ANNALES • Ser. hist socio!. • tO • 2000 • 2 (22) ZAPISI, POROČILA IN OCENE / NOT!!, RELAZiONi E RECEN5SON1/NOTES, REPORTS AND REVIEWS, 575-603 med najnižjimi v Furlaniji. Dojenčki so umirali največ v prvem tednu življenja (50% od vseh smrti v prvem letu starosti), kar je bilo odvisno od bioloških (zdravstveno stanje otroka in matere, porod itd.) in ambientalnih ter klimatskih (letni čas rojstva) vzrokov. Dečki so bili v prvem mesecu znatno bolj izpostavljeni umrljivosti kot deklice, do drugega leta starosti so nato razmerja nihala. Za poglobitev analize in ugotavljanje mnogoterih vpliv- nih faktorjev, vezanih na biodemografsko strukturo, avtorica uporabi metodo Event. History Analisis, ki sloni na povezavi biodemografskih in klimatsko-ambientalnih spremenjljivk, družinske tipologije in spreminjanja splošnih gospodarskih razmer. Analiza je pokazala podrobnejše korelacije med smrtnostjo in letnim časom rojstva, letnim časom prenehanja dojenja, starostjo matere ob porodu, smrtjo le-te, dednimi genetskimi posebnostmi, prisotnostjo določenih figur v družinskem kontekstu (staršev porodnice ali hčera, starejših od 10 let), medtem ko sociodemografske in gospodarske spremenjljivke (poklic, nihanje cene žita) niso pokazale statistično pomembnih rezultatov. Globalno gledano je v prvih 24 mesecih življenja opaziti prehod od endo- genih (bioloških) k ezogenim (ambientainim in social- nim) vzrokom umrljivosti. O zakonu in vedenju pri sklepanju zakonskih zvez v karnijskem kraju Cercivento med letoma 1867 in 1900 pišeta M. Manfredini in I". Morassi. Za raziskavo sta uporabila osebne biografije, ki sta jih rekonstruirala na podlagi matičnih registrov prebivalstva. Cercivento je biia tipična gorska vaška skupnost, katere gospodarstvo je slonelo na dokaj revnih in za preživetje nezadostnih agrarnih dejavnostih, na pašništvu, izkoriščanju gozdnih dobrin, predvsem pa na najrazličnejših oblikah domače obrti in sezonskem izseljevanju. Značilna sta bila tudi pozna sklenitev zakona (30 let pri moških, 27,7 let pri ženskah) in pomemben delež neporočenega prebival- stva (13,3 moških in kar 23,2 žensk). Kot že omenjeno, je bila to cena, ki so jo gorske skupnosti plačevale, da so lahko vzdrževale ravnovesje med prebivalstvom in gospodarskimi dobrinami, še posebno če pomislimo, da je bila plodnost zelo visoka (okrog 9 otrok na družino). Postopno nižanje povprečne starosti žensk ob zadnjem porodu kaže tudi na uveljavljanje nadzora nad rojstvi pri uravnavanju rasti prebivalstva. Iz analize družinskih agregatov izhaja, da je ob poroki več kot polovica moških zapuščala izvirno družino, kar je povezano predvsem z gospodarskimi razlogi. Možnost takega vedenja se je podvojila na vsakega moškega potomca več v izvirni družini. Od sezonske migracije je biia odvisna tudi sezonskost poročanja, ki se je osredotočalo v prvem tromesečju v letu, še posebno v februarju. Značilna je tudi močna težnja po endogamiji (69,9%) in torej izoliranost skupnosti, pogostnost priimkov in visoka stopnja sokrvnosti. Z metodo Event History Analysis je bilo mogoče dognati verjetnost poročanja glede na različne družinske in gospodarske faktorje: pri ženskah je bila na primer verjetnost manjša, če naj- starejša sestra še ni biia poročena ali če so v družini ostajali neporočeni starejši bratje; pri moških so mlajši bratje imeli sploh manjšo možnost, da se poročijo, ob poroki pa so navadno zapuščali streho izvirne družine. Smrt enega ali obeh staršev je različno vplivala na poročanje ženskega in moškega potomstva. Na možnost poročanja je nenazadnje pri moških vplival krajevni izvor, saj so bili zaradi težnje skupnosti po zaprtosti njeni doseljeni člani zapostavljeni in posebno v času, ko je bilo "poročno tržišče" omejeno, pri izbiri neveste nikakor niso mogli priti na svoj račun. Zbornik se zaključuje z dvema dodatkoma. Ob že omenjeni bibliografiji demografskih del o Furlaniji M. Breschija si lahko preberemo še prispevek A. Fornasina in G. Veroneseja o popisnih virih za rekonstrukcijo furlanskega prebivalstva od 1 548 do propada Beneške republike. Aleksej Ka!c Matjaž Klemenčič: JURIJ TRUNK MED KOROŠKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE TER ZGODOVINA SLOVENSKIH NASELBIN V LEADVILLU, KOLORADO, IN V SAN FRANCISCU, KALIFORNIJA. Mohorjeva založba, Celovec, 1999, 509 strani. Dr. Matjaž Klemenčič, redni profesor na Oddelku za zgodovino v okviru Pedagoške fakultete Univerze v Ma- riboru, se že vrsto let ukvarja z zgodovino slovenskega izseljenstva, manjšin in germartizacije. Njegova dela vključujejo preglede slovenskega izseljenstva v ZDA, njihove zemljepisne razširjenosti ter odnosa do prvotne domovine, dejavnosti v času osamosvajanja Slovenije in slovenske izseljenske politike v odnosu do zdomcev in izseljencev, s posebnim ozirom na razmere v ZDA. Knjiga o Juriju Trunku je tako že tretje avtorjevo delo na temo slovenske skupnosti v ZDA, ki je bila predmet njegovega raziskovalnega interesa že v knjigah "Ame- riški Slovenci in NOB v Jugoslaviji: naseljevanje, zem- ljepisna razprostranjenost in odnos ameriških Slovencev do stare domovine od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne" (Maribor, Založba Obzorja, 1987) in "Slovenes of Cleveland; The Creation of a New Nation and a New World Community: Slovenia and the Slo- venes of Cleveland, Ohio" (Novo Mesto, Dolenjska za- ložba, 1995). V njej avtor poveže dogajanja na Koroš- kem v času pred prvo svetovno vojno in med njo, kjer je tedaj deloval Jurij Trunk, hkrati pa obravnava njegov pri- spevek v okviru mirovne delegacije v Parizu in njegovo razočaranje po neuspelem plebiscitu. Tudi zaradi tega se je odločil za odhod v ZDA, ki jih je sicer obiskal že pred prvo svetovno vojno, in sicer v zakotni Leadville, nekje v koloradskih gorah. Knjiga torej nekako sledi življenju 597 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 - 2 (22) ZAPISI, POROČILA IN OCENE / NOTE, RELAZIONI E RECENSION I / NOTES, REPORTS AND REVIEWS, S 75-603 M a t j a ž K l e m e n č i č JURIJ TRUNK MED KOROŠKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE in delu Jurija Trnnka in nas na podlagi njegove živ- ljenjske usode podrobneje seznanja s položajem in razvojem slovenske skupnosti v Leadvillu in okraju Lake, a tudi v San Franciscu in Kaliforniji, kjer je Trunk pre- živel svoja zadnja leta po drugi svetovni vojni. Knjiga, ki je izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu leta 1999, obsega nad 500 strani in nam uvodoma pri- kaže pomen Jurija Trunka kot župnika na Koroškem, kjer je tudi aktivno posegel v politično in narodnostno živ- ljenje koroške slovenske skupnosti, a tudi kot publicista in avtorja pomembnih del o slovenski skupnosti v Ame- riki. Takšna je nedvomno njegova knjiga "Amerika in Amerikanci", ki je izšla leta 1913 v samozaložbi, in tudi njegovi naslednji dve knjigi: "Spomini" (Celje, Družba sv. Mohorja, 1950) ter neobvjavljeno delo z naslovom "Amerika", ki ga je zasnoval že v Kaliforniji. V Ameriko je Trunk na povabilo prijatelja Smoleja, slovenskega župnika v indianapolisu, pripotoval avgusta leta 1921 po približno enomesečni vožnji in se sprva naselil v Fuldi, v Severni Dakoti, kjer pa je ostal le tri leta, saj je ieta 1924 dobil službo v slovenski župniji v Leadvilfu, kjer je nato preživel polnih 22 let. Ta kraj nam zato avtor knjige o Trunku prikaže tudi podrobneje: tako zvemo o nastanku in razvoju prvih rudarskih naselbin v tem delu Kolorada in o razvoju Leadvilla od rudarskega taborišča do mesta. Posebno pa se seveda avtor zaustavi prt razvoju nacio- nalne strukture tega mesta in širšega območja, ki ga smi- selno uokviri v splošnejši pregled priseljevanja evrop- skega prebivalstva v ZDA. Pri tem ugotavlja, da so bili v Leadvillu prav Slovenci, po Ircih, najštevilnejša etnična skupina v času prihoda Jurija Trunka v kraj (skupno okrog tisoč oseb na okrog 10 tisoč prebivalcev). Z ana- litično podrobnostjo in nazornim kartografskim prikazo- vanjem so v knjigi prikazani predeli mesta, kjer so leta 1910 prevladovali Slovenci, ter socialna struktura in vpliv te skupnosti pri razvoju družbenih in gospodarskih razmer v Leadvillu. Ob tern nam avtor prikaže še histo- riat slovenske župnije sv-Jožefa, ki jo je Trunk prevzel ob svojem prihodu v kraj, ter sploh oblike politične aktivnosti Slovencev v Leadvillu in širši okolici, oblike družbene organiziranosti Slovencev v območju ter pomembnejše Slovence iz domovine in tujine, ki so bili na obisku pri slovenski skupnosti v Leadvillu. V zadnjem delu svoje knjige Matjaž Klemenčič opiše še življenje in delo Jurija Trunka v San Franciscu, ob katerem seveda obravnava tudi pregled zgodovine tamkajšnje slovenske naselbine, v glavnem koncentrirane na tako imenova- nem "Kranjskem hribu" (Potrero Hill), kjer je pred drugo svetovno vojno živelo okrog 3 tisoč Slovencev, ki so se združevali v 10 različnih podpornih društvih. Knjigo dopolnjujejo bogato ilustrativno gradivo, ob- sežen seznam uporabljenih virov in literature, ki jih ator navaja že med tekstom pri številnih opombah in dopol- nilih, daljša povzetka vsebine v angleškem tn nemškem jeziku ter imensko kazalo, kjer so zbrana osebna in zem- ljepisa imena, s katerimi se srečujemo v delu. Družbo- slovec, ki se zanima za razvoj medetnsčnih odnosov in vzrokov za ohranjanje, upadanje ali uveljavljanje posa- meznih etničnih ali jezikovnih skupnosti v multikul- turnih okoljih ter v razmerah družbenega in kulturnega stika, bo morda pogrešal izčrprtejši prikaz nadaljnje usode slovenske skupnosti v Koloradu in Kaliforniji ter razvoja njene identitete med 'staro1 in 'novo' domovino. Pa vendar je knjiga, ki seveda daje prednost zgodo- vinskemu vpogledu v slovensko skupnost v Leadvillu in San Franciscu v povezavi z osebo in delom Jurija Trunka v prvi polovici tega stoletja, pomemben vsebinski tn me- todološki pripomoček vsem tistim, ki se želijo seznaniti s fenomenom slovenske emigracije v ZDA ali z metodami raziskovalnega dela pri identifikaciji priseljenskih skup- nosti, njihove strukture, prostorske razporeditve in vloge v novem družbenem okolju. V tem pogledu knjiga Ma- tjaža Kiemenčiča daleč presega ožji namen opisovanja življenjske poti Jurija Trunka med Koroško in Združenimi državami Amerike, hkrati pa je pomemben dokument, ki bo, kakor je naglasi! že Jože Velikonja v svojem pred- govoru h knjigi, olajša! bodoče analitično ocenjevanje slovenskih emigrantskih izkušenj, ki so edinstvene, a tudi vzporedne z izkušnjami drugih emigrantov ali družbe, ki jih jesprejela. Miian Bufon 598