Leto VIII. V Celju, dne 81. julija 1913. St. 31. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,,IVarodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju. Razmere pri okrajni bolniški blagajni v Celju. Pozor obrtniki, trgovci in podjetniki v Savinjski dolini! Za sodnijske okraje Celje (okolica in mesto,) Vransko in Gornji grad obstoji v Celju skupna bolniška blagajna, ki je dosedaj v nemških rokah in je tudi zato prišla na skrajno slab glas. Proti poslovanju te blagajne se je slišalo že zasebno in po časopisju nešteto pritožb. Večini članov, ki so Slovenci, se je delalo krivico v vsakem oziru; Bemško se je nradovalo iu člane Slovence tudi v denarnem oziru kaznovalo in oškodovalo, tako da so morali premnogi izstopiti in se obračati na tuje zavode. Opozarjalo se je osobito vlado, da pri blagajni ne more biti vse v redu — ali visoka vlada ima za slovenske še tako upravičene pritožbe prav rada gluha ušesa. Boji se celjskih Prajzov, ki bi se radi v bolniški blagajni za vsako ceno in z vsakim sredstvom obdržali na površju. Pri tej bolniški blagajni je bil za tajnika nastavljen „znani" Viljem Oechs. Mož ie bil na slabem glasu, a ker je bil jeden izmed glavnih priganjačev gnjile celjske nemškutarije, mu ni nikdo posebno natančno gledal pri bolniški blagajni na prste. Oechs je to priliko tudi posteuo izrabil in je bojda poneveril tekom let 30.000 K, beri in piši trideset tisoč kron, torej lepo premoženje na škodo članov in zavarovancev. Vprašamo vas, obrtniki, trgovci in podjetniki, ki se je od vas tako krvavo natančno iztirjevalo doneske in ste morali nmogi celo po dvahrat aaradi Oechsovih poneverb plačevati globe, kaj pravite k tej nezaslišano veliki defraudaciji? In kaj pravite vi zavarovanci, ki se vam je na dobro Oechsovemu trebuhu odščipavalo že itak malenkostne odškod nine v boleznih? Zato je več ko obžalovanja vredno, da ni prišlo do revizije blagajne pred smrtjo Oechsovo. Največ krivde leži pač na celjskem magistratii, ki so mu Nemci izročili nadzorovalno oblast nad bolniško blagajno, a jo je očividn^ slabo izvrševal. Saj je dobro poznal razkošno življenje Oechsovo, saj se je v Celju splošno vedelo, da ne more segati njegova plača niti za njegovo pijačo — in je moral biti sum opravičen, da ni vse v redu. Ali zgodilo se mu ni ničesar — pravo nemškutarsko gospodarstvo! Namestnija v Gradcu pa se je tudi preveč zanašala na celjski magistrat — in tako je mogel Oechs oškodovati blagajnično člane za tisoč in tisoč kron, ne da bi bil zato tudi po zasluženju in po pravici kaznovan. Male tatice obešajo, veliki pa hodijo nekaznovani in v miru okoli. Po Oechsovi smrti se je vršila ena revizija, sedaj se pa vrši že druga. Da jo izvrševati štajerska namestnija in pozivamo s tem ponovno vse one, ,ki se čutijo oškodovane, da se s potrebnimi dokazi oglase pri okrajni bolniški blagajni v Celju in zahtevajo povrnitev nastale škode. Ne molčite sedaj, ko je treba glasno in odločno govoriti. Saj gre za vašo kori t! Ne molčite, da bo vlada videla, kako znajo gospodariti celjski nemškutarji povsod, kjer Imajo vsled ljudske kratkovidnosti in zaslepljenosti še kaj veljave in besede! V redu pa ni bilo pri tej celjski okrajni bolniški blagajni samo denarno obratovanje, godili so se še večji škandali. Zadnje volitve delegatov so se vršile že pred 13 leti, 1.1900. Takrat so bili izvoljeni delegati le za dobo dveh let in bi se morale torej že 1. 1902 vršiti nove volitve. A Nemci so se bali, da bi se večina članov, ki je slovenska, zavedla svojih pravic in bi vrgla celjske nemškutarje kakor so dolgi in široki iz načelstva in vodstva blagajne. Zato je 1.1900 izvoljeno nemškutarsko načelstvo ostalo na svojih sedežih lepo mirno do letos. In še več: sklenilo je z maloštevilnimi svojimi privrženci na nekem občnem zboru 1. 1910, o katerem ni bilo javnosti in niti slovenskim delegatom ničesar znanega, tako spremembo pravil, ki je za Slovence skrajno krivična! S to premembo pravil je dobil ravno nadzorstveno oblast nad blagajno celjski magistrat. Ta urad je sicer zaradi tega, ker je mesto Celje autonomno, politična oblast prve instance, ali njen delokrog obsega samo mesto Celje, delokrog okrajne bolniške blagajne pa sodne okraje Celje, Vransko in Gornji grad, v katerih nima celjski magistrat nobene oblasti in pravice, temveč izvršuje za nje vladne posle celjsko okrajno glavarstvo. Ker je večina članov blagajne izven mesta Celja, bi bilo edino pravično, da bi se premestil sedež celjske okrajne bolniške blagajne v celjsko okolico in bi dobilo v roke nadzorstveno oblast c. kr. okrajno glavarstvo v Celju. Spremenili pa so sedaj vladajoči nemškutarski mogotci pravila bolniške blagajne še v eni važni, važni točki. Dali so načelništvu pravico, da ono določi število delegatov in jih po svoji previdnosti porazdeli na oos .mezne občine in okraje. Vsak otrok ve. kako te pravice poslužilo sedanje nemškutarsko načelstvo! Saj se bo oziralo ne le na to, da ostanejo delegati treh velikih slovenskih okrajev napram onim iz nemškutarskega mesteca celjskega v manjšini, temveč bo gledalo tudi, da si zagotovi tako nemškutarsko večino, ki bo iz političnih razlogov odobrila računske zaključke. In kaki pač morajo biti ti vsled Oechs-ovega kradeža! Te razmere so prav gotovo nevzdržljive. C. kr. namestnija v Gradcu mora uvideti, da sedanje načelstvo ne more uživati iz stvarnih razlogov zaupanja in ga torej mora odstaviti ter vzeti ureditev razmer sama v roke. Slovenci kar najostreje ugovarjamo proti temu, da bi sedanje vodstvo okrajne bolniške blagajne v Celju naprej poslovalo in zahtevamo, da se ga napodi ter prevzame blagajnične posle nepristranski politični uradnik, ki bo vodil tudi nove volitve. Člani, podpirajte vsak korak, ki se bo storil od slovanskega političnega vodstva v tem oziru! Ne v tujino. (Piše Franc Oernevšek od Nove Štifte.) Mnogokrat imamo priliko gledati žalostno sliko izseljevanja v tujine. Dobe se ljudje, ki to početje odobravajo. Ako premislimo vse posledice, ki jih povzroča izseljevanje, smemo upravičeno reči: v splošnem imamo Slovenci od izseljevanja veliko gospodarsko in nravno škodo. Zgodi se res, da je v tujini kdo srečen, da reši zadolžen dom ter svojce. Ne imel bi konečno nič proti temu, ako bi se izseljevali samo oni, ki nimajo doma hiš in posestev. Ampak obsodbe vredno je, da se izseljujejo celo posestniki večjih posestev. Razume se, da taka posestva hirajo in pridejo v tuje ne kmečke roke, ker gospodarju je treba biti povsod zraven in samemu vse nadzorovati. So posestniki, ki godrnjajo, ako jim ne gre vse gladko izpod rok. Pravijo: Kdo bi živel tukaj, kar v Ameriko pojdem, tam se boljše zasluži in lepše živi. Res je, da se zasluži tam nekoliko več. Ne pomisli pa nikdo kako velikansko škodo trpi vsled gospodarjeve odsotnosti posestvo. Polje je slabo obdelano, sadno drevje brez oskrbe. Navadno si tak gospodar mesto sebe dobi kakega namestnika, ki bi naj za čas njegove odsotnosti pazil na posestvo. Ali navadno se zgodi, da tak namestnik bolj skrbi za svoj lastni žep. Žena izseljenčeva navadno misli, da bo njen mož gotovo enkrat bogat in kako bo srečna ob njegovi strani ter imela vsega v izobilju. Ne skrbi za ničesar, zakaj bi varčevala, saj služi mož lepe denarce. In kakšen je konec? V premnogih slučajih se zgodi, da mož ki je šel v tujino, iskajoč sreče, pošilja pisma, naj ma žena pomaga da se bo mogel vrniti. V stiskah pa se žena poslužuje vsega, samo da dobi denar. Po gozdovih poje žalostno pesem sekira tako dolgo, dokler ni uničeno vse. In nazadnje pride posojilnica, proda posestvo in konec je trdne kmečke rodbine. Takih primerov imamo žalibog preveč. Mož se potem huduje nad ženo, vsega je bilo dovolj, a ti si vse zapravila! Začnejo se prepiri in konec je še povrh mirnega rodbinskega življenja! Prepozno spoznajo naši kmečki ljudje, kaj je tista goljufiva sreča v tujini, ki človeka tako rada vara. „Bodi svoje sreče kovač", pravi pregovor. Da nam ne bo treba misliti na izseljevanje, po-primimo se umnega kmetijstva, ki pri skrbnem in razumnem obdelovanju vendar donaša toliko, da se lahko živi. Ni nam treba gledati za nekaj kron, da si napravimo kako nmno napravo. Kajti po starem vzorcu ne smemo vsega več delati. Držimo se sicer stare vere in starega poštenja, a z gospodarskim napredkom pri obrti, trgovini in tovarništvu mora napredovati tudi slovenski kmet, ako noče, da ga svet prehiti. Kar je včasih zadostovalo, zdaj ne zadostuje več. Višajo se naši stroški, gledati moramo, da dvignemo vse zaklade, ki leže zakopani mrtvi v naši zemlji. Ali med našimi kmeti je že ukoreninjena neka zelo slaba navada, in to je nezadovoljnost z svojim stanom. Takemu sovražniku bi se moral naš kmet temeljito v bran postaviti, ker nezadovoljnost mu jemlje veselje do dela, nezadovoljnost ga tira v tujino, misleč, da tam za njega cvetijo rožice. Že mlad posestnik, če ravno ni zadolžen, kolne svoj stan in škili onstran mej. Krasni načrti, ki pa so neizvedljivi, mu roje po galvi. Kakor da bi ležal na Prajzovskem ali v Ameriki denar na cesti. Da bi se oprijel umnega kmetovanja, se po-služil novih iznajdb, s pomočjo katerih bi lahko prišel do boljše bodočnosti, to mu ne pade v glavo. Mogoče reče eden ali drugi, dajte našemu kmetu denarja in potem r.aj se govori o novotarijah! Včasih je ta ugovor resničen; ali še večkrat ima naš kmet denar za različne nepotrebnosti, ki stanejo toliko kot dober gospodarski stroj. Včasi pa zamudi priliko, da bi kaj zaslužil. Samo eden primer! Skoraj vsak kmet ima še veliko prostora, ki mu ne donaša nobenih koristi. Elis an sil: ni Zanimanje občinstva za avstr. drž. razredno loterijo Podpisani želi kupiti: celih srečk a K 200 četrtink srečk „ „ 50 .............. osmink srečk „ 25 j in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo. Ime in točen naslov: } I. avstr. razredne loterije IHBBEBSSEiBilBIiaaCIiBeiZiiiBBiaaBll m Ki SS B B H 3 S B iS je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se ne bode moglo niti iz daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da nam se že sedaj da naročilo s tem, da nam se vpošlje priloženi izrezek 68 50-27 19 Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju. isall m NARODNI DOM » • • • • 9 obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. Ako bi usadil pred 10 leti tam sadno drevje, imel bi danes lahko že lep dobiček od njega. Sadno drevje, ki v primeri z ostalimi kulturnimi rastlinami potrebuje tako malo dela, ali donaša lepe dohodke, bi ne smelo manjkati na nobeni kmetiji. Seveda, dokler bomo samo jadikovali o slabih časih in niti ne sadili mladega drevja, pa ne sna-žili starega, ne bo priletela od nikoder kaka krona. Prepričan sem, da bi sadno drevje donašalo kmetu na leto več kot plača davka in družini, ako bi imel toliko sadnega drevja in ga tudi tako oskrboval kot to delajo drugod. Koliko prostora ob potih, cestah, okrog hiš in travnikov imamo pri nas, ki je še prazen. Posadimo tja vedno drevje in prepričan sem, da nam bo črez nekaj let donašalo lepe dohodke. V Slovenskih goricah imajo nekateri kmetje zelo velike sadovnjake. Poznam kmeta, ki je dobil 1500 kron samo lansko leto za sadje in ni mu žal, da je ubogal starega moža, ki mu je priporočal saditi sadno drevje. Pa ne samo omenjenemu kmeta, ampak tudi drugim donaša sadjarstvo čedne denarce, po 300, 400 do 1000 kron. Ali bi to ne bilo mogoče v naših krajih? Da, gotovo! Samo nekaj dobre volje bi bilo treba in nekaj več razumnega dela. In kako lepj zgleda kmečki dom, obdan okrog in okrog od sadnega drevja! Saj že pregovor pravi: Koder veliko sadja zori, tamkaj je dosti pridnih ljudi. Zato, mladeniči in kmetje, poprimimo se s podvojeno vnemo sadjereje, ki ne potrebuje veliko dela. Naloži svoje kronice v to, da nakupiš sadnega drevja in kmalu bodeš prepričan, da se tudi doma da pošteno živeti, samo da ima človek nekaj trdnega prepričanja in dobre volje. Konečno pa naš kmet ne pomisli, da ima vsak stan svoje križe in težave in obratno tudi svoje veselje. Predpogoj pa je zadovoljnost in pogum. Vi pa kmečki fantje, mesto da včasi po nepotrebnem silite v tujino, ki je za vas največkrat mačeha, pojdite v kmetijske šole, učite se vzornega kmetijstva, ki nam bo brezdvomno donašalo več koristi kot tujina. In zemlja naša bo ostala v slovenskih rokah in naše rodbine bodo srečne ter zadovoljne. Mirovna pogajanja v Bukarešti. Srbi in Romuni pred Sofijo 1 — Težave s Turki. — Kolera na Balkanu. V romunski prestolici se prično te dni mirovna pogajanja med Srbi, Grki, Črnogorci na eni ter Bolgari na drngi strani. Srbijo zastopajo mini-sterski predsednik Pašič, bivši srbski poslanik v Sofiji in ustanovitelj balkanske zveze Spalaj-kovič ter polkovnik Smiljanič, Črnogoro minister Vukotič, Grško ministerski predsednik Venizelos. Kak konec bodo imela mirovna pogajanja v Bukarešti, je danes silno težko reči. Z ozirom na slabe skušnje zadnjega leta z dogodki na Balkanu je skoro bolje, če ostane človek črnogleden. Bolgari še se vedno ne bi radi popolnoma udali in skušajo še na bojišču tu in tam, dasi brez uspeha, vojno srečo. Vsled tega zahtevajo vojaški krogi na srbski in grški strani, da se naj da armadam povelje na pohod proti sami Sofiji. Neko parižko poročilo že ve povedati, da so tudi Romom le še par kilometrov od bolgarskega glavnega mesta oddaljeni. Na jugu se je zbralo 8 grških divizij, da popolnoma uničijo armado nesrečnega bolgarskega generala Ivanova. Vojne operacije se bodo prej kot ne nadaljevale dotlej, dokler ne bo podpisan konečni mir. Turki so med tem zasedli vso Tracijo z Odrinom in Lozengradom vred in njihovi državniki izjavljajo kar najslovesnejše, da Odrina ne zapnste več. Bolgari so pozvali evropejske države, ki so odobrile mejo Enos-Midija med Turki in Bolgari, naj sedaj poženejo verolomne Turke za to mejo nazaj. Ali za to nima nikdo preveč veselja ; še Rusija se očividno obotavlja. V interesu skupne jugoslovanske stvari moramo pač gorko želeti, da bi se Rusija odločila nad Turka — in da bi došlo do poštenega miru med ostalimi jugoslovanskimi državami. * Kako strahovito razsaja kolera na Balkanu, opisuje francoski vojni poročevalec Andr6 Tudesq v pariškem častniku „Journar'. Tudesq poroča iz Skoplja : Krog in krog mesta se razprostirajo izolirane barake, v katerih leže in umirajo bolniki na koleri. Močne straže zabranjujejo vstop vsakomur, da bi zdravi ljudje ne pr.šli v dotiko z nesrečnimi okuženci. Prebivalstvo v mestu vidi le neskončno vrsto vozov, ki jih vlečejo voli in na katerih leže v surovo zbitih rakvah bolniki ali mrtveci — in ljudje sklepajo roke nad groznimi žrtvami, ki jih zahteva kuga, spremljevalka in naslednica skoraj vseh vojn. Kolera se je razširila po celi Macedoniji, smrt hodi po deželi okrog, razljuduje mesta, uničuje vasi in kolje vojaštvo. Neznosna vročina še kugo pospešuje. V Velesu je umrlo na dan po 200 ljudij. Slišim da je od nekega bataljona pri 6. pešpolku pri življenju le še j 200 mož, 600 jih je vzela kolera. Tri četrt krep-. kih mladeuičev je pobrala ta strašna azijatska > morilka, brez slave na bojnem polju, v smrdljivih J barakah, brez vsakega strela in juriša. V Kuma-' novem se razširjajo na dolgo in široko barake, I polne okužencev. Slišal sem tam pogovor med « dvema častnikoma: Danes zjutraj smo jih 243 ■ sežgali, je rekel jeden francoski. Vprašal sem, kdo 1 Je Silo teh 243? Ujetniki, na koleri bolni Bulgari? : Ne, bili so mladi, pravkar iz domovine^došli resi kruti. Umrli so na kugi, ne da bi videli bojno j polje. Na vse vetre, na sever in jug, vzhod in zahod se širi kuga po nesrečni deželi. Na meji proti Bolgariji, kjer se še vrše boji, so razmere strahovite. Mladi Črnogorec, ki se je vračal z Krive Palanke, mi je pravil v Skoplju: Vsled neprestanih spopadov in nemirov se selijo čete neprestano sem in tja. Mrličev nikdo ne pokapa. Kar na zemlji obleže, se razkrajajo, okužujejo zrak, zastrupljajo vodo in eelo deželo. To so žrtve kolere. Ko bi vedel, je rekel Črnogorec, kaki so ti mrliči: počrnijo kot Turki iz Male Azije. Vojaki se ne smejo na povelje srbskega generalnega štaba dajati rok. Zamenjujejo se obleke, šotori, orožje: ali kuga se širi. Na stotine mizarjev dela po deželi rakve, bele rakve. Znabiti bo vojske kmalu konec; toda kolera ne bo še tako kmalu demobilizirala. Prišli so strašni časi nad te kraje. BeležKe. ; 0 Glavni zbor narodne stranke se vrši letos v nedeljo, dne 5. oktobra v celjskem ..Narodnem domu". Isti dan popoldne se vrši ravnotam velika slavnost Zveze narodnih društev. Prosimo vse narodnjake po Spodnjem Štajerskem, da v nedeljo, dne 5. iktobra ne prirejajo nobenih veselic, temveč pohite vsi brez razlike v Celje. V težkih časih duhovniškega in nemškutarskega pritiska živimo in je toliko bolj potrebno, da se zberemo vsaj enkrat v letu iz cele dežele, pregledamo in presodimo .svoje delo ter se medsebojno opogumimo za bodoče boje. Pritožbe o vremenu so se slišale zadnji teden s cele dežele. Bilo je dež ivno in mrzlo kakor v pozni jeseni. Potoki in reke so naraščali in po nekod celo preplavili bregove. V Mislinjski dolini in radgonski okolici je napravila voda po poljih in travnikih velikanske škode. Tu in tam je tolkla toča: tako v Braslovčah in severnih Slovenskih goricah. Mokro vreme dela škodo po vinogradih in hmeljiščih. Letina no bo žali bože nič posebnega — davki in stroški za obrat pa so vedno večji. Ni čuda, da se slišijo mnogokje nezadovoljne besede na naslov naših državnih poslancev, ki so v volilnem bijn sicer veliko obe- čali, izpolnili pa svojih obljub niso. Njim se godi seveda po toplicah prav ugodno; z 20 K, ki jih vlečejo zastonj na dan, se seveda že da živeti. Osebna vest. Konceptni uradnik poštnega ravnateljstva v Gradcu, Franc Janžekovič, je bil dne 19. julija na graškem vseučilišču proglašen za doktorja prava. G. Janžekovič je naš rojak iz ptujskega okraja. Imenovan je za konzervatorja c. kr. arhiv-nega sveta za dobo pet let dr. Avgust Stegenšek, bogoslovni profesor v Mariboru. V njegovo področje spadajo politični okraji: Celje, Brežice, Konjice, Ptuj in Slovenjgradec. Vinska poskušnja se priredi na letošnjem jesenskem sejmu v Gradca (Herbstmesse) v času od 27. septembra do 6. oktobra. Razstavljena bodo samo vina v steklenicah. Tozadevna okrožnica s priglasnimi listi se je že razposlala na vse podružnice c. kr. štajerske kmetijske družbe. Vino-rejci, zanimajte se za to razstavo, da bodo naši vinarski okoliši častno zastopani! Razstavljena bodo samo štajerska vina. Posameznik more vposlati na razstavo 25, 50 ali 100 steklenic. O vinski letini po Evropi pravi neko poročilo: V Nemčiji (na Porenskem) niso vinogradniki nič zadovoljni s stanjem vinogradov. Vlažno vreme pospešuje širjenje škodljivcev; ako se vreme ne preobrne, bo pridelek 1. 1913 še slabši kot oni 1. 1912. Že sedaj je večji del letine zgubljen. — V Italiji stoje vinogradi prav ugodno; za letošnje vino se plačuje vnaprej po 13—45 vinarjev liter. — V Španiji je trta pozno cvetela; pričakuje se mnogo, a slabega vina. — Na Francoskem imajo istotako kot v Nemčiji in Avstriji slabo vreme in se silno širijo različni škodljivci. O naši vinski letini poročamo na drugem mestu; eno željo imamo tudi mi: Bog nam daj lepega vremena! Silno vročino imajo na Španskem. V Madridu kaže toplomer 43° Celzija v senci. Več rek se je popolnoma izsušilo. Dober nauk. V mestu Celju smo imeli do pred kratkim izvanredno visoke cene na teletino. Te cene so bile krivične, ker so mesarji kmetom teleta prav slabo plačevali. Jeden izmed njih pa si je hotel zvišati promet in je nastavil teletino po 1 K 40 vin. (preje 2 K in 3 K za mečo). Slediti so mu morali tudi drugi in sedaj je te-letina celo po 1 K 36 vin. pri enem mesarju. Tako so prišle cene, ki jih morajo dajati meščani mesarjem, bolj v sklad z onimi, ki jih plačujejo kmetom. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Rud. Šegula, asist. j. ž. v Hrastnika 10 K 40 vin., katere je nabral na gorski veselici celjske r>o-podružnice S. P. D. na Mrzlici v nedeljo 20. julija 1.1. — Učenci 4. razreda ljudske šole na Dolu pri Hrastniku so nabrali rabljenih šotnih znamk, štanjola in pa 28 K 54 vin. Na Češkem je cesar s posebnim lastnoročnim pismom odstavil deželni odbor, razpustil deželni zbor in postavil posebno komisijo, katera bo upravljala deželo. Tako daleč je prišlo vsled tega, ker so Nemci obstruirali v deželnem zboru in niso hoteli dovoliti deželi potrebnih denarnih sredstev za upravo. Sedaj se pravi, da se bodo začela na jesen nova spravna pogajanja med Čehi in Nemci. Uspeha ne bodo imela, ker pozna Nemec le tako spravo, da postane on gospodar. In da bi Nemci na Češkem, kjer so v manjšini, gospodarili, tega ne more privoliti noben Čeh. Sadna in vinska letina na Spodnjem Štajerskem leta 1913. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu je povprašala v prilično 600 štajerskih krajih svoje zaupnike o stanja sadonosnikov in vinogradov ter priobčuje sedaj glede Sp. Štajerske sledeče poročilo o morebitni letošnji sadni in vinski letini: jabolk bo povsod manj ko ob srednje dobri letini; hrušek izvzemši Posavje, zelo malo; sliv istotako izvzemši Savinsko dolino; marelic, breskev in orehov nič (zaradi spomladanskih mrazov); vinska letina bo povsod srednje dobra; v slučaju seveda, če bo avgusta ia Sredstvo, ki olajša pranje! Kakor nobeno drugo, stori to pralni izvleček ,,Ženska hvala". — Kdor namoči perilo čez noč z ,,Žensko hvalo", zmanjša delo pri pranju na polovico. Kdor pere potem še s Schichtovim milom, se mu sploh ni treba truditi. 404 2-1 septembra bolj suho in toplo vreme. Potem smemo upati celo na precej dober pridelek. Sadja se bode izvozilo morebiti do 3500 železniških tovornih vozov. Kakor kaže sedaj, bo sadje lepo in čisto, osobito štajersko glavno eksportno jabolko, mo-šancka. Zveza je mnenja, da prideta za naše izvozno sadje v prvi vrsti vpoštev nemški in avstrijski (češki, moravski, gališki, šlezki, zgornje-avstrijski, predarelski) trg, gre pa naše sadje tudi v vzhodnjo Švico in v Bukarešto. Žalostno je le, da se z izvozom spodnještajerskega sadja veliko in sistematično ukvarja nemška zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, domače zadružništvo pa ne more prav priti do tega koristnega dela. Bo še premalo strokovne izkušenosti ali denarja? Duhovniki - jnbilarji. Mariborski časopisi poročajo: V naši škofiji slavijo letos sledeče jubileje: dne 25. julija vpokojeni dekan in župnik vuzeniški, Tomaž Mraz, 601etnico mašništva; dne 25. julija Ivan Gajšek, župnik v Št. Vidu pri Grobelnem, in Ivan Šparhakl, vpokojeni župnik pri Št. Petru na Medvedovem selu, zlatomašuištvo; dekan Jakob Caf pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, Anton Fišer, župnik iz Mozirja, Matija Frece, vpokojeni župnik z Belih vod, Martin Jurkovič, dekan v Ljutomeru, Franc Kitak, superior pri Sv. Jožefu pri Celju, Jožef Sattler, vpokojeni župnik s Črne gore, Jožef Šinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., Henrik Verk, župnik na Vidmu, Vinko Bauman, upokojeni kaplan pri Sv. Ani na Krembergu, 401etnico mašništva; Anton Bolkovič, župnik v Artičah, Franc Cerjak, kaplan pri Sv. Križu tik Slatine, Jakob Cinglak, kaplan v Vojniku, Jakob Kitak, župnik v Šmartnem za Dreto, Franc Lekše, župnik v Lučah. Jakob Ma-rinič, župnik v Majšpergu, Ivan Sušnik, vpokojeni župnik s Črešnjevca, Alfonz Svet, župnik pri Št. Vidu blizu Ptuja, Franc Vračun, župnik pri Sv. Miklavžu blizu Slovenjega Gradca, dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, Franc Moravec, kanonik in stolni župnik v Mariboru, Ivan Vreže, profesor v Mariboru, 251etnico mašništva. Duhovniške vesti. G. Bogovič Ivan je imenovan I. kornim vikarjem v Mariboru. Prestavljeni so gg. kaplani: Toplak Jožef iz Ljutomera kot II. korni vikar v Maribor; Kranjc Marko iz Središča v Ribnico na Pohorje; Kristovič Mihael iz Ribnice na Pohorju v Zavrč; Kraner Vinko iz Zavrča k Sv. Petru pri Radgoni. Sokoli! 10. avgusta t. 1. se združimo slovenski Sokoli v prijazni dolenjski metropoli! Pokažimo tega dne svoje delo, svojo silo, svoj napredek! Pridite iz vseh strani širne naše domovine, da manifestiramo skupno za svoje pravice, da pokažemo, da smo narod, ki je sposoben za življenje, da smo ljudje, ki nas prepaja in veže ona velika sokolska ideja, ki je prešinila kot Metel žar celo našo domovino in pokazala našemu narodu pot v boljšo, večjo bodočnost. Velika vrsta telovadcev in telovadk naj priča s svojim nastopom, da so-kolsko idejo tudi praktično ndejstvujemo, da smo se od svojega zadnjega nastopa povspeli višje, da smo napredovali v dovršenosti telovadbe, da so se naše vrste izdatno okrepile in povečale. Najsi so ovire še tako visoke, moč in vstrajnost jih morata podreti! Ne miru in počitka, ampak neumornega dela in vstrajnosti! Ne nazaj, ampak naprej in kvišku! — Nazdar! Odbor novomeškega »Sokola". Iz Gradea. Društveni prostori slov. podp. in izobr. draštva „Domovina" se nahajajo od za-naprej Paradeisgasse št. 1 „zur grossen Bier-Quelle". Iz Gradea. Dne 20. julija priredilo je slov. podp. in izobr. društvo „Domovina" v svojih novih prostorih zabavni večer, ki je bil zelo dobro obiskan. Vprizorila se je igra „Damoklejev meč", ki je vzbudila veliko smeha. Igralci so dovršili svoje uloge splošno dobro, posebno imponiral pa je Gregec s svojo prekanjenostjo in navihanostjo. In med splošno zabavo hitel je sel šaljive pošte od mesta do mesta, noseč pozdrave vesele družbe. Žal, da je prehitro prišla ura ločitve. Iz Gradca. V nedeljo, dne 3. avgusta priredi slov. podp. in izobr. društvo „Domovina" vrtno veselico na vrtu gostilne g. Glanzer, Klo-sterwiesgasse št. 5 rzur WeinheckeM. K mnogo-brojni udeležbi vljudno vabi odbor. CeljsKf okraj. Prijateljem in somišljenikom v vednost! Štajersko uredništvo „Slov. Naroda" se nahaja sedaj v Rutovški ulici št. 3 (nikdanja dr. Bren-čičeva pisarna) in ga vodim še \ edno, kot dosedaj. Dopisi naj se pošiljajo za „Slov. Narod" kot doslej na naslov Štajersko uredništvo „Slov. Naroda" v Celju. V interesu stvari in stranke prosim, da zalagate štajerski predal „Slov. Nar.", kolikor je mogoče, z dopisi in poročili in da skrbite poleg „Nar. Lista" tudi za ,.SIov Narod". S prisrčnim pozdravom urednik Janko Lešničar. Pri županu Fazarincu na Ostrožnem priredi to nedeljo dne 3. avgusta ,.Slovensko delavsko podporno drnštvo v Celju" na vrtn in v gostilni veliko ljudsko veselico. Svira polnoštevilna narodna godba iz Celja; na vsporedu je nad.ilje ples, šaljiva pošta, tombola in druga ljudska raz-veseljevanja. Celjanom se obisk te veselica zaradi prijetnega, ne predolgega sprehoda na Ostrožno zelo priporoča. Občeslovensko obrtno društvo v Celju opozarja starše in učitelje, naj se poslužujejo njegove posredovalnice za obrtniške in trgovske vajence. Vabijo pa se zlasti slovenski mojstri, naj se obračajo na društvo, ako rabijo vajence. Za nas je nedoglednega gospodarskega in narodnega pomena, da si vzgojimo dober obrtniški in trgovski naraščaj. Najbližji naš gospodarski in narodni cilj mora biti, da si ustvarimo po vseh nemških in ponemčenih mestih in trgih na Spod. Štajerskem strokovno dobro izvežban in narodno zaveden obrtniški ter trgovski stalež. Pospešujmo ta svoj cilj ob vsaki priliki! Iz Celja. Tu se pripoveduje, da je ljubljanski stolai kapitelj deputaciji celjske sekcije nemškega planinskega društva takoj ljubeznjivo dovolil stavbo „Koroschiitza hiitte" pod Ojstrico. In ob otvoritvi koče je eden izmed celjskih Nemcev ponovno pov-darjal, da se je Nemcem zopet posrečil en „Vor-stoss" na slovenski zemlji. Ali gospodov pri slovenskem stolnem kapitlju v Ljubljani nič ni sram, da protestantskim celjskim Prajzom pomagajo delati nemško-nacijonalno politiko v slovenskih Savinjskih planinah? Iz Celja. Naši magistratovci so sklenili imenovati Krožno cesto od Bismarckovega trga do Graške ceste znanemu nemškonacijonalnemu hujskaču Reseggerju na čast „Rosegger ring". Pri planinski veselici na Mrzlici, dne 20. t. m. izgubila se je rujava pelerina. Kdor ve kaj natančnejega, naj blagovoli to naznaniti na naše uredništvo. Sestanek slovenskih trgoveev se vrši v četrtek dne 31. julija v gostilni pri P1 o j n na Bregu. 600 vojakov 87. pešpolka v Skadru. V petek se je odpeljal iz Pulja oddelek 87. pešpolka v Skader, da nadomesti tam odhajajoče avstrijske vojne mornarje. Vzeli so seboj tudi polovico godbe 87. pešpolka. Ko so vojaki odhajali, se je zbrala na pomolu in sploh na obrežju velikanska množica ljudstva, ki je živahno pozdravljala odhajajoče vojake. Naši Štajerci pri 87. pešpolku so pa tndi res krasni fantje, svojemu polku in državi, ki jO v Skadru zastopajo, na čast! Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju. V svoji slavnostni seji, dne 17. julija 1.1., sklenil je „filnb naprednih slovenskih akademikov v Celju" vposlati hranilno knjižico celjske Posojilnice, glasečo se na K 1000"—, družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani kot prispevek 5 kamnov, ki smo jih podpisali za drnžbeni „Obrambni sklad" ter ustar.oviti v letošnji jeseni svojo peto javno ljudsko knjižnico in sicer v Velenju! Odbor. Iz Gaberja pri Celju. (Zakasnelo radi pomanjkanja prostora.) Otvoritvena slavnost prostovoljnega gasilnega društva z blagoslovljenjem brizgalne se je sijajno obnesla. Udeležila se je te slavnosti Zveza po načelniku g. dr.JBergmannu in podnačelniku g. Kukeca, društva Žalec, Šmarje pri Jelšah, Vransko, Št. Peter v Sav. dol., Gotovlje, Braslovče, Leveč in Arjavas vsako z 8—12 gasilci, po deputacijah 1—4 mož pa Radeče, Raj-henburg, Dol, Mozirje, Sevnica, Hrastnik in Trbovlje. Iz vseh krajev, iz Celja in njegove bližnje okolice -,pa? je prišlo jako veliko število gostov. Že predpoldne so došl* nekatera društva, večina pa jih je došla s prvimi popoldanskimi vlaki in vozovi. Vsled znanih ce'jskih razmer ni bil mogoč oficijelni sprejem na kolodvoru, ampak smo se morali zadovoljiti, da smo sprejeli došla nam bratska društva po deputacijah. Ob pol treh so se podala bratska došla društva med sviranjem koračnic h gasilnemu domu, kjer je na to g. vikar dr. Vraber v vznešenih besedah v narodnem in človekoljubnem oziru orisal pomen gasilstva ter na to blagoslovil novo brizgalno. Zvezni načelnik g. dr. Bergmann je pozdravil v imenu Zveze vsa došla društva in opisal početek gas. društva v Gaberjih ter pomen slov. gas. društev, na kar smo odkorakali zopet na lepo okrašene vrtne prostore Sokolskega doma, kjer se je pričel jako animiran zabavni del slavnosti, med katerim je ves čas pridno svirala Narodna godba. Slavnost je dala društvu čez 800 kron čistega dobička, k čemur je v prvi vrsti prispeval blagodnšni dar gasilstvu jako naklonjenega g. Petra Majdiča, ki je poslal vstopnine 300 K, za kar se mu izreka tem potom najsrčnejša zahvala. Zahvalimo pa se tudi vsem cenjenim damam, ki so nam ta dan marljivo pomagale k gornjemu uspehu, kakor tudi vsem darovalcem dobitkov in denarnih prispevkov. Odbor prostov. gas. društva v Gaberjih. V Vojniku se vrši v nedeljo, dne 3. avg. večja ljudska veselica v divni ^paradeški". Na vsporedu je govor, gledališka predstava, petje, godba in razni šaljivi nastopi. Domačini in so sedje, pridite! Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Srela je udarila v gospodarsko poslopje Jakoba Mastnaka v Lo-karjih. Poslopje je popolnoma pogorelo. Iz Žalca. Obče obiranje hmelja se bode pričelo letos v ponedeljek, dne 11. avgusta. Več prihodnjič. Iz Žalca. (Občni zbor ,.Zveze slov. prostovoljnih požarnih bramb za Spod. Štajersko") vršil se je letos dne 13. julija v Raihenbnrgu povodom slavlia dvajsetletnice on-dotnega ga-ilnega društva ob obilni udeležbi dru- štvenih odposlancev. Iz izvajanj načelstva ter poročil tajnika in blagajnika je razvidno, da zveza vrlo dobro in marljivo deluje in svojo organizacijo čim bolj spopolnjuje. Vedno raste število onih članov, ki opuščajo nemško poveljstvo in se pridružujejo svojim narodnim sestricam v slovenski gasilni zvezi, koja jim nudi vse ugodnosti in se uspešno trudi, jih spraviti v vsakem oziru na višek popolnosti. — Občni zbor je po temeljitem posvetovanju spremenil nekatere točke zvezinih pravil, sklenil Zvezo imenovati odslej „Zveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spod. Štajersko" ter nasvetoval vsem članicam, da svoja imena spremenijo prav tako. V svrho intenzivnejše strokovne izobrazbe in medsebojne podpore se ustanovijo ognjegasilske župe. Vodstvo se je poverilo soglasno staremu odboru s sedežem v Žalcu. — V interesu slovenskega gasilstva na Spod. Štajerskem vabimo vas gasilna društva, ki še niste učlanjena, da se nemudoma prijavite v „Zvezo slovenskih prostov. gasilnih društev"; kajti le v slogi je moč. Telovadno društvo „Sokol" v Žalcu priredi dno 14. septembra 1913 veliko ljudsko veselico z javno telovadbo v Žalcu. Sosedna društva se prosijo, da ta dan ne prirejajo nobenih veselic, narodno občinstvo Savinjske doline pa že sedaj opozarjamo na to prireditev. Odbor. V Št. Petru v Savinjski dolini priredimo dne 24. avg. na vrtn g. Šribarja pri kolodvoru veselico, pri kateri uprizorimo burko „Moč uniforme" s petjem v treh dejanjih. Z ozirom na to, da je čisti dobiček namenjen deloma „Podpornim društvom za slov. visokošolce" deloma „Sokolskemu domu v Št. Pavlu pri Preboldu", upamo, da se bodo vsa društva po možnosti ozirala na našo prireditev ter se iste v kolikor mogoče obilnem številu udeleže od blizu in daleč, posebno ker so take vrste prireditve postale pri nas že zelo redka prikazen. Požarna bramba v Gotovljah izreka vsem, ki so pripomogli h krasnemu moralnemu in sijajnemu gmotnemu (čistega preostanka bo blizo 800 K) vspehn slavnosti o priliki njene desetletnice in blagoslovljenja novega skladišča. Zahvaljujemo č. g. župnika, da je blagoslovil skladišče; zahvaljujemo bratska društva iz Arjevasi, Dolenje-vasi, Drnžmirja, Gaberja, Levca, Polzele, Žalca, da so se odzvale našemu vabilu; imenoma zahvaljujemo Zvezinega načelnika, g. dr. Bergmanna, da je osebno vodil nastop požarnih bramb; zahvaljujemo vse druge cenjene goste, ki so ne oziraje se na vreme prihiteli v našo sredo; zahvaljujemo vse cenjene dobrotnike, ki so darovali, oziroma prispevali za šotore in srečolov; imenoma zahvaljujemo gospe Kunšičevo, Steinerjevo in Naraksovo, ter gdč. Zottelnovo, ki so nam z vso ljubeznivostjo priskočile na pomoč v šotorih; zahvaljujemo tudi vse domačinke, vse domačine za njih sodelovanje, pomoč in sopomoč; konečno zahvaljujemo še one, ki niso mogli priti, a so bili v duhu z nami. Opravičeno priznanje. O priliki desetletnice požarne brambe v Gotovljah se je prireditelje z večih strani vprašalo: Kje pa ste dobili to izborno kapljico, da jo točite za to ceno? Odgovor: pri Prvi južnoštaj. vinarski zadrugi v Celju. Vprašanje: Od kod pa imate te buteljke, da silimo k njim kakor muhe na med? Odgovor: Zanierjev bučkogorski rizling, darilo gg. Robleka, Zanierja in Cvenkelna, vse druge so pa iz Prve južnoštaj. vinarske zadruge v Celju. Desetletnica požarne brambe v Gotovljah in blagoslovljenje njenega skadišča dne 20. julija 1913. Huda ura, ki je šla ta popoldan preko cele Savinjske doline, ni mogla razbiti naše slavnosti. Pod osebnim vodstvom Zvezinega načelnika g. dr. Bergmanna je bilo zastopanih, oziroma korpora-tivno zbranih devet požarnih bramb in množina drugih gostov. Strašna ploha neposredno pred začetkom sporeda je na slavnostnem prostora hipoma zbila ves zunanji okras na tla. Vsi smo bili prepadeni. Med bliskom gromenjem se je vršilo blagoslovljenje novega skladišča. Vse je zdaj mislilo na razhod. A krepko je zadonela savinjska godba, odločno so prikorakale požarne brambe na slavnostni prostor, v plamenečih besedah je bodril in navduševal slavnostni govornik, „Lepa naša domovina" je zavrelo iz otroških grl, „Slovan na dan" je zapel izbrani mešani zbor. In glej! Kakor osuplo plakajoče dete hipoma ustavi solze, tako je nebo prekinilo z dežjem. Živahno vrvenje se je začelo pod mogočnimi lipami, prihajale so vedno nove množice, pravo ljudsko razveseljevanje je bilo v polnem teku. Rad bi vas vodil po posameznih šotorih od ponosnega Bošnjaka, ki je strokovnjaško „trančiral" na ražnju pečeno „čunko", mimo ljubkih, spretnih kavarnaric, mimo sladčičarne do zapeljivih buteljk, a mudi se mi. Šele pozno v noči so se oblaki zdramili iz svoje osuplosti, in zopet je začelo liti. Namen ljudskih slavnosti bodi pred vsem ljudstvo vzgajati. Smelo trdimo, da je naša slavnost vzgojni smoter dosegla v precejšnji meri. Niso ostale brez vstisa plameneče besede slavnostnega govornika. A tudi gmotni vspeh je bil kljub vsem zaprekam sijajen. Čujte in strmite! Čistega preostanka bo blizo 800 K, reci osemsto kron, ki pridejo v blagajno požarne brambe bližnjemu v pomoč. Raz viška najvišje naše lipe še danes mogočno plapola slovenska trobojnica, ki oznanja: Savinčani, mi smo mi! V nedeljo, 3. avgusta vsi na Ostrožno k Fazarincu! Iz Vranskega. Tukajšnjemu „Sokolu" je daroval brat dr. Edo Šerko nov gramofon s 20 ploščami. Vrlemu bratu najiskrenejša zahvala. Iz Vranskega. Na poslopju, kjer se zdaj nahaja pošta, je napis iste samonemški. To je predrznost in izzivanje popolnoma slovenskih prebivalcev. Poklicani činitelji naj poskrbijo, da se ne žali narodni čut Vrančanov! Iz Vranskega. Za župana je bil zopet izvoljen trgovec g. Karol Schwentner, ki opravlja že dolgo vrsto let ta časten posel v splošno za-dovoljnost. Gosp. županu kličemo še na mnoga leta! Iz Št. Jurja ob Taboru. Dne 15. t. m. je bil pogreb rajnega Tomaža Kolenca, kovača v Kaplji in podnačelnika prostovoljne požarne brambe Št. Jur ob Taboru. Pogreba se je udeležilo nad 100 članov sosednih društev s 3 zastavami in mnogo ljudstva v dokaz, da je bil rajnik priljubljen tovariš in marljiv sotrudnik požarnih bramb. JftariborsHi oKraj. Odsek mariborskega Sokola v Selnici ob Dravi priredi dne 7. septembra t. 1. ob priliki društvene obletnice veliko ljudsko slavnost pod pokroviteljstvom mariborskega Sokola z javnim nastopom, ter prosi slavna sosedna društva, da se na to prireditev ozirajo. Odbor. Iz Slivnice pri Mariboru. Ko ste zadnjič poročali o občinskih volitvah v Orehovi vasi in o odporu, ki se je pojavil tudi v tej, mariborskim gospodom doslej tako udani občini, proti klerikalni strahovladi, poosebljeni v poslancu Pišeku, skoro ne bi bil hotel verjeti. Te dni pa sem se mudil tukaj in se osebno prepričal, da so ljudje res Pišekove komande siti. Zvedel sem pa tudi marsikatero drugo zanimivost. Tako n. pr., da Piše-kova zmaga tudi v tretjem razredu ni bila tako sijajna, kakor jo je dal po svojih mariborskih trobilih razglasiti. Odpor je bil celo v tem razredu zelo velik. Še večja zanimivost pa je, da je v drugem razredu izmed 17 oddanih glasov dobila Pišekova stranka jih 9. A kako? Takoj po volitvi je 9 volilcev druzega razreda, ki so vsi volili, napravilo na oblast od vseh lastnoročno podpisano vlogo, da se jim izid volitve v drugem razredu ne zdi pravilen, ker so oni vsi volili s proti Pi-šekovo stranko »n da je potemtakem bilo za Pi-šekovo stranko komaj 8 glasov. Čudno, kaj?! Vsekakor bo moral to silno zagonetno zadevo g. Pišek javno pojasniti. Da je v prvem razredu opozicija s 7 proti 4 Pišekovim glasovom zmagala, ste itak poročali. Povdariti pa je treba pri vsem, da se ne gre za aikako nemškutarstvo pri teh volitvah. V prvem razredu izvoljeni opozicijonalci, osobito gg. Lobnik in Klasinc, sta izrazita narodnjaka. Drugič pa še od drugod kaj. — Popotnik. Odbor Podravske podružnice akad. fer. dr. „Prosvetea sklicuje na dan 3. avg. 1.1. sestanek vsega naprednega visokošolskega dijaštva mariborskega okoliša. Razpravljalo se bode o skupnih zadevah: o skupni akciji vsega dijaštva v korist podpor, društev, o vstopu nar. napr. aka-mikov v mariborsko podružnico „Prosvete", o event. prireditvah, ki jih podružnica namerava itd. Odbor vabi ne le vse napredne akademike mariborskega okoliša kar najvljudneje, ampak tudi starejšine ter sploh prijatelje visokošolske mladine k obilni udeležbi. Streljanje s to piči ki se viši ob raznovrstnih slavnostih je povzročilo že marsikatero nesrečo, ker se ni ravnalo pri streljanju dovolj previdno. Mnogo ljudi je postalo vsled tega pohabljenih za vse svoje življenje. Oblasti so torej prepovedale streljanje z železnimi topiči. Toda človeška pamet je izumila kot nadomestilo za železne topiče, to-piče iz papirja, ki imajo to prednost, da so popolnoma varni, jako lahki in poleg tega počijo dosti močneje; tudi njih cena ni previsoka, tako da se priporočajo slavnemu občinstvu najbolje. Posebnega dovoljenja od glavarstva tudi ni treba. Cenj. čitatelji se opozarjajo na tozadevno malo oznanilo v današnjem listu. Mariborske Ciril - Metodove podružnice so poslale v Ljubljano sledeče prispevke: (moška) narodni davek 40 K 85 vin., nabiralnik v ,.Nar. domu" 19 K, gospice Vlaste Vrtnikove 3 K, darilo neimenovanega v nabiralnik „Nar. doma" 40 K — prisrčna zahvala! (žel. podr.) nabiralnik v Šumenjakovi trgovini 5 K, v Medenovi gostilni 10 K in v gostilni gosp. Frasa v Studencih 3 K 30 vin., skupaj 121 K 15 vin. Nova Ciril-Metodova podružnica na Štajerskem se je ustanovila zadnjo nedeljo za kraje: Sv. Barbara, Sv. Martin in Vurberg. Ustanovni občni zbor je bil pri Sv. Martinu. Glavna družbo je zastopal potovalni učitelj g. Ante Beg. Za podružnico se je trudilo največ rodoljubno učiteljstvo, posebno gg. Gselman, Lešnik, Kranjc in gdč. Marta Gobec. Odbor se je sestavil sledeče: pred- sednik g. Anton Gselman, nadučitelj pri Sv. Martinu; podpredsednik g. Miha Brumen, tajnik g. Janez Velker (oba posestnika pri Sv. Martinu), namestnik g. Jakob Golob, posestnik v Št. Janžu, blagajničarka gdč. Malika Golobova (Vurberg), namestnik g. Juri Ferenc, gostilničar pri Sv. Barbari. Odborniki: gdč. Marta Gobec, učiteljica v Št. Janžu, g. Fr. Kranjc. nadučitelj pri Sv. Barbari in g. Fr. Žiher, nadučitelj v Vurbergu. Tudi v Slov. goricah se je začelo zanimanje za narodno obrambo. ?ttt]'$Ki oHraj« Od Sv. Bolfenka pri Središču. Dne 20. t. m. je slavila naša „Lipa" svojo lOletnico. Vkljub slabemu vremenu se je udeležilo slavnosti čez 500 oseb, posebno pa nas je razveselilo lepo število gostov iz Središča, Ormoža, Ljutomera, Varaždina itd. Navzoče je pozdravil v imenu društva „Lipe" g. Ivan Tomažič, nakar je nastopil središki so-kolski naraščaj. Ko človek opazuje te majhne junake, zanese ga duh nehote v antično dobo, ko je idealna grška mladina po gimnazijah častila velikega boga; fizično in moralno moč človeka. Seveda je tudi naše priprosto ljudstvo z največjimi simpatijami spremljalo mlade Sokole, kar bo veliko pripomoglo k uspehu sokolske misli pri Sv. Bolfenku. Tudi starejše brate - telovadce smo burno pozdravljali pri vseh njihovih nastopih. Opazoval sem starce in starke; oči so se svetile, lica žarela, in čutil sem veliko zadoščenja za ščuvanje iz prižnic in iz klerikalnih listov, ki slikajo Sokole kot antikriste, nepriljubljene pri ljudstvu itd. Kot slavnostni govornik je nastopil imenom Zveze narodnih društev g. dr. Brunčko iz Ptuja, ki je v markantnih potezah izvajal, da je izobrazba kmečkega ljudstva edino uspešna obramba proti našim zunanjim in notranjim sovražnikom. Tudi g. Kolarič iz Središča je pozneje v lepem govoru navduševal ljudstvo za narodne ideale. Ne smemo pozabiti vrlih pevcev, ki so se veliko trudili, da dosežejo lepe uspehe. Središka godba se je pod spretnim vodstvom g. Serajnika zopet izborno izkazala. Pozneje se je razvila živahna ljudska veselica s srečolovom in šaljivo pošto, ki je trajala pozno v noč. Iz Ormoža poročajo, da je udarila v nedeljo, dne 20. julija strela pri posestniku Kiklu. Vžgala sicer ni, pač pa je izgubil posestnik, ki je bil ravno v hiši, nekaj časa zavest. Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo, da je v nedeljo, dne 20. julija udarila strela v poslopje posestnika Polanca. V kratkem času je hišno in gospodarsko poslopje zgorelo. Poročil se je v ponedeljek, dne 28. julija v ptujski farni cerkVl riovi ptujski odvetnik dr. Tone Gosak z gospodično Emico Mahorlčevo iz znano ugledne ptujske rodbine. Obilo sreče! Sv. Miklavž pri Ormožu. V Hermancih toči šuops znani nemškutar Puzonja. Mož je jako praktičen; kjer dobi žganje, tam vzame tudi politično prepričanje. Zato pri Hutter-Strašilovem šnopsu kaj rad zabavlja čez Slovence in slika svojim „pacijentom" slabe čase, ki bodo nastopili, ko dobijo Slovenci svoje pravice. (Idealist!) Šlovenci se po njegovi pameti združujejo s Srbi, Črnogorci in bogve s kom še — potem pa! Bi že bilo strašno, gospodine Puzonja, če bi srbska kopja poskušala svoje jeklo na glavah slovenskih nemškutarjev, toda bati se tega ni treba ker imajo drugod dela dovolj. Sv. Bolfenk pri Središču. „Slov. Gospodar" se je moral obregniti ob slavnost „Lipe". Samo drugega ni vedel povedati, kakor da so jedila bila tako draga, da si jih revež baje ni mogel kupiti. Kdor je bil na veselici, ve, kako je s stvarjo; da se pa klerikalni čuki niso mogli najesti, je čisto naravno, kajti koritarji imajo povsod priznano izboren tek. Sicer pa jih ni nikdo silil k udeležbi, da bi reveži lačni in pretrgani hodili okrog paviljonov. Začilno je, kako si klerikalci napekajo jezo nad lepo uspelimi naprednimi prireditvami: ne morejo se najesti, pa jim je vse predrago! Slavnost desetletnice bral. društva „Lipe" pri Sv. Bolfenku nad Središčem, katera se je obhajala v nedeljo, dne 20. t. m. se je za naše skromne razmere, ob tako zelo slabem vremenu še precej dobro obnesla, dasiravno so nam nasprotniki vse najslabše želeli. Sokolstvo iz Varaždina, Središča, Ormoža, Ljutomera je s svojim prihodom pokazalo, kako sveta je obljubljena beseda sokolska, — da tudi v najslabšem vremenu se bori za svetinje sokolske. Ljubljanske proste vaje, kakor tudi vaje na orodju so se prav imenitno obnesle, dasiravno je bilo vse mokro, toda „Sokol" je vendar žel vsestransko pohvalo. Naravnost divno pa je bilo gledati središki sok. naraščaj pod vodstvom br. Muzeka; njih proste vaje, je spremljalo nebroj Dazdar-klicev. G. Serajniku se prav iskreno zahvaljujemo za neumorni trud; njegova godba je zabavala ljudstvo z najlepšimi komadi. Iskreno se zahvaljujemo tudi slavnemu občinstvu iz sosednih krajev ter domačinom za mnogobrojni obisk. Vsem dobrim srcem, ki so razno darovali, kakor tudi vsem sodelovalcem in sodelovalkam bodi za njih dobra dela prav iskreDa hvala. Nastopil je tudi več let spavajoči bolf. pevski zbor, pod vodstvom g. P. Mikia, kateri je precej težke pesmi dobro izvršil. Kličemo mu: Le pogumno naprej! Za vsa dobra dela se zahvaljuje odbor. Pri Sv. Ani na Krembergu je imenovan za poštnega ekspedijenta poštni aspirant gospod Gabriel Sfiligoj. Vrlemu narodnjaku naše častitke! Iz Ormoža. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ormožu, priredi v nedeljo, dne 3. avg. 1913, cvetlični dan. Ker je čisti izkupiček namenjen naši prekoristni družbi vabimo, da prihiti vsak okoliški zaveden Slovenec ta dan v Ormož. £jntotncr$Hi oHraj. Desetletnica Murskega Sokola v Ljutomeru. Leta 1903. in sicer 15. avgusta, je ustanovila četa navdušenih mož Murskega Sokola. Največ zaslng si je stekel za to društvo dolgoleten starosta, rajni dr. Chloupek. Ni mu bilo usojeno doživeti desetletnico otroka, kateremu je posvetil vse svoje sile. Kdor pozna sokolsko delo in idejo, tudi razume, da tiči za nazivom „desetletnica" mnogo truda in napora, mnogo uspeha in lep kos narodne vzgoje. Ravno 15. avgusta t. 1. bo gledal Ljutomer lepe vrste Sokolov, ki bodo pohiteli na desetletnico M. S. in obenem na izlet Mariborskega sokolskega okrožja. Pozdravili bomo tudi br. Hrvate iz Varaždina, ki jih veže bratsko delo z Ljutomerom. Slavnost se vrši v Seršenovem logu: po pohodu in slav. govoru bode 80 telovadcev izvajalo 4 ljubljanske proste vaje, potem nastopi 13 vrst na orodju, čemur sledi nastop šolskega naraščaja M. S. Bratje Hrvati in skupina M. S. bo zaključila telovadbo. Za prosto zabavo so pripravljeni razni šotori, srečolov, konfeti, petje itd. Svirala bo priznano dobra narodna godba središka pod vodstvom gosp. Serajnika. Vstopnice za slavnost 40 vin. Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-14 Popisi. Iz Velenja. V našem narodno zelo ogroženem kraju, kjer se širi nemštvo vedno oblastneje in kjei je nevarnost, da nas ugonobi nemški val popolnoma, pokazala se je iz gospodarskih, posebno pa še iz narodnih ozirov nujna potreba, da se naseli še eden kovač — Slovenec; kajti obrtnik te stroke, katerega imamo sedaj v našem trgu, je zvest pristaš naših hajlovcev. Dne 19. julija vršil se je v to svrho od politične oblasti komisijonelni pregled neke stavbe, katera naj bi se prezidala v kovačnico. Samo ob sebi je umevno, da so se protivili temu nemški mejaši in mi bi o stvari niti ne poročali, da nismo videli pri tej priliki žalostne siike narodne mlačnosti oziroma nezavednosti nekaterih Slovencev. Tega komisijonelnega pregleda se je namreč udeležil tudi neki gospod — baje Slovenec — (na kojega hišo tudi meji zgoraj omenjeni objekt), ki je sprva nasprotoval iz malenkostnih, egoističnih vzrokov temu, da se prezida ta stavba v kovačnico. Da se je tako vneto zavzel za svoje dozdevne interese, mu še konečno ue bi nihče posebno zameril; ako je ta gospod videl, da ne bode dosegel vspeha s svojimi ničevimi ugovori, vzkliknil je v svoji sveti jezi napram nekaterim članom komisije s svojim gromkim basom: „Seveda, naseliti hočete še jednega kovača raditega, ker je tukajšnji kovač Nemec". Čudil se je tudi poklicanega opozoriti zastopnika občine, obč. svetovalca g. Brgleza, da naj govori pri komisiji nemški, dasiravno ni zahteval tega nihče drugi. Kolikor nam je v Velenju znano, g. nadoficijal Preveč, — to je namreč ta žalostni junak — čutili ali vsaj kazali ste se v Ljubljani vedno narodnega Slovenca in gotovo vam ne bo ljubo če bodo zvedeli nekateri ljubljanski narodni gospodje, kateri vas poznajo kot takega, o tem Junaškem" činu. — Ali nas je privedel do teh izdajalskih dejanj vaš brezmejni egoizem ali ste t- S Veletrgovina vsakovrstnih m i dalmatinskih vin J. Matkovid Celje, Glavni trg 8. se le hoteli prikupiti tam navzočim ozir. velenjskim Nemcem sploh, tega ne bomo preiskovali. Bodite pa prepričali, da ste izgubili s tem vašim vedenjem še tiste redke simpatije, katere ste imeli dosedaj pri velenjskih Slovencih; a nemčurji se vam pa v zahvalo za vašo oslugo na tihem sigurno rogajo in se posmehujejo vašej nezavednosti, kakor pač zaslužite. Konečno vam pa še svetujem sledeče: Le po tej praktični poti dalje! Vaša deviza naj bo: v Ljubljani Slovenec, (ker tako boljše kaže,) v Velenju ..Nemec" če to zahtevajo osebne koristi! Kako so se Vuzeničani naučili nemški. V davnih časih, ko vuzeniška mladež še ni trgala hlačic po šolskih klopeh, temveč uživala pravo rajsko prostost, potikaje se po trgu v pristnih vuzeniških cokljah, katerih ropot je že na daleč privabil popotnika ter mu naznanjal, da biva tukaj coklpurerer, prava domača korenina, takrat se je razlegala po celi veliki in starodavni Vuzenici le mila slovenska govorica. Vedno so živeli cokelpurgarji v največji slogi, v največjem miru, občevali so vedno le med seboj, kratko in malo, podpirali so drug druzega tako, da so medsebojno pokrili vse življenske potrebe in jim ni bilo treba nobene zveze s sosednimi Mutnčani in Marnberžani, katerih nemška govorica je bila zanje španska vas. Toda časi se spreminjajo. Človek ni zadovoljen, če živi vedno v slogi in miru, jeden hoče nadkriljevati druzega, vsak hoče biti prvi, vsak hoče pogoditi kaj posebnega. Tako je bilo tudi pri starih cokelpurgarjih, kateri niso bili več zadovoljni s svojim domačim jezikom, odkar se je povrnil Janez Bistra, najbrihtnejša glavica celega cokelpurga iz Marnberga, kjer je preživel cela tri leta, v največjo zadovoljnost svojega gospodarja purgerja Peregrina Supan-tschitscha, ki ga je naučil nemški tako dobro, da bi shajal s svojo novo modrostjo najmanje tri milje na okoli. Kajti v Marnbergu so že nekdaj imeli svojo posebno narečje, na kar so bili vedno ponosni. Pravili so tej svoji govorici kuheltajč. In Janez Bistra, cokelpurgarska korenina, ni hotel več biti Janez Bistra, bil je od sedaj naprej Jo-hann Biihstra. Popolnoma spremenjen je prišel domov, govoril je svojim cokelpurgarjem tako-le: „Ljubi cokelpurgarji! Poslušajte me, odkar sem jaz v Marnbergu, se mi vaša govorica nič več ne dopade. Jaz, Johann Biihstra vas bom spravil na pravo pot; naučil vas bom nemški, tako kot govorijo tam v ljubem Marnbergu. Po celem svetu lahko greste, če boste znali nemški." Možje so verno poslušali svojega imenitnega rojaka. Eni mu niso pritrjevali, med tem ko se ga je druga polovica tesno oklenila in evo ti so bili potem deležni sadov njegovega poduka. Poklical je može somišljenike v občinsko posvetovalnico; tam je zabil v steno neizmerno število klinov, na katere je obesil razno orodje, podobe, rastline itd. Razlagal jim je kako se pravi tej reči na tem klinu, oni stvari na drugem klinu itd., tako, da so co-kelpurgerji v kratkem času že vedeli, kaj se pravi heu in štro. Nadaljeval je vestno svoj poduk in purgarji so rastli od dne do dne na modrosti. Pa svojemu izvrstnemu učitelju bili so iz dna srca hvaležni, izvolili so ga soglasno za svojega „Ge-meinevorštejerja", katero častno mesto seveda Johann Biihstra ni odklonil. Kot prva glava cokelpurga se seveda ni smel nositi tako priprosto, ostali purgarji; dal si je napraviti dva črna rokava, katera je potegnil čez druge rokave, kadar je ošabno slonel pri oknu; in cokelpurgarji so z občudovanjem gledali svojega tako gosposko opravljenega prvaka. Od tistega časa toraj je v Vuzenici v rabi nemška govorica, od tistega časa, ko je gospod 9val Vuzenici gospod Johann Biihstra s črnimi rokavi. Da pa Vuzeničanom ni treba zabijati več klinov ter nanje obešati raznih predmetov, da bi se na tak način naučili nemški, postavili so si nemško šolo. I. P. Razne noVosti. Podraženje mila na Angleškem! Angleške tovarne mila so ravnokar naznanile, da zvišajo svoje prodajne cene za okroglo V2 penija za funt = K 11'— za 100 kg. V opravičenje tega zvišanja so zavrnili na to, da so se vse surovine, ki se potrebujejo za izdelovanje mila, že dalje časa neprestano podraževale, izgotovljeni izdelki pa svojih cen do sedaj še niso izpremenili. Priključno na to, se je navedlo, da tvori omenjeni pribitek le ulomek zvišanja, ki bi bilo upravičeno pri gospo-dujočih razmerah, in da se ima občinstvo zahvaliti le velikemu tehničnemu napredku industrije in pa delazmožnosti njenih voditeljev, da mu je prihranjeno večje zvišanje. Zanimivo je dejstvo, da je kriva na podraženju mnogo tolščob in olja, ki se potrebujejo pri izdelanju mila, proizvaja umetnega masla, oziroma margarine. Najboljša rastlinska olja in najčistejša živalska mast je za umetno maslo kakor za izdelovanje mila enako priljubljena. Palmovo, kakor tudi olje iz kokosovih orehov se je zaradi močnejšega povpraševanja tekom zadnjih deset let podražilo za kakih 1007o in tudi druge surovine so se enako podražile. Nesreča pri primlciji. Minulo nedeljo je imel novo mašo v Naklem na Kranjskem sin posestnika Černivca iz Nakla. Vsa vas je bila v slavolokih in mSajib, tako tudi pred gostilno Antona Šinka. V torek so podirali mlaje, pri tem je padel imenovanemu gostilničarju mlaj na tilnik ter ga na mestu ubil. Okrepčujoče spanje je prava potreba za vsakogar. Čim boljša je pa postelja, tem slajše je spanje. Pri nakupa perja in pernatih blazin je torej tudi umestno, da se obrnete na priznano dobro tvrdko in to je S. Beni r. o o •j 9 a S 9 o 9 Bratje Slovenci, kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi Jaroslav Koci&n, tkalnica Červeny Kostelec, Češko. o 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za ® obrisače, platna ali druka pošiljam za b K 24"— proti poštnemu povzetju. 413 -1 3 o »O v OCOOCIOOOOO - 0O69 Prodajalka ki zna slovenski in nemški, dobi takoj službo v večji celjski treovini. — Kje, pove upravništvo ^Narodnega Lista" v Celju. 389 2-2 V najem se odda ali proda novozgrajeni Planinski dom s trgovino in gostilno v Doliču. Leži tik okrajne ceste, dvajset minut od železniške postaje na najlepšem prostoru. Lokali so krasni in veliki. Zglasiti se je v šoli v Doliču, pošta Misli nje. 394 3-2 Pozor! A. Gruden, Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -21 Geestemunde (Bremerhaven). Grand prix z svetovne razstave v Parizu 1900. Kvvicdov rest'tucijski fluid. Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2 80. Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., uspo-soblja konja za .zborne uspehe v trainingn. Pristen le z zraven stoječo znamko. Se dobi vvseh lekarnah in drogerijah. Ilostrovani ceniki gratis in franko. Pošilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwlzda, c. kr. avetr.-ogr. kr. rumunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Povodom smrti naše preblage, ljubljene mamice oziroma sestre, svakinje in tete, gospe Kloiilde Aparnik roj. Tramšek učiteljeve vdove in učiteljice ročnih del na Vidmu izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem blagim gospem in gospodičnam videmskim za vso lju-beznjivost, katero so izkazale rajnici tekom njene dolgotrajne težke bolezni, kakor tudi za skrb in trud ob priliki njene smrti, osobito pa preblagi, dobrosrčni požrtvovalni hišni posestnici, gospej Mariji Juvančič, katera je rajnici ves čas bivanja v njeni hiši na tako ljubeznjiv in požrtvovalen način postregla v vseh slučajih, jo tolažila in ji pomagala, kjerkoli je bilo treba. Bog ji naj povrne tisočero to ljubav! Nadalje se iskreno zahvaljujemo velečastiti domači duhovščini za dušno tolažbo, kakor tudi veleč, sosednjim gg. duhovnikom, ki so kot znanci in prijatelji rajnice in njenih sorodnikov spremili rajnico k zadnjemu počitku. Najtoplejšo zahvalo naj prejme tudi na tem mestu veleč. g. zdolski župnik, Alojz Soba za njegov ginljiv in pomemben govor v cerkvi, kakor tudi blagi g. J. Knapič, nadučitelj videmski, za njegov lep, tolažilen govor. Istotako najsrčnejša zahvala cenjenemu domačemu učiteljstvu, kakor tudi vsem gospem in gdč. učiteljicam in gg. učiteljem bre-žiško-sevniškega okraja, videmski požarni brambi, darovalcem krasnih vencev, Videmčanom, Krčanom, Rajhenburžanom in vsem drugim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da izkažejo pokojnici zadnjo čast. Slednjič se zahvaljujemo še vsem tistim, ki so povodom smrti naše sorodnice izrekli svoje sožalje. VIDEM, dne 24. julija 1913. Gojmir Aparnik in žalujoče rodbine Tramšekova, Prosatova, Kosarjeva, Pečnikova in Gajšekova. I I I I I II Izpadanje las, prhljaj na glavi so naravne prikazni. Kakor hitro se pa pojavljajo v večjem obsegu, opominjajo nas k racijonelnemu negovanju las. Proti zgoraj navedeni bolezni pa se ni treba boriti s tujimi tajnimi sredstvi, ki nosijo zelo učena zdravilna imena, treba je le redno umivati glavo in lase s »Shampoon s črno glavo To sredstvo odpomaga kar največ mogoče. Previdnost pri nakupu našega več miljonkrat preskušanega sredstva je nad vse potrebna in le deviza „Shampoon 8 drno glavo" daje garancijo za izvirni preparat. 398 i „Shflmpoon 8 črno glavo" s spodaj navedeno varstveno znamko se dobi po 30 vttaitjev zavoj (8 zavojev K 2'—), tudi z jajčnim, kotranovim ali kamiličnim pridodatkom. v vseh lekarnah, drogerijah in pa parfumerijah. Glavna zaloga za Avstrijo: Feliks Griensteidl, Dunaj I|l, Sonnenfelsgasse 3. tiHHHHi^H^Mi Edina tvornica Hans Schwarzkopf, d. d. z o. z., Berlin N. 37. ^^m^^^^^^mmm^m^m^f Darujte za Narodni sklad! Konrad Rosenbauer & Kneitschel ovarna gasilnega orodja y LINCU NA DONAVI. — Prva tovarna v Avstriji, katera izdelnje BENC1NM0T0RNE TURBINSKE BRIZGALN1CE. Novosti Model 1913. Novosti BENCINMOTORNA BRIZGALNICA »MARKA LINC". Po pogonu avtomat čno delovanje! Strojnik nepotreben! Najnovejša iznajdba — pana trgovina Mau?ol ITa-nič Narodni dom CELJE Narodni dom / VV W VT,* W YV vv VV VV VT/ < promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Burslk v Celju Cens zmerne. Postrežba točna fld loti) 18781 Povsod priznana domača sredstva 1 UU leta 1010! pri večjih narotilili znatni popusti v cenali! A. THIERRY-ja BALZAM edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-7 Oblastveno varovan. 12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru. pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri inflnenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60. Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenltfolljsfco mazilo je zanesljivo In najgotovejSega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, aravilnega učinka tndi pri itd. — 2 dozi staneta E 3'60. Naroči se: Lekarna k angel Ju varlhu Adolf Thlerrjr v Pregradi pri Rogatcu. Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medieinalnih drogerijah. Pri večjih naročilih popust Lister-jevi originalni angleški bencinovi, petrole-jevi in plinovi motorji stalni in prevozni. Se porabi najmanj goriva. Za vse gonilne s vrhe, 2V2 do 8 konjskih moči. Magnetoelektričen vžig. Priprosti nagon. Ugodni plačilni pogoji. Najboljši in najcenejši mali motor sedanjosti. Katalogi in pojasnila zastonj. R. A. Llster & Co., družba z omej. zav„ Dunaj, III.|2, Zoll-amtstrasse it. 9. Preprodajalci In agentje se lšiejo. ^iT V ' ■■ 'i*'i' ■ * " —i—1 iT ■■.■!-1- j-r ~f, 11 ..r i ~ Najboljše in najmodernejše snkno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje R. Stermecki, ?tel&3 Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto I Superfosfat I # najuspešnejše, najzanesljivejše in najcenejše fosformckislinsko gnojilo —--za vse vrste zemlje ^— QQ dalje 42 30-21 — amonijakove, kalijeve in solitern« superfosfate prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Le superfosfat v ceui ni poskočil!! gg . . .............. . . 88 R8 Osrednja pisarna društva avstr.'tovarn za superfosfat Praga, Pfikopi 17. 51iHar in ptcsHar I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Pii-poroča se za obilna naročila. Svojiksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43 49-28 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih 35 del! 52-31 Na debelo! Na drobno! nissiis Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, suežnooelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega fi K; 7 K; belega. Snega 10 K, najfinejši prsni oab 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 396 dobi franko. 50-1 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 E ; same pernico po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 b, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4n0, K 5"20, K 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K. 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko Bogato ilustrirani ceniki zastof: „Pomni: prinesti mi moraš samo svalčični papir ali stroke ,OTTOMAN' in ne daj se zapeljati po sličnih ponaredbah slabe kakovosti!" 10 e Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Vedno sveža žgana kava. Točna in solidna postrežba! J. lavniHar Celje Graška cesta 21 Na drobno in na debelo. Trgovina z moko in deželnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Zaloga r»ud-ninskih voda. i & Goričar & heskoušek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Čase iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, serrijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-31 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ijudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in druge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. B H iS B BB H ■ ■ ■ B B B m ZVEZNA TISKARNA V CELJU. VB V! VAT 8 B H Bi o 8 c ni I ~ E B « S; a « __co C '4= > 'o g V- > CC M Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečifane v koš. Sleherni, ki to upošteva in delnje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežeu nspeh. ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami iu okraski, kakor tndi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaealnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Čekovni račun pri c. kr. poštni braniln. št. 75.222. a B B B 19 BI S B & S B B e 3 B ■ a B Lastna knjigoveznica. | VB V j V.VI registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega! je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem po pet in pol od sto S 1! 01 |z |o 86 49-29 Avstr. poštne hranilnice račan štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48 Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uradu je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. XXX bb Južnoštajerska hranilnica v Celju » v Narodnem domu Qprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are dnnnldne in iih obrestnie do -w . i .» i štanj, Sevnica, Vransko In Gornji- t-i od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica soma ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- 4 1 °l 2 10 grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -24 H" "piosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, sknpuo tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi so pretrgalo obrestovanje