Ali dajemo odrasli mladini dober zgled?
Predsednik svcta KS Soločje Milan Stnic je pred nedavnim povabil na pognvor pred-slavnike hišnih svrtov Polonce Čude 1-3 in 1-13, družbenopolitičnih organizacij v kra-jevni skupnosti Sotočjr in pionirskih odredov v osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh, da bi se domenili o tem. kako vključevati mlade v delo in življenje krajevne skupnosti. Poiskali naj bi pot za sožitje vseh Ireh generatij, lu je mlade, srednjih lel in starejše. da v prihodnje ne bi prihajalo do neljubih pripetljajev. Id startjšim grenijo življenje. mlajše pa kažejo vnt-lepi podobi. Prav na območju leh dveh hišnih svelov se je namreč včasih primerilo, da so posameznild iz vrsl miadih vznemirjali slartjše občane lako, da so metali kamne v šipe in rolete, uničevaii vrtove, ludi goreča vžigajica je že presenetiU tislega. ki je posedel pred hišnim pragom.
Na sestanku je bilo o tem, kako se dogo-voriti o skupnem sožitju. slišati različna mnenja. Nekateri so menili. da so za vzgojo otrok poklicani vrtci ip šole. drugi so videli rešitev v pomoii študentov-fspn ali kake druge primerne šole, ki naj%l tu opravljali svojo prakso. najbrž pa so naj-bolj prav imeli tisti, ki so trdili, da otrok prve zglede za živijenje dobiva doma. v družini. In kakšni so ti zgledi? Neki udele-žcnec sestanka je dcjal takole: »Vsi skupaj smo preveč pasivni. Brigatno se le za denar. hrano in pijačo. Če hočemo. da bo mladina taka. kot si želimo. bi ji morali da-jati boljše zglede.«
Predstavnik mladih iz te krajevne skup-nosti pa je nanizal nekatera že velikokrat ugotovljena dejstva. ki jih. kot kaže, odra-sli Ijudjc nočejo ali ne morejo razumeti. O mladini mislijo. da je delavna le. če čisti in pospravlja. je rekel. Mislijo. da je vse že storjcno, če mladim dodclijo sobo. za ka-tero si povrhu stanovalci navadno še pred-stavljajo. da je namenjena Ie tistim. ki so-dijo v »njihov« hišni svet. Kjepa najsepo-temtakem srečujejo mladi iz vsega Ste-panjskega naselja? Poleg prostora pa mla-dina potrebuje tudi mentorja. svetovalca.
vodnika ali kakorkoli žc imenujemo ti-stega ndraslega človeka. ki mu ne bi biln žal nekaj uricprostegačasazadeloznjimi. Prav tega pa mladi v Štepanjskem naselju nimajo.
Prav gotovo se p«dobni dogodki kdaj pa kdaj pripctijo tudi drugje v našem mestu. zato vzrokov za tako ravnanje mladih ne gre iskati le v Štepanjskem nuselju, mar-več tudi v spremenjenem načinu življenja. katcrega posledica je odnos mlade gcne-racije do starejše in obratno. Vfasih so v eni družini živele tri generacije. dandanes pa vnučki le še redkokdaj bivajo skupaj s svojimi babicami in dedki. Zato ni čudno. da so se starejši ljudje odvadili hrupnega vedenja otrok. medtem ko otroci in mladi domala več ne poznajo navad in obnašanja starejših.
Udeleženci scstanka so ob koncu sklcni-li. da se bosta v kratkem sestala oba hišna sveta in obravnavala to problematiko, prav tako pa se bodo o lcm pogovarjale tudi družbcnopolitične organizacije v tej krajevni skupnosti. na dnevni red pa naj bi to temo uvrstil še svet te krajevne skupno-sti.
DARJA  JUVAN