■:) : ii, •'iti.' Slovenskemu ljudstvu v poduk In zabavo. v/prejemajo in plačujejo po dogovoru. ■I ■ • :•: fclev. IS. V Ljubljani, 1. julija 1897. T .'.»li ns|it 1'i'fV; i -"77J Letnik X n. « .»»(Ti iii [p. I I j S kmetom se je dosedaj postopalo kakor s pasterko. Dasi je steber države, dasi sloni na bjetn rsa teia davčna, krvna in denarne,je vendar država dosedaj sanj vse premalo storila. Ce je tndi sem ia tje vlada predložila kako predlogo, ki bi služila v prospeh kmetijstvu, se je navadno pokopala v kakem odseku. Čuditi se pa temo ni, saj so v bivši državni zbornici imeli še vedno največji vpliv židje in denarni baroni Tako je vlada vže dne 10. oktobra 1893 predložila zbornici načrt zakona o kmetijskih zadrugah. A cela predloga je zaspala v gospodarskem odseku. V lanski jeseni pa je novi poljedelski minister načrt odtegnil porabljivosti, ter letos z novim zasedanjem ga dopolnjenega in popravljenega predLžil zboru. O koristi in važaosti kmetijskih zadrug se je govorilo še večkrat obširneje, vendar hočemo nekoliko pojasniti nekatere vaiuiše točke vladinega načrta o zadrugah. Vsak sodni okraj bo imel svojo okrajno in vsaka dežela svojo deželno kmetijako zadrugo. Zadruge bodo prisilne in vsak posestnik, ki ima zemljišče v kakem sodnem okraju, bo moral biti član dotične kmetijske zadruge. Vsi Člani okrajnih zadrug so tudi člani deželne zadruge. Ztdrožnina se bode plačevala z naklado na državni zemljiški davek. Davkarije odpošljejo nabrane svote zadrugam. .ii :••!!■.■■ 1: : Vživele pa bodo te zadruge razne olajšave; tako pri plačevanju davkov, oproščenje pristojbin in kolekov pri lastninskih izpremembah, znižanje železničnih vo-znin itd. Delokrog kmetilskih zadrug be zelo obširen. Glavni njih namen je, da se bodo pridelki skupilo prodajali in »se za kmetovanje potrebno skapno. kupovalo. Zsdruge bede napravljale svoja skladišča, kjer se bo shranjevalo Kmetje na delo! i i i; \ ' a i blago zadružanov, naročevalo kmetijske stroje. Zadruge bode pospeševale esebni kredit kmetov, podpirale bodo posojilnice, posebno Beifeisenove, posredovale pri rasaih zavarovanjih« prirejale poučne shode itd. To za kmetijstvo velepomenljivo vlad jo predlogo mora vsaki prijatelj ljudstva * veselem pozdravit). Tudi mi smo ae razveselili tega načrta, Le nekaj nam ne ugaja, kar utegne postati osodepoloo za slovensko narodnost. Po tem zakonskem načrtu sc namreč dosedanji, deželni sveti spremenč v deželne zadruge. Ako ima d fižola za poljedelstvo svet po narodnostih razdeljen v od Jelke (na ČoSkom), se ustanovi toliko deželnih zadrug, kolikor ima ta svet oddelkov. Pa tudi okrajne zadruge se v takih deželah pridružč oni deželni zadrugi, h kateri spadajo po naiodnosti. Da bi se tudi v drugih deželah z dvojno narodnostjo ustanovile po narodnosti ločene deželne in okrajne zadruge, o tem zakonski načrt ne govori. In ravno ta okoliščina je akrajno nevarna za prospeh zadrug in narodaost Slovencev. Po tem načrtu bi se na Goriškem, v litri, Štajerskem in Korplkem ustanovila samo po jedoa deželna zadruga. Kolika nevarnost za alovensk? narodnosti Slovenci bi bili v,teh zadrugah izročeni v popolno oblast ,parqdno nasprotnim deželnim zaatopom. Kako znajo naši sosedje vsako napravo iarabljati v svoje; namene, je predobro znano. Ves vpliv n»: zadruge bi mfii narodu, nasprotniki /izrabljali v to, da bi potnjčiU Slovence. Ti bodo branili; svoje pravice in tako bode v aa-drugah vladal narodni in politični boj, delo za gospodarski napredek pai bode zaspalo. Da bodo zadruge res vspeSno delovale v prospeh kmetijskega stanu, ^treba jih razdelili po narodnosti« Zato ise ' morajo nafii poslanci krščansko narodne zveze potegniti z vso odločnostjo, da obvelja predlog poll. pL Detrksa^ naj se zadruge loč$o po narodnostih. Ako na« poslan«* ne dosežejo ttjga, potem n. pr. Primorcem kmetijske zadruge ne bodo samo n* koristile, »ervad Škodovale v narodnempo-gledu. To važno točk« priporočajo v prevdarek.mm kmetovalcem in njih #ijate*jem, tar naj rt P^mgd... na shodih, bodisi po dbčinfcih ¥ * da se po v«& deželah * meSanim prebivalstvom tirna-nove po narodnostih ločene deželne in okrajne zadruge. Take izjave bodo najbolja opora poslancem, kedar pride stvar na vrsto v ' Diuga velevažna naloga naSih kmetov je, da že sedaj, dokler postava o prisilnih zadrugah Se ni v državnem zboru sprejeta, snujejo povsod, kjer le mogoče kmetijske zadruge na svojo tako, da se vstanavjjajo Reifcisenove posojilnice, konsutnna druStva, kakor imajo taka kmetijska druStva že v Dobrepoljah, Hjrjulu, Csr-knici, Starem trgu itd. Ako to storč bodo na zadružno žfvljrfije & privajeni kadar prisilni zakon pride, in dobiček, kateri jim od tacih druStev prihaja tudi ne bo »poljske aSnjega tega, kar ictijstva. državo, |a zopet židom majhen, kakor nam kaže zadruge, ki ga priobfiujemo «• drgem * lista. Tedaj t»di t« velja na<#o. se lahko takoj stori V prosp^n. Kmstje po««g^te si sami kater« bode V sedanjih zme na vas porabi fn zadftižm in denarnim mogočnežem na ljubi odlož.la - za nekaj le(. Jft Za že obstojcCe li^ttltfl kmetijske zadruge pa bi bilo neobhodno potrebno tudi skupnega skladišča v Ljubljani, da se bi mogle v resnici takj razvijati kakor bi bilo v korist kmetijskega stanu želeti. _ Zato tudi »Domoljub« z veseljem pozdravlja misel gospoda državnega poslanca dr. J. Kreka, ki je že vsta novil posebno druStvo, da se sezida »Dom delavskih stanov v Ljubljani« in ž njim vred združena skladišča za kmetijska druStva. Vsak bralec .Dode.t. !.• /J ; Iz Nizozemskega (Holandije) pač malokdaj kaj slišimo. Ta dežela je. sosedna Belgiji in leži j za nemškim cesarstvom ob morju. V tej deželi so imeli dosedsj prvo besedo' liberalci. A tudi ta je ljudstvo spoznalo-svoje pi- : javke. Pri volitvah dne 16. junija so prav sramotno pogoreli. Katoličani in njih zavezniki dobili so 35 poslancev, a liberalci le 14. Liberalno ministerstvo bode moralo odstopiti. Liberalizem umiral !:.■■ •< Znanb je, da sta dve Ameriki, južna ia severna; med obema pa je tudi kos sveta, na katerem je pet malih državic. Le-to so se sklenile v eno državo z imenom republika Srednja Amerika. To je najmaajša država na sretu, šteje nekaj čez tri milijone Ijndi in je za tretjino mahjša ko naša Avstrija. v >■■, U..: D o p i s i. Iz Novega Mesta, 28. junija. Pogreb umrlega gospoda prošta Petra Urba je pokazal, kako priljubljeni so duhovniki, ki veetho in z vnemo izvršujejo svoj vzvišeni poklic. Nad štirideset duhovnikov se je zbralo, da izkažejo zadnjo čist svojemu ljubljenemu sobratn, svojemu res očetovskemu prijatelja in svetovalcu.- Ob devitfh se je pričelo opravilo za tanjeega. Sprevod iz ptoštije v kapiteljsko cetkev vodil je mil. gospod ljubljanski stolni prcšt dr. Leonard- Klofutar, katerega ni Zadržala ni visoka starost, ne daljna1 pot, da ne bi spremil svojega prijatelja na nJega zadnji' peti. C. g. ihsgr; Jeriha je slavil v dovršenem govoru Zasluge prerano umrlega: Na to je služil ob obilni asistenci mil. gosp. prošt Kk futar slovesno poh-tfikalab mašo za ranjcega. Sprevoda po mestu udeležila se je nebrojna množica. Častno eo bili zastopani Vsi stanovi;; Okrajni glavar In1 drugi gospodje Uradniki, dijaki" c. kr. višje gimnazije z gospodom ravnateljem in profesorji, učenci deške šole, učenke dekliške šole, gojenci deželne poljedelske šole na Grmu, gojenke šmihelske samo-1' stanske šole, katoll^co društvo rokodelskih pomočnikov i zaštav««, požarna br»mba, meščanska garda s svojo godbo, z jedno besedo, vsi Nov*, meščani'so hoteli pokazali, kako so spoštovali svojega duhovnega pastirja. Res se umrli gospod pr< št ni udeleževal očitno politične borbe; a kaj je storil na tiheiti za dobro stvar, to Ved6 le oni, ki so biti ž njim v ožji dotiki. Nepozabni bodo pa ostali Novo' meščanom krasni, mojstersko dovršeni govori, katerih, žal, zfcdnja leta nismo Imeli več prilike slišati, ker je oslabelo zdravje oviralo gospoda prošta hjfcga neumorno Vneto pastirsko delovanje. Priznati moramo, da mu je le težavna pridigarska služba in še trudapolaeje spovedovanje izkopalo prezgodnji grob. N. v m/p-f Z Brezja, 27. junija. Pri shodu, ki sta ga sklicala gg. državna poslanca dr. Krek ih Josip Pogač-n i k danes, V nedeljo popoludhe na Brezjah, zbralo se je nad tristo mož kmttekega in obrtniškega stanuin nekaj gg. Učiteljev in duhoviiikor. Predsedoval'je shodU too-šenjski župan, namesitfval je g. Jgn. Zupan iz Kamne Gorice, vlado je zastopal gosp. Okrajni glavar iz Radovljice. Najprvo je poroČBl gosp. Pogačnike preteklem Zasedanju državnega zbora, ki je'bil vsled že več kot otrdfeje nagajivosti nemških šovinistov brez sadu. Da so imeK naši poslanci resno voljo, storiti ksj za svoje volilce, do-kasal je » mnogimi predlogi, ki so jih stavili razni poslanci desnice, ki so čitateljem .Dom." že znani. Končal je s obžalovanjem, da se je to sasedanje tako žalostno moralo »vršiti, vender s tolažbo, da se vsaj nič slabega za krnela ni storilo. — Pogled v prihodnjost prepustil je g. dr.Kreku, ki je rekel, da je državni zbor nanj žalosten vtis napravil, da Avstrijo le že oseba tako akrbnega in delavnega vladarja drži, in da sanjo ni druge rešitve, kakor preustroj ustave, ki naj obstoji v avtonomiji zgodovinskih skupin dežel avstrijskih, v samostojnosti narodov in samostojnosti stanov, zlasti delavskih. Nezmisel je, da se hočejo avstrijske kronorine tako različne po naravnih okolnostih in zgodovinskih pravicah, po enem kopitu centralistično vladati. Krivica je, da morajo posamezne narodnosti pri dragih večjih narodih beračiti ta pravice, ki jim po natorni postavi gredo. Pobijal je liberano frazo o ravnopravnosti. Tukaj velja: ne vsakemu jednako, ampak vsakemu 6Voje. Še večja krivica pa ee godi Btanovom, vzlasti delavskim in nič ne bo pomagala ne avtonomija dežel, ne narodov brez samostalnosti stanov. Žalostno je, kako morajo kmečki zastopniki v državnem zboru beračiti za kake drobtinice (ali če n. pr. v dež. zboru poslanei grajščakov in mest diktirajo, kaj in kako dolgo se morajo učiti otrcci kmečkih starišev. Op. por.) Rešitev delavskih stanov is rok jndov in kapitalibtov je pogoj rešitve narodov v Avstriji. Pri zadnji obstrukciji se ni šlo za nadvlado nem-štva, ampak to je pesek v oči, ki ga je že tolikokrat v uči vrgel narodom kapitalizem, da bi ne videli njega. Ko je gosp. Zupan zahvalil poslanca in so zborovaici zaklicali trikratni .Slava" presvetlemu cesarju in Leonu XIII., je zaključil shod, ki je trajal (kolu dre uri. iz Škocijana na Dolenjskem, 27. junija. Iz raznih krajev naše slovenske domovine čitam dopise v Domoljubu, redki so pa tu iz našega kraja. Malo veselega jo brati iz drugih krajev, tudi od nas nimamo poročati veselih novic. — Zgodnja spomlad nam jc letos obetala zgodnjo in obilno letino. Sadje je lepo odevetelo, polja in vinogradi so obetali vso najboljše, dokler tudi nas niso zadele marsikatere vremensko nezgode. Dne 12. maja nas je sneg zapadel, ki jo naredil mnogo škode na sadnem drevju, 9. junija jc voliko škodo in strahu napravil strašen vihar, ki je prihrumel od Št. Janža sem. Drevje je lomil, hiše in kozolce odkrival, zlasti pa še mnogo mladik po vinogradih počesal, na katerih jo bilo grozdiče že pripravljeno za cvet. Toče nismo imeli kot v sosednji sv. Trojiški in Št. Janški fari. Nekaj dni pozneje so bili hudi nalivi, potoki so narasli in odnesli veliko pokošene mrve po nižje ležečih travnikih. — Da bi nas dobrotljivi Bog obvaroval vsaj šo hujših nesreč ! - Slednjič ne morem drugače, nego da v Domoljubu očitno obsodim grdo razvado, ki se je vgnezilila v naši iari, in katera našim vrlim gg. duhovnikom greni delovanje v paši fari. — Ako prideš ob nedeljah med službo božjo v našo prijazno vas, vidiš pred cerkvijo in na pokopališčnem zidu celo vrsto domačih in tujih malopridmžev posedati, ki ae smejejo, burke uganjajo m pripovedujejo, kaj so veselega skusili med tednom koliko so ga popili itd. Za molHveno knjiiico in molek „e zmeni se teh vlačugarjev nihče. Koliko pohujšanja med nedoraslo mladino? Koliko greha med,najsvetejšo daritvijo? Vprašam, ali niso ravno taki pobalmi dosti-krat vzrok, da Bog zavihti svojo palioo nad nami in nam v nekaterih trenutkih vzame vos up na dobro le-tino? Škocijanski farani, ne tako! Ogromna večina vas jo vernih, Bogu in cerkvi vdanih mol Skrbite za to, zlasti bi bila to naloga našega županstva in žandarmo-rije, da se pred cerkvijo ob nedeljah napravi taki red, kakor ga je videti drugej po iarah. Samo odločnosti, pravega možtva jc treba in tista sodrga bo izginila z našega pokopališča. Svojim dušnim pastirjem boste 8 tem napravili veliko veselje — sebi pa ie večjo čast. J. D. Iz Logatca 15. junija. Bela zastava, ki plapola iz logaške kazniln ee od pretočene sobote od 10. ure do-poludne do ponedeljka do iste ure, snači, da ao zapori brez kaznjencev. Odkar imamo sodišče, to je okroglih dvajset let, nismo še imeli ta sreče, da bi te vrste zastava tako dolgo iz kaznilnice viBela. V sedanji dObi je to pač redka prikazen, ako se pomisli, koliko kaznjencev je bilo vsled predlanskega potresa iz ljubljanskega gradu semkaj v zapor premeščenih, in drugič, koliko mladih postopačev s palčico v roki brez prtljage koraka žvižgajo po državni cesti, ki raje prosjačijo okrog, mesto da bi prijeli za delo ter si tako vsakdanji kruh služili. Ne pogrešamo tukaj dela, pač pa delavcev. Napisavši te vrstice sem zapazil, da se 48 ur razvita vihrajoča bela zastava zopet zavija in — skrije. Orožnik je z nabito bojno cevjo pritiral nekega »nihilista« — v tem pomenu, kor nima nič okroglega pri sebi — in ga jetničarju v oskrb in varstvo izročil. — Pri nas nameravamo sedanjo premajhno farno cerkev razširiti; v to svrho se na starem pokopališču poleg cerkve koplje jama za apno. Pri tem kopanju zadeli so delavci na takozvani kamer, kostnica, majhen, čveterokotno obzidan prostor, kjer so nekdaj človeške kosti in črepinje v skiadalnioo skladali. Več kot za celi voz teh koBtij se je nabralo in na drugem kraju na pokopališču pokopalo. Upamo, da bomo prihodnje leto že pričeli sedanjo pretesno cerkev podirati in krajevnim potrebam primerno večjo graditi. Vihar in toča. Iz Slavine 14. junija. Imeli smo na Sv. Rešnjega Telesa dan veličastno prooesijo, katere se je vdeležila vsa velika fara s 14 križi. Cisto je sijalo solnce in vse je bilo veselo. A popoldne se je jelo oblačiti, in pred 4. uro je nastal strašansk vihar. Gromelo in treskalo je, ulila so po nekod ploha, a po nekcd se usipala suha toča. Pobila je do čistega od Selca do Petelin in pokončala vse po polju. Zadele so vasi Selce, Gradec, Peteline in Nemška vas. Osojnioa je bila vsa pobeljena, in hudourniki so naneali z bregov in iz grabnov toliko toče, da je je bilo v Selcu na dvoriščih in ob potih za en črevelj na debelo, sosebno pa na njivah in na veliki cesti pred vasjo, na kateri so z vozmi le s težavo mogli čez njo priti, in so jo včeraj cestarji kida'i kakor po zimi snežene žamete. Nihče se ne spominja, da bi bil katerikrat videl tolike kupe toče. Danes se nam j« napravila spet huda nevihta, dež lije kakor iz 8k»fa, in Kolikor žita ni pobila, ga je povalija, in vstalo več ne ko to piSem, ae je usula drobna toča, ki je na enkrat bo. J>ini moča, letos toča ,— ubogi kmet! , pobelila po tleh. Za njo pa je potegnila ledena barja. .. ,j ^ n n Listek. : «17 ,»■' II JiJI! 1 idil Strgani čevelj. (Črtica.) Nekako potrt pride v soboto opoldne dijak France Skorja iz čole doau. Žalosten sede za mizo, nekaj misli, potem pa vzdigne levo nogo in jo položi na stol. Tedaj se pokaže na strani čevlja dolga odprtina; umazana no-govica zasveti i* nje in se sreča s pogledom Francetovim. To ga neizrečeno užali, in dve debeli solzi mu kaneta na strgani čovelj. — Pa naj bi imel Se tako strganega in umazanega, da bi se le drugi ljudje tako prebito zanj ne brigali, — Se veliko bolj kakor on sam. Danes ga jo ce!6 pri fesor v fioli opomnil, da ima hoditi v šolo čeden in spodoben, in ne raztrgan. »Oh ta sramota, sramota!« Tako je vzdihnil France Skorja, vital in Sel parkrat po sobi gor in dol. »K«y naj storim ? Tako ne morem ostati. IlajSi no grem več v Solo.« Zopet sede za mizo in zopet pogleda čevelj po Btrani. Pa Se bolj strgan so mu zdi in Se bolj postane žalosten. Misli in misli, kaj mu j* početi. Celč na ulice ga jo sram, ker nogavica vedno bolj pogleduje iz itrganega čevlja. — — Tisto Francetu Se mati ni, da ima podplate strgane; kaj tisto I Saj ae ne vidi. Noge malo manj privzdiguje, pa je. Na vrhu pa revež ne more skriti. »A-al« vsklikne malo bolj živo, »po mazila grem I« Res gre v kuhinjo in prosi gospodinjo prav ponižno, če smo vzeti krtače in tisto črno stvar, da si osnaži čevlje. »Z vsem te bom zalagala, kaj (al Če tega sa manjka I Te nimam za dvajset goldinarjev, da bi mi bil za vsako tfvar na glavi; ne pa, ko moram Se za tistih par soldov hoditi od Kajfeža do Herodeža! Kar iz kuhinje so mi spravi, saj ja Sa tako preveč dičnl« S solznimi očmi se stisne France za vrata in milo pogleduje hudo gospodinjo. Ta se naposled vendar omeči nekoliko in pravi osorno: • »Vzemi, sitnost sitna, pa si namaži noge in glavo I« Naglo seže France pod omaro in privleče dvoje izrabljenih krtač in majhno Škatlico mazila. Potem nasloni nogo na skrinjo in začne drgniti uboge svoje čevlje. »Ali se mi »praviš od tod. Ti nepridav ti, nen aren !« zavpije gospodinja in zacepeta, da pobere prestrašeni France kolikor hitro more tiste krtače in Sine iz kuhinje v vežo. Tu prične svoj« delo. Maže in lika borno obuvalo, a. najbolj namaže umazano nogavico, da bi tako predrzno ne svetila iz strganega čevlja. Dokončal je svoje delo. Stopi parkrat po veži in gleda pazno strgani čevelj, de j« sedaj kaj' boljši. Res, da nima nogavica več tiste oblasti kakor poprej, a vendar bi profesor, ki ima tako presnfcto dobro oko tam, kjer bi ga no bilo treba, takoj zapazil, da čevelj zopet ni v redu. Pomaže Se enkrat prav jedrnato po očrnfeli nOgo-vici, potem pa nese krtače zopet pod omaro in gre v sobo. .i( ; Na vse mogoče načine misli in ugibuje, kaj bi storil. In, kakor da bi s lučjo posvetil v temo, je naredila vtis na žalostno duSo Francetova misel, de bi mogel čevljar temu opomoči. Toda, kako naj mu ga da, — ker plačati ne bi mogel 1 — Kar za glavo se prime, in zajoka, da se sam sebi smili. j France je imel sicer Se stariSe, a pomagati so mogli toliko oni njemu, kakor on njim. Po dolgem premišljevanju se vendar ujunači, češ, čevljar bode že počakal za denar, če ga prav lepo poprosim. Odpravil se je. Gospodinji je pohlevno naznanil, da gre k čevljarju, da mu čevlje popravi; ona pa seveda po avoji navadi: , ,. •Lo trgaj, le: Potem pa čevljarja plačuj; saj se jar ne dobim ... .s Ubogi Francek je med tem izginil skozi vrata. Sel je nekam v predmestje, kjer so čevljarji bolj »po oeni«; ves čas je prav na kratko stopal in hodil z levo nogo po strani, da bi nikdo ne zapazil strganega čevlja. Prišel je pred čevljarje,vo hiso. Nekaj časa Um gleda, premišljuje in ugiba, bi li Sel notri ali ne. Kajti, ni si bil gotov, če bi mu mogel čevljar precej zasiti, potem pa, mu bode li hotel, ker mu na more takoj plačati. — Kar se mu nekaj zasveti v glavi: »Kaj! Mu bodem pa se-le potem povedal, ko mi ga bode žc zašili« Pa takoj ga mine zopet veselje. »Kaj pa, če mi polem čevlja ne da?« »E, če bo, b6, če ne, pa ne!« pravi naposled odločno, ae Se jedenkrat okoli ozre in stopi srčno v vežo. Ze je pred vratmi. Ze prijema za kljuko. A tu mu roka omahne. Dalje si ne upa. Neho!6 jo pobriše zopet ^n. Postalo mu je vroče, in bil je rudeč v Tce kot kuhan rak. — Zdelo se mu je, da vedo vsi ljudje O : njegovem čevlju in ponesrečenem poskusu. A v resnici se je zanj zanimal samo jeden, ki »i je pa to stvar vse drugače tolmačil, mestni redar namreč. Ze prej je opazoval Franceta^ ko se je pred hiso tako čudno vedel, to pa, da je ves razgret • ga pritekel, ga je v sumnji So potrdilo. France hi H potem Člalje. Zopet zagleda nekje naslikan Čevelj pred vratiftl. Žopet se vstavi in premišljuje, bi li Sel noter ali ne. Tudi sedaj se ojunači in gre do vrat. A dalje — ei ne upa, — ker nima vinarja v žepu. Stoji nekaj časa pred durmi, posluša, Ce je notri Se kdo drug, ta kj si ši več glasov, jo naglo ubere iz veže, Se bolj rudeč kot prvi«, -i ».- ■,'■>< : fK- - 'j , Toda komaj ven atopi, ga «9 vstani udar, rek««■: »No, bos pa »el malo j menoj I« France obledi, a precej poslane zopet rudeč. Sam sebi ne veruje, da je to res, kar se z njim godi. Ko ga pa »mož z mescem« le dalje tira, tedaj mu udero solze po lici in na ves g'ai prične jokati. ljudje na ulici ae vsMjajo in za nji« (gledajo ter zmajujejo z glavami, CeS, tako mlad fant, pa ga že policaji okrog vlačijo. Metj drugimi zapazi Ufdi Francetov profesor svojega učenca in Čudeč se pogleda parkrat neverjetno za njim. Tudi Francetov sošolec namigne svojemu tovarišu: ( »AU vidiš? Skorjo pelje policaj. Bog ve, kaj je naredil?-« Tako pride ubogi Francek s hudim možem v straž* nico. Strogo so ga tam jzpraSevali, in ker so se na zadnje prepričali, kako io kaj, so ga izpustili. Kakor da bi kdo za njim sinodi, taio jo je ul «5ral domu ker sram ga je bilo, da nič tega n,a je sicer vedela, kaj se je z njim zgbd.lo » že je prav.la udem: .N6 saj sem vedela, da n, n,C prida Kakor pri meni, l«ko Pa drugod!« Ko je pa zdaj .1 tak, kako l bila vsa Stvar, - seje samo namrdnila, m n,č druzega. V nedeljo je bil France skoro ves dan doma, razun, da je Sel k trna* ta v .JMibmjOf- £ Drugi dan v pondeljek, je b.Io r» drugače. Na-pravljal se je v Solo kakor nobeden. Šele payj.nut pred osmem« je sel s prav težk.m srcem od doma. Fa se takrat ni nesel seboj pravih knj.g. Ko pride v 80I0 je bil profesor že notri. Nekako čudno g« POgleda, ne reče pa nič; zato so se njegovi tovar.S. tol.ko bolj spogledovali in s« namežikovali. - Ko mine pobi, vel. prt fesor Francetu Skorji ostati v sobi. * Kako je tolklo takrat Francetu srce! kakor kov* Sko kladivo. Tresel se je kot giba na vedi. Ko so že vsi drugi odSli, ga vpraSa pn fesor o vČe-rajSnjem dogodku. Jokaje mu pove odkritosrčno vse od kraja do konca. . j. Deček se je profesorju tako smilil, da mu teče iti z njim; polje ga k čevljarju, kjer sta pomerita nove čevlje, s katerimi so potem France postavljal kakor ' ! I ' I 1 rj 1 ne vem kdo. Razgled po Slovenskem. Shod volileev v Bi hinjski Bistrici, kateri se je zadnjič moral odložiti, bosta imela gg. poslanca Ažman in Pogačnik v nedeljo 4. julija ob 2. uri popoludne na posti. Umrli č. gg. duhovniki ljubljanske škofije. Letošnje leto je v naSi ški fiji umrlo že 16 č. gg. duhovnikov. Zadnji teden preteklega meseca je pobrala nemila smrt kar tri. Dne 24. junija je umrl novomeški prost, pre-častiti gospod Peter Urh. Porodil ae je 1. 1829 v Tržiču, v uaSnike je bil posvečen I. 1853. Služil je na Notranjskem, potem v Ljubljani kot stolni vikar in kanonik ter zadnjih 15 let kot prost, dekan in meatni župnik v Novemmestu. — V Metliki je umrl starosta kranjske duhovščine č; g. Anton Kraševec star 91Jet. — V Moravčah je umrl vpok. bem ficijat č. g. Martin Barlič, star 76 let. Pokojnik je bil goreč častilec presv. Sroa Jezusovega ter je ravno na ta praznik mirno v Gospodu zaspal — Naj mirno počivajo in uživajo nebeško veselje I Železnica Ljubljana-Vrhaika. Železniško ministmivo prijavilo je te dni koncesijo za zgradbo lokalne želez« nico Ljubljana- Vrhnika. Slavnost blagoslovljena zastave pevskega dr u* t4. uri velika pevska slavnost na Kosleijevem vrtu. (Umrla) V Ljubljani )e umrl dne 23. junija gospod Mihael Bihinec, e. kr. sodniški uradnik v pokoju, oSe pok. č. g. seineniškega podvodje Žige Bohinca. —- V Loki je umrl dne 21. jun. znani trgovec in kiČittftr g. Ivan Gusell. — Naj v miru počivata I •n . . . • Meščanska pivovarna na dekice. V Ljubljani se je ustanovil odbor v izvršitev predpriprav za napravo meščanske pivovarne na delnice. V tem odboru so gg-: župan Hribar, Iv. Knez, dr. D. Majaroa,, K. PpHak in F. Zupančič. Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, tioapod Ivan Perdan je izročil vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda zopet 200 gld. kot čisti dobiček od prodanih Vžigalic. — Ko gospodu Perdanu izrekamo zahvalo za trud in požrtvovalnost, priporočamo slavnemu občinstvu, da tudi v prihodnje podpira družbo sv. Cirila te Metoda s kupovanjem njenih vžigalic. ?>; , ili65 Okrajna bolniška blaflajua ljubljanska je imela v .nedejip go. ju^ja. svpj. zbpr ,y mestni dvorani. .J-eflmiK)^^0^,^ 8i priborili ^fian^isogijalisti. So-cijalniua demokratom torej ni posrečilo dobiti v roke okrajne bolniške blagajnice in tako proskrbeti nekaj svojih agitatorjev. Telefon v Ljubljani. Trgovinsko ministerstvo je odobrilo napravo telefona v Ljubljani. Z deli se sedaj takoj prične. Sredi septembra mqseea je vtpalij d^bp telefon upeljan. , Ppzjte Rri.^trelianiul Dae 17, junija,streljali so v ViitnarjUi /j topiči, Jedeu lantav nasuje v$lik topič— težek 44 kg. — z brezdimnim . smodnikom ter zabije po vrhu opeke ip ^menja. ^ofič, P» ®e Z«U>ne tri izmed navzočih in sicer jednega v trebuh, dva pa v uogft. Vse tri.so adp^jjali v bolnico vljnbljano. Opraskali pa ^ razleieči,Jkoni še več oseb, vendar ne, nevarno. , . V Črnomlju se snvye obrtna zadruga, za ves črnomaljski okraj. Pravila od visoke deželne vlade so vže potrjena. Voljtov predsednika in odbora je bila 21. L m. dopoldne,. Ker je zadruga koristna in važna ga ob#ni stan, želimo, da bi prav dobio napredovala, £ združenimi močmi se kaj doseže proti požrešnemu kapitalizmu, ki nam v Avstriji preti s pogubo. Iz Rateč na Gorenjskem, 20. junija: Zopet nas je obiskala huda vremenska nesreča. Včeraj 18. t. m. je ves popoldne gosto snežilo. Ta sneg s4 jt -BpfeniaDil danes čez noč v led. 2:to je potlačeno in zmrznjeno. Ubogo Utidatve; . . ,! , < ... ,: Zločin. Iz Preserja 18. junija. Ravno na praznik •v. IL: T. sy«traj naSel je Miha Lipoveo na domačem kozolcu mrtvo deklo Marijo Durniš. S.užila je ista pri ravno loj hisi na vasi Jezero. Onoli 5. ure je opravila vsa svoja opravila in potem jo je zmanjhalo. 'Našel jo je domači sin Miha z veliko rano na vratu. Poleg nje ležal je nož, ali bolje pipec za 3 kr. in vrhu lega Se selo skrhan. Menili so, da si je sama končala življenje, toda komisija je priznala, da s tem nožičem si ni mogla napravili take rane. Prerezan je vrat do 13 cm. globoko, sapnik in požiralnik. Dekle bila je stara 19 let. B ;g bodi milostliiv njeni duSi! Iz Narina na Kraau, postojinski okraj, priporoča naš naročnik napravo zelo potrebnega mostu čez on-dolni potok. Most hi bil zelo koristen za ondotno okolico. Ker pa občina sama ne more nositi velikih stroškov, naj bi dežela pomagala, da se odpomore veliki potrebi. Z Gore pri SodraSici. Pri nas se vojskujemo za npvo Sqlo. Nekateri hočemo, da sa zgradi popolnoma nova zgradba, sedanji « občinski odbor pa je kupil,ptpro hiša* k« je vse jza drugo samo aa šolo ne. Claiai lelja je, da ee zgradi nova, sola pri cerkvi, kar bi bilp yeUki večini prebivalstva gotovo .najbolj všeč. — Sicer pa dajemo wim faaleem »Domoljubovim« dober svet: Kadar imate občinske volitve, pazite, koga volite, si<»r se boste, prepozno .kosali — kot mi, Velikanski zakladi pramoga v domačih rokah, , Qo«p. Alfonzu Oblaku, trgovcu v ,Novem meata, skateri je & v,eč le^.rpo, raznih krajih Dole^ pfe^g^iskoval, se je n/jpoalfld tpo jnnog^m trudu posredi?,? Dolenjce, v okolici Ltbrike,pri 8t. Jar^u pol^g npga,, kjer imajo lastniki f4>rike tudi jRnpgo . sneta zavarovanega, za sebe Pridobiti Se nezavarovane velikanftke sklade najlepšega blestečega, trboveljskemu podobnega finega premoga. Za izkoriSčenje tega premoga je pred vsem neobhodno potrebna izpeljava železnične proge iz ^rebfcj^ prpko Mokronoga do premogovih skladov. Ker za veliko pridobivanje premoga g A. O b 1 a k sam nima potrebnih denarnih i sredstev,, ima. »seljo M «^idahiU imo -vite zaveznike domačine ali pa ustanovili v to svrho iz domačinov dru&tvo. ■ .a-- nu ■■ - in ■>-.< u Iz lavantindke Škofije. 2upnikom pofetal je »iC.rkoteih pri Ptuji č. g. Prati -CernenSeki dosedanji kaplan v Št. Pavlu pri Preboldu. Prtvizofjem za župnijo v S.iidenicah mesto obolelega župnika, poklican je č. g. Franc "Kovačič iz Rima. — Prestavljena stk M. gg; kšpfcns- &žef Ko-larlč h Rajhenburga v Št-.; Pavi £ri Vo!jski iži Jožef Vodoviek iz St. Ruperts nad LiSkem V Rijhenburg; V Žičah pri Konjicah so veleJlastfti gosppd G Jj»ar Zabukovšek dne 16. junija dopolnili S ti r i de se t o leto, odkar so v imenovanem kraji postali župnik. VmeSčeni bili so na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, ki sta zavetnika ali patrona tamošnje cerkve in župnije. Luč avpta^o dne 6. januvarlja 1817 zagledali v Oelji, za du-hdvnikk 'posvečeni bili so dne 30. julija 1848, sedaj so torej že fitiri leta zlatomašnik. Duševno ,in telesno krepkemu gospodu daj ljubi R g dočakati Se petdesetletnico .iupnikovanja I »Slovenski Narod« jc zopot dobil priliko, da.jc prav odurno in nesnovno napadel celovškega Unezo-škofa. —. Povod jc bila nedolžna Sala, katero je mil-knezoškof spregovoril, ko jo obiskal volikovško šolo družbe sv. Cirila in Metoda. — Mil. knezoškof jo ,v. šali rekel, potom ko jo lepo staybo natanko pregledal, ,da je le prelepo, kar je videl. »Slov. Narod« je pa te nedolžne besede tako zavil, kot bi škof sploh nasprotoval slovenski:šoli na, Koroškem. Kako zvito in podlo! Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi; se *Narod« vsaj jed?n-krat iznosil nad slovenako nemškutarskim dr. Tavčarjevi, kateri je najhujšega nasprotnika, slovenskega jezika volil v deželni Šolski svet kranjski, kjer more ta mož ^tokrat več škodovati slovenskemu žol^tvu, kqt.,pf ^edolžna šala celovškega škofa. Toda dr. Tavčarju pusti »Narod« vscr škofu pa po njegovem mpenju tudi šala ni doyo- M* ei*4 oL ie< ,olss |wto bi feiari 8 il : i' Furlanska železnica. V letu 1896. je imela ta železnica vseh dohodkov gld. 24.004,, i zda« k« v pa glld. 43.562 Dohodki »isb torej pokrili niti 60%navadni b vsakdanjih stroftkovl Obresti glavnice aaa-Sajo gld. 62.036, torej primankljeja gld. 81.1<98, katere plača država 1 — Ta železnica se v kratkem podaljša čez laško mejo do postaje Stun Giorgio di Nogaro; s tem bo skrajšana zveza med Trstom mi Benetkami za )((1! . !lio! '-si o i .*««' • Jin»R<{ >lih/ <•<' f-1'ioni v «!«T v iub 9t trn . ■ v a u. « »koda se cm na 40.000 gld. Istega dne j« bila toča tudi Nevihta in tofia. V sred junija je bila nevihta s «o r jQ TertiMU, deloma tudi po krajih s točo po občinskem okraju St. Rupert in sicer po vasdh: po on . ^ go ^ p0|k0d0V>lj Okrog, Drenove, Zaloka, Gorenje in Spodnje Mladot.ee, Dvor ,n Bo Unj. TerJ[iftCem. Gabrijele, Mačkove, Mali Crnik, H rastno, Zagrad, Dule deželno cesto mej in Globoko. Polje in vinograd so hudo poškodovani; i!<«T Domači pra vdni k. ti. ■4 :;.,.• . bi v o . ■ • iH isi je bil začetek z&druge skromen, prodalo blaga do 81. decembra 1M6 »a d. 8 kr. Čistega dobička je btlblS*fild. Imetje: Blago po nakupni ceni 4716 gld. 35 kr. Tirjatve za prodano blago 891 gld. 93 kr. Inventar 150 gld. Gotovina dnS 31. decembra 1896 236 gld. 42 kr. Skupaj 5994 gld. 70 kr. Dolgovi: DeleZi 1163 gld. ^posojila 2700 gld. Dolgovi sa naročeno blago 1979 *ld. 6 kr., skupaj 5842 g d. 6 kr. čisti dobiček 152 gld. 54 kr. — Skupaj 5994 gld. 70 kr. — V Dobrepoljah, dnč 30. maja 1897. LoterU»k« »rodUe. Dunaj, 26. junija: Gradec, 26. junija: Line, 19. junija: Trst, 19. junija: 85. 60, 14, 88, 89. 77, 55, 56 51. 86. 83, 36. 2, 13 84. 63, 19, 13, SI. 76. Prihodnja številka .DOMOLJUBA" izida da« 15. julija 1897 zvečer. m m v i © & ▼ £|iifel|®al Na Kranjskem največja zaloga najboljših kmetijskih strojev ,^-^rr-C kakor: razsekalnice, alamoreznie«, ■fEraftl mlatilnice, vitali, trijerji, atiskal-'"■tt&i&g, niče za sadje, mlini za mlenje na debelo itd. Pozor! Popolno jaraotvol Najceneje! Sovo! Jeklene cevi za vodmdt in sesalnim! Občine in kmetovalci, katerim po-manjkuje vode ali jo morajo od daleč do-naSati, morejo si prirediti s prav malimi stroSki samodelujoč vodovod, kateri, nape-Ijan z visočine 150 metrov, noč in dan sesa vodo in jo dovaja do 1000 metrov daljave. TroSkovniki in pojasnila dajo se zastonj. Spričevalo. O. Karolu Kaviekti v Ljubljani. 2Va Vaše vprašanje rad z veseljem putrdim, da sem z napeljavo samodelujočega vodovoda, katerega je izvršil l o* zastopnik gospod Franc Zeman, popolno zadovoljen, ker dobivam iz 60 metror globokega m 400 metrov oddaljenega izvirka vsak dan 300 litrov vode naravnost t hiio i»i klet', katero porabim ponajvei za namakanje vrtov. Ker tne stane tsa napeljava samo 300 gold., riItd nje pa odpade trudapolno, mnogo časa porabljajoče in troškov povzročajoče dovažanje oziroma donašanje vode, ker je tudi živina z r odo povsem preskrbljena, zavarovalnina r sled napeljave znižana in ker pravilno namakanje zemljišča pospešuje obilnejšo rast pridelkov, torej smem trditi, da si edino vsled napeljave vodovoda prihranim letnih SOO gld. Ker napeljava vodovoda ne potrebuje nobenega nadzorstva, tudi tekom 30 let ne bode trelia n i-kakih poprav, torej smem z dobro vestjo priporočati io izvrstno napeljat* povsod in rta-komur, kjer in komur primanjkuje vode. Konečno izražam za vestno in natančno izvršitev še najtoplejšo zahvalo ter beležim velespoštovanjem Franc Hrien, 196 Mrzli Vrh, dne 25. junija 1897. posestnik. Stanarinske knjižice ca stranke z sradao pehrjoaimi določbami hiiaoga rada v otovseokom is Bomšfcom jazih*, s razpredelbo za vpla-Sevanje stanarine, vodovodne in moalne doklade, dobč se komad po II kr., 1» komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani tXxJotXxXs«XxXxXxX> Vizitnice in koverte priporoča Katol. Tiskarna, fff^ffff — Ceniki franko. — 17(1 6 B«r»h.|.ov ■ •"»iBala," -£5£?>olfn< •|U01»2 |0JQ»A - ljudska posojilnica, registr. zadruga z neomejeno zarezo, v Ljubljani, Gradišče it L --194 2-2 Bilanca dne 31. maja 1897. (lZmesečni obstanek.) Posojila . . . . gId. 846.924-92 Naloženo pri hranilnicah, bankah, postni hranilnici in gotovine.....gid. 92.147 89 Cdov 299 z vplačanimi de- >«*!•.......gid. 2.498- Hranilnih vlog..........402.816 67 lteeskompt pri banki . . „ 28.500-— Posojilnicam posojila gld. 136.270 22 Pf0me'a T 5 me8eeih' od 1 Januvarija do 31. m,ja 1897, je gld. 1,008.058-88, Hnl I70Va V o tTC\ in primeseh \J\JXL1~ Udi v dl _____ Cestite gospodinje! Zahtevajte in kupujte to k&vo I Prodaja se y rde6ih zavitkih z belim trakom ali pa v ikatljah. n e I t ci Priporočen od zdravnikov * Liniment. Capsici compos. 144 11 Is lekarne Blohter-Jave v prignano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodi« po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. t vsetr lekarnah. Zahtev« Daj ae to sploh priljubljeno domaČe zdravilo kar kratko kot 4« 25-26 Richtor-jev liniment s ,sidfom' i i illKll.M 'i ip i...... t ter sprejme ia previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „ sidro" Kot pristne. Riohterjeva lekarna pri zlatem letu t Pragi. 4 S a (v trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovec. MlfMfit Mtanostits M prepovšdaoe takotvan« Marijaceljske ielodčne kaplji« Rasprodajalol dobe aiiiJ-vUJt popust Plakati v vseh jezikih z* reklamo se dob« aaatonj) tkrepčsjofl, tka Ml, poilvlfajtft, osvežuje*, zdravje psspeiujsl, * dljotatičaaat azfcu blagodejen Js Žoloil^lli »ren^Mjfloejiega UtltlUtlll vonj„ (4ronu) in n^j. boljkga okusa, ae zoperno grenek, Marveč prijetno pogrebi. — Srečno ' brana sestava Izredno dobrih, čistih ilM, najvfstnejia priprava a najboljio >dstavO alkohola omogoči prirejanje ijizvnrtnejiega ielodOnogm gTOa-. joa, kateri krepča žolodeo ia i* vrstno Učinkuje proti oslabljen ju želodca in St)»ga prebavnih organov. Priporočen Od zdravnikov, potrjen po nefeevilnih !*hIi,"hV.~:^fkl,mi8\80wkr- Vlekl- Varstvena ziiamka,-1 gld., 18 stekl samo 2 gld. — Dobiva ae v vsak predajatnicati, toda pri nakupovanji: Pozor! PristMi in pravi ima varstveno znamko Marijino Oelje. katera Je oblastveno vknjilena. Da pa se pri kupovanji obvaruje pona- Sjenega ali pokvarjenega blaga, je najpriporočljivejie obrniti M s mano naravnost do glavne taioge Lekarna Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko, katera razpoMlja — da se občinstvo seznani b pravim, pristniš blagom — najmanj 6 steklenic i obratno poito po vseh delih ■veta 181 24—3' ■u T . v ; Hotel Fiscber, im, Imti Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da. je s I. majem lattt občeznani 159 X ----Kamnik, najprljatnejšem zavotlifa fn kopallMn, prevzel zopet v lastno režijo. Priporočujoč ae alavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z taborno vinsko kapljloo, vselej Svetim' Plvoaa, z dobro, ukusno gorko ln mrzlo kalifa)] o.1 V hotelu se nahaja mnogo sob za grtafočlŠŽe, kakor tudi letna stanovanja. 189 10-2 S spoštovanjem Fran < FU»ehcr, Herbatny-j ev podrosferna*to-islKy. apneno-železni sirup Ta 26 let t največjim uspehom rabljeni, praal airap raztaplja alaz, upokojuje kaftelj, pomaajftuje pOt, daje alaat do jedi, poapaiuje prebavljanje in radllnost, telo jaM ia kropi. -ki j« v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, jo jako koristno sa narajanjo krvi, rattopijiv« ta»f forno-apaana soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotam otrooth pospešujejo narojenje keatij. Cena steklenici Je 1 gld. 3» kr., po poŠti 30 fr. več 113 15 sa savijaaje. 668 20-20 kSvariln * Sv,rimo ^red p*~ O V »m U. nare(ibami, ki tt jpod jednakimi alt podob-u, a so vezi dar posvoji In avojem učinku po- Ifja^o nimi ime li. _____ sestavi In avojem učinku po-polaoma raa&ne od natega originalnega 26 let obstoječega pod- j&acbnfe; te torej vselej Izredno Herbabny-Jev apneao- ialazal sirup. Pazi naj sa tudi na to, da Ja zraven ztojoda oblastveno protokotirana vamtveua znamka na kaplU kake ponaredke I I>unaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VW, Kaisersteasse 78 in 75. Zaloga tudi skoro v vsoh lekarnah. JIZ Vse stroje za poljedelstvo I „. izvršitvi. Bnill-Ikropllnloo proti perenoiparC zboliJani seetav Vermolerov. — IT mlini <*—) Trljerl (čistilni stroji z» lito) v natančpi nloe m a*tja ln selenjavo. — 81 IfiPUJV* VI --» •ni »e«tav Vermolerov. — lflattlnloe, _______ _ no 1j» a*dje različnih sesta7«e stiskalnice imajo »koro ono »laJilno moč. raziicnm nesmv no —----- --- S& S®««« atAgE^fc ■kalni6e s« leno ln Slamo, ter vse potrebne. vsakovrstne poljedelska atraja predaja v najboljši isvršitri IG. HELLER na Dunaju, Q , PntmtruM 49. Pred ponarsjanjMi se Je posebno treba varovati! 182 5 Zastopniki M iUejo. 266 20-6 Koverte s firmo priporoša Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. 154 10—9 odpravi v 1 dneh popolnoma dr. Chriatoff-a taborni, neškodljivi Ambra-crčme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olep-šaoje piti. fristno v zeleno zapečatenih izvinih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. MH t ■ * i '. > ' r c, in kr. prlv. aaiultu tod* n konje C(na sleltl. i gld' 40 ttr. a. v. Yte tekom 36 let uporabjjevan* y dvornih hlevih, r vešjib konjansah vojaških ia civilnih, krepi pred ia ojačuje pa vj-Hklb ilrapacah, pri Izpabajeaj«, o trde-lotti mišic, kit itd-, usposablja kooja ' k t rajema napora pri telAnJ«. Pristen dobi se le, ako je pri-tisnjen* varstven« fPMifct, v v«eh Slavna nlofa: «. in kr. .wtr..-»«»ki in krmlj. ru»»M*i dv«M "l«*aik okrožni lekarnar v Koraenbargu prt DaaaJ V s vrte varnosti ob-iiastva pred atfvred-sini peaarojsajl no-siai od sedaj aadaljo U le oMfStvaaa reji' •trevam Jedino prav! Balsam (Tinetara b»l»a»jce) t« lekarne prt „*ngelju varhn ' ta tovarna farna a-oevtlfolk preparatov A. TKierry-ja v fr«|n