PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 1007. CHICAGO, ILL., 30. DECEMBRA (DECEMBER 30), 1926. LETO—VOL. XXI. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. NOVOLETNI RAZGLED. Letnica, sekunda v času, zaključuje svoj tik-tak in pričenja se ravno tak tik-tak. Leto za letom enako. Poleg drugih mer rabi človek tudi merilo za čas. Taka mera je leto, razdeljeno v mesece, tedne in dneve, in dnevi v ure, te pa v minute in sekunde. Ob zaključku leta se zaključujejo knjige korporacij, proračuni držav, popisuje se to in ono, novi direktorji in odborniki vzamejo mesta starih, in vsi, ki kaj štejejo in kaj imajo, se pečajo z letnimi poročili. • Leto 1926 je doseglo višek prosperitete, pravi dnevno časopisje. Kajpada, v Zedinjenih državah. Drugod je baje ni. Samo ta dežela je osrečena z njo. Jeklarski trust razdeli v obliki dividend nad $200,000,000. 40% dividende — to je že nekaj! Oljni trust in vse druge velike korporacije imajo dobičke, ki se štejejo v milijonih. * Vse je zadovoljno, poroča časopisje. Delavstvo, ki v Ameriki noče nič slišati o socializmu, je zadovoljno in ljubi deželo ter njene ustanove. Isti listi: Vlic dobrim srcem je bilo na božič mnogo družin gladnih. Dogodili so se samomori obupancev, ker niso mogli vpričo veselja drugih prenesti svoje mizerije. Požari v bornih stanovanj ah. Pomankanje v tisočerih družinah. Stavka v Passaicu. Ropi. Petintrideset ropov na sveti večer v Chicagu. Več roparskih umorov. Drzni ropi na zlatarske trgovine, na banke in vlake. Poštni promet straži vojaštvo. In kje se godi vse to? V Zedinjenih državah, ki so v tem letu dosegle višek prosperitete. Čemu potem toliko mizerije, toliko ropov in umorov, toliko stražarjev — čemu potem oborožene čete pri poštnih pošiljatvah? # Staro leto sporoča novemu : Kitajska po dolgem času osvaja samo sebe za Kitajsko in njeno ljudstvo. Kantonske čete zmagujejo. Sun Jat Sen, ki je zgradil za kitajsko ljudstvo socialistično stranko, prikrojena za potrebe Kitajcev, doživlja svoj sen — rešitev Kitajske izpod nadvlade tujih imperialističnih sil. A borba je še dolga. Kitajska je ogromna, in predno ozdravi, bo šla še skozi marsikakšno krizo. A eno je gotovo: Pokazala je svetu in tistim svojim lordom ki jo prodajajo, da zna tudi kitajsko ljudstvo ceniti svobodo. • Rusija ni več tak vprašaj kakor je bila. Gotovi zakoni narekujejo Kitajski njena pota. Narekujejo jih Rusiji in Veliki Britaniji. In vsemu svetu. ' * Centralno ameriška republika Nikaragva želi sama odločati o svoji usodi. Wall Street ne soglaša s to njeno željo. Zato ji je določil predsednika Diaza, katerega prebivalstvo ne mara. Izvolilo je svojega ter ga postavilo na vlado. To je bila "revolucija". Dva dni pred božičem so se izkrcale z ameriških bojnih ladij čete pomorščakov, da. vzpostavijo red in mir ter varujejo ameriški irtterese ter življenja ameriških in drugih državljanov v Nikaragvi. Liberalna vlada, katero so odstavile ameriške čete po navodilu ameriške vlade, je bila izraz ljudstva v Nikaragvi. Ni pa bila izraz volje Wall Streeta, kakor ni mehiška vlada . To, kar počne ameriški kapitalizem v centralni in južni Ameriki, na Filipinskem otočju in v Mehiki, je sramota za to republiko. Izkrcava svoje čete v imenu "reda in mira" kjerkoli so v "nevarnosti" takozvani "ameriški interesi". V Nikaragvi je bila liberalna vlada pripravljena protektirati življenja Amerikancev, ni pa se hotela udinjati za deklo ameriškemu kapitalizmu. Za ta greh jo je odstavila ameriška mornarica, in ameriško ljudstvo molči. Vse je tako spretno urejeno: razporoke, poročila o umorih, škandal v base-ballu, božič, potem boksanja itd. Nikaragva pa je v neciviliziranem pasu . . . In ameriška življenja so v nevarnosti. Prihiteli so pomorščaki, zvezdnata zastava je plapolala nad njimi, in jih rešili. Ploskanje v gledališčih. Vse je tako lepo, tako silno — velika je moč naše zastave. * Japonska je izgubila cesarja. Umrl je eden in takoj nastopil drugi. Ta ki je umrl že dolgo ni vladal. Bil je slaboumen, toda vzlic temu cesar. Japonska vladarska hiša je baje najstarejša na svetu. Sega v dobo pred Kristusom. V svojem rodovniku beleži nad 50 cesarjev. Ko je zadnji umiral, je vladala po vsi Japonski velika napetost, vzlic temu, da je bil slaboumen in že dolgo ni vladal. A bil je cesar, in cesar na Japonskem pomeni toliko in več, kot je pomenil nekoč v Nemčiji, Rusiji, Avstro-Ogrski, Angliji in vseh drugih starih monarhijah. Zavladal je novi, in pokopali so prejšnjega. Pogreb stane pol drug milijon dolarjev, kar je lepa vsota celo za pogreb japonskega cesarja. * Jugoslavija ima ministersko krizo. Uzuno-viču se je posrečilo sestaviti novo vlado. V nji so trije generali in diši po diktaturi rumunske sorte. Slovenci, Hrvati in Srbi še niso en narod. Fašistična Italija se poželjivo ozira na vse strani, in pazi, da objame pred vsem Jugoslavijo, ki ne prija njenim imperialističnim nakanam. * Število moštva v armadah je večje kot pred pričetkom svetovne vojne. Izdatki za armade in mornarice tvorijo glavno postavko v proračunih večine dežel. • Socialistične stranke zmagujejo v vseh industrialnih deželah. Udušene so le v gospodarsko nerazvitih. Žal, da je socialistična stranka šibka razun v gospodarsko nerazvitih deželah tudi v Zedinjenih državah, kjer bi bila tako silno potrebna, ne samo radi interesov te dežele, ampak radi interesov vsega sveta. Ameriško ljudstvo politično spi. A se bo prebudilo, in s tem uverjenjem stopamo ameriški socialisti v novo leto. Frank L. Smith. Frank L. Smith je bil dne 2. novembra izvoljen za zveznega senatorja v Illinoisu. Smith je "progresiven" republikanec in pred primarnimi volitvami so ga indorsirali razni progresivni listi ter vodilni odborniki Illinois State Federa-tion of Labor. Vsi so poveličevali njegov rekord, njegovo ljubezen do ljudstva, dokler ni prišlo na dan, da je potrošil Samuel Insul v agitaciji za Smithovo izvolitev okrog sto tisoč dolarjev, in poleg njega približno toliko več drugih kapitalistov. Smith je kar naenkrat prenehal biti pro-gresivec in "delavske voditelje" je postalo sram. Ljudstvo pa je Smitha vseeno izvolilo. ' V senatu pravijo, da mu bodo odrekli sedež, kadar pride. Naši slovenski "progresivci" se iz tega slučaja lahko tudi nekaj nauče. Zanimiv del "Proletarca" so dopisi. Pristopite v krog naših dopisnikov ter sotrudnikov tudi vi. Odmevi na odmeve v CleVe landu. Anton Garden. (Nadaljevanje.) "Enakopravnost" se je v opravičevanje "svojih priporočil" zarekla med drugim, da se naslanjajo na politično ideologijo Albert F. Coylea, Peter Witta, Oswald G. Villarda in senatorja Norrisa. V primeri s prvima je bilo v zadnjem članku dokazano, da dosega "progresivizem" "Enakopravnosti" le 6% v kvantitativnem smislu. Ali v kvalitativnem smislu njenih ostalih kandidatov, s katerimi sem se bavil v prvih dveh in nekoliko tudi v predzadnjem članku, pade njen progresivizem na ničlo. Kaj bi rekla o njeni politični ideologiji Villard in senator Norris, napravi človek, ki skozi več let zasleduje njuno uporno politično življenje in pozna njune etične principe, lahko precej dobre in logične zaključke. Dejstvo, da je v zadnji kampanji agitiral Norris za Wilso-na proti velekorupcionistu republikancu Vare-u v Pennsylvaniji in v prid katerega je "E." prinašala tekom primarnih volitev velike oglase, ga pokazuje v luči njegove progresivnosti; to je popolna antiteza, direktno nasprotstvo ideologije in etike, zapopadene v "naših priporočilih". Skrivati se za hrbet poštenjaka in borca kakor je senator Norris, z iramenom, da opere brezna-čelno in umazano politiko, katero je razgalila v svojih "priporočilih" in s tem direktno in indi-rektno zagovarjala karakterje svojih kandidatov, ni samo nepošteno, pač pa vredno tudi obsojanja. Ako vzamemo za merilo, da je progre-sivec človek s pošteno preteklostjo ,prepojen s principi socialne etike ter odprto v boju s kapitalistično korupcijo da je on človek ki ne nasprotuje v zakonodajah socialnim zakonom ampak se zanje bori, tedaj so "naša priporočila" v "E." popolna negacija progresivizma kakršnega zastopa senator Norris in tisti njegovi kolegi, ki so skupno z njim v energičnem, vztrajnem boju proti diktaturi finančnega Wall Streeta, neglede, h kateri stranki se nominalno prištevajo. Uverjen sem, da če bi bila politična situacija v prošli volilni kampanji v Ohiju enaka oni v Pennsylvaniji, bi senator Norris, ako bi mu dopuščal čas, odprto nastopil proti nekaterim kandidatom, katere je priporočila "Enakopravnost" v izvolitev. Isto kar se lahko reče o Norrisu velja tudi za revijo "Nation" in njenemu uredniku Villar-du. "E." z dne 20. nov. je skušala napeljati vodo na svoj mlin s pomočjo "Nationa".' Naj o-menim da tukaj ni vprašanje ako se naj smatra socialistično stranko za "tretjo" stranko ali ne; kdor bi resno trdil da je, bi bil slep ali fanatičen, in ravno zato ker vodilni socialisti razu- mejo položaj, so pred več leti zaključili da se pridružijo valu progresivcev v Konferenci za progresivno politično akcijo, ki je tedaj tvorila jedro za veliko "tretjo" stranko. Pred leti je Mr. Villard spisal knjigo "Newspapers and Newspapermen", v kateri razgalja in biča kapitalistično etiko ameriškega žurnalizma kot ga je bičal še malokateri pisatelj. Ako bi urednik "E." to knjigo pazno prečital kakor tudi članke v "Nationu" ki slikajo ameriški kapitalistični žurnalizem v najjasnejših barvah, bi bil pri opravičevanju" svojih "priporočil" s pomočjo lista ki ga urejuje Villard najbrž veliko oprez-nejši. Tako pa se je neprevidno oprl ob "Na-tion" in se skril za njegov prestiž — češ — mi delamo isto kot Nation in vsi drugi priznani ameriški progresivci. Umevno je, da je s to potezo napravil na povprečnega čitatelja "E." precej dober efekt, in urednik si je lahko veselo mel roke — češ, pa sem jih "ugnal"! Da napravi efekt še popolnejši, je citiral iz "Nationa" sledeče: 1 "For the present the hope of political progress in America continues to lie in the independent Senators of Republican faith, headed by the veteran George A. Nor-ris of Nebraska, who again shows his high-minded pa-triotism by campaigning in Pennsylvania against Con-gressman Vare, the candidate of his own Party. . . Meanwhile, this election emphasizes anew the need of an honest and able third party, for lack of which our whole political life languishes." Ako bi se mi zdelo potrebno, bi samo na podlagi tega citata izpodbil zadnjo unčo tal izpod urednika "Enakopravnosti", in dokazal, kar je že dokazano, da predstavljajo "naša priporočila" v clevelandskem slevenskem dnevniku v najboljšem slučaju progresivizem le na koncu repa. Naj tu mimcfgrede omenim, da govori Nation v tem citatu samo o neodvisnih senatorjih republikanske pripadnosti; "priporočila" dnevnika "E." pa so vključevala skoro same demokrate, nadalje republikanca Fred Kohlerja, clevelandskega "vzornega" šerifa in varuha njegovega žepa, katerega je odebelil na račun želodcev kaznjencev okrajne ječe, in poleg tega še enega republikanca, ter sodruga Jau-cha, ker je slednji Slovenec. Če bi "E." hotela resnično dobiti kako za-slombo v "Nationu" za svoje stališče v ameriški politiki, bi MORALA NAVESTI IZ NJEGA CITATE, s katerimi bi dokazala, da zastopa Nation enako stališče kakor "E." v svojih priporočilih. Ali takih citatov ne bi MOGLA priobčiti, ker jih v Nationu NI. Zato pa je njen način zatekanja pod krilo Nationa le lovljenje z rokami po zraku in metanje peska v oči politično nezavedni masi. Ob enem je "E." s svojim tolmačenjem predstavila "Nation" v nepravi luči "Nation" ni STRANKARSKA politična revija, namreč, ona ni strankarska v smislu "naših priporočil". Na ta način "strankarski" kot so bila priporočila v "E." so le gotovi "progre- sivni" dnevniki, kateri se dobe v vsakem večjem mestu v Ameriki. Vzlic temu da smatra list "Nation" newyorškega guvernerja "Al" Smitha za nekakšno politično "luč", ga v prošli kampanji ni indorsiral in logično ne agitiral zanj. Čemu? Najbrž radi tega ne, ker je ob priliki predsedniških volitev 1. 1924 pisal: "Mi smo v končani kampanji požgali vse politične mostove za sabo." Progresivcem je svetoval, da store isto in se definitivno odločijo za ustanovitev tretje stranke. Pretekla kampanja dokazuje, da se je "Nation" držal tega načela. Kaj bo storil v bodoče, ni vprašanje te razprave. Dobro, toda kaj pa Ameriška delavska federacija (American Federation of Labor) ? Mar ni ona delavska organizacija? Ali je njena taktika v politiki, ki je podobna oni kakršno je zavzela "E." v prošlih volitvah protidelavska ? Če sme A. D. F. indorsirati demokratske in republikanske kandidate pod firmo "delavskih prijateljev", in ostati delavska organizacija, če-jnu naj se ta privilegij odreče listu kakor je "E."? O A. D. F. in njeni politični taktiki ter o drugem s tem v zvezi bom pisal v prihodnjem članku. (Dalje prih odnjič.) Socialisti na Finskem in Litvinskem. V mali, od Poljske obglodani Litvinski, so se polastili vlade z nasilno akcijo klerikalci, ki so strmoglavili prejšnjo socialistično vlado. Klerikalci opravičujejo svoj korak, da je deželi pretila nevarnost komunističnega puoa. Oni so torej rešili svet s svojo "revolucijo". Litvinska je zaostala agrikulturna dežela. Njeno ljudstvo je zelo obubožano. Je pod komando duhovščine. Vzlic temu klerikalci kot stranka niso imeli večine. Poslužili so se sile in prišli na vlado. Njihov program ne bo izkopal dežele iz krize in ne utrdil njihovega režima. V Finski, ki je v primeri z Litvinsko ne le večja ampak tudi kulturnejša in gospodarsko veliko bolj razvita, so dobili vlado socialisti. To premembo je zamolčalo skoro vse ameriško kapitalistično časopisje in tudi evropsko rajše — molči. Povratek Finske k socialistični vladi, katero je po ruski revoluciji 1,-1917-18 strmoglavila domača buržvazija s pomočjo nemške armade, da pomaga finskemu ljudstvu do boljše stabilnosti in sigurnosti, dokazuje, da se socialističnih strank in socialistične misli z bajoneti in vislicami ne more uničiti. To bo prej ali slej spoznal tudi klerikalizem na Litvinskem. Agitirajte za razširjenje "Proletarca". "DIVJI PLAMENI". Uvod k Sel Oskarjev emu romanu "Divji plameniki prične izhajati v Proletarcu s prvo številko v januarju. TONE SELIŠKAR je čitateljem "Proletarca" znan pesnik in pisatelj. Marsikdo je nabavil zbirko njegovih pesmi, k.i je izšla pod imenom "TRBOVLJE". Kdor je še ni, jo doki v knjigarni tega lista. Tone Seliškar je s svojimi pesnitvami in novelami že več let zasto- TONE SELIŠKAR. pan v prvomajskih izdajah "Proletarca" ter v "Ameriškem družinskem koledarju". V letniku 1927, ki je do tega datuma dosegel že večino naših čitateljev, ima Tone Seliškar krasno socialno novelo "ŽOGA". V letniku 1926 je imel povest dekleta, ki je imela velike upe in nade, a vse so se porušile -in zgorele v veliki bolesti. Saj se spominjate "DUŠE V PLAMENIH", ki jo je čital vsakdo kdor je dobil v roke Ameriški dru- žinski koledar" 1. 1926. "Žoga" bo istotako u-gajala vsem, katerim je za dobro čtivo. Enako mogočne so njegove pesmi, ki jih je objavil v prvomajskih številkah tega lista in v raznih letnikih "Ameriškega družinskega koledarja". Npr., "Jaz in rudar", ki je priobčena v letniku 1927, "Premišljevanje" in vse druge, ki ste jih imeli priliko čitati. S prvo številko v januarju prične v Proletarcu izhajati socialni roman "Divji plameni", ki ga je spisal Tone Seliškar ter ga odstopil za objavo "Proletarcu". "Proletarec" je priobčil že razne izvirne povesti. Vsi se še spominjate obeh Angelo Cerkvenikovih povesti, — "Mariška" in "Skozi meglo". Citate!ji so za obe ves čas izhajanja ohranili veliko zanimanje. Žal, da nam jih radi gmotnih težkoč ni mogoče izdati v knjigi- Nič manjše ne bo zanimanje za roman "Divji plameni". Veliko dobrih povesti ima nezanimiv začetek. "Divji plameni" pa so izjema v tem, da so zanimivi od' vsega začetka. Malo je dobrih povesti, katerim bi povprečen čitatelj sledil s tolikšnim zanimanjem in pozornostjo ,kakor boste tej, in pri tem pomnite, da "Divji plameni" niso kak šund, kak "kolportažni roman", ampak LITERARNO delo, zajeto iz socialnega življenja iz vojne in povojne dobe. Tone Seliškar prihaja iz nove generacije slovenskih pisateljev. Po- poklicu je učitelj. Kakor vsakemu izmed tistih slovenskih pisateljev, ki nimajo nikake gmotne opore, tako je na življenski poti Toneta Seliškarja bilo posutega že mnogo trnja, dasi. je mlad po letih. Razume človeka in razvozljava življenje v svojih povestih in svojih pesmih. "Proletarec" si šteje v čast, da more priobčiti Seliškarjev največji roman, "Divji plameni", ki bo gotovo dobil priznanje, da je eno izmed najboljših večjih slovenskih literarnih del, kar jih je izš?o v povojni dobi. 50,000 novih članov. Socialistična stranka v Nemčiji je v agita-cijskem tednu, ki ga je imela novembra 1926, dobila 50,000 novih članov, razpečala več sto tisoč izvodov raznih knjig ter dobila svojim listom tisoče novih, naročnikov. V Nemčiji znajo te reči boljše kakor ameriški delavci. Volitve na Danskem. Socialistični glasovi pri zadnjih volitvah v državni zbor na Danskem so se zelo pomnožili, vzlic temu je stranka izgubila dva mandata. V prejšnji jih je imela 55, sedaj jih ima 53. Socialisti so imeli vlado dalj časa v svojih rokah, toda ker v zbornici niso imeli večine, je bilo njihovo legislativno delo ovirano. Ameriški slovenski umetniki in mi. Sempatam se dogodi, da se kak ameriški Sloveneč dvigne malo višje, da se otrese ideologije "krampa in lopate" ter "nekaj" poslane. In tedaj, če se odloči da se še giblje med nami, ga gledamo večinoma s pogledom zavisti kajti on po naših mislih ne dela, ker "živi" ne da bi delal v fabriki ali majni. Ljudsko pravilo je bilo in je v veliki meri še vedno v veljavi: Glej, pa se je "izkopal, da mu ni treba" dela t." Ameriški Slovenci niso vsi revni. Ni je naselbine, ki ne bi imela premožnih "rojakov". Imovina nekaterih sega preko sto tisočakov, takih, ki imajo deset do petdeset tisoč "orlov" pa je že precejšnja legija. Največ je seveda takih, ki svoje izdatke komaj komaj krijejo z dohodki, in to so naši industrialni delavci, proletarci. Imamo nekaj bankirjev in precej napol-bankirjev, trgovcev in celo par veletrgovcev. Imamo mnogo mojstrov, ki i-majo svoje delavnice, in imamo celo nekaj tovarnarjev. Najbolj se seveda postavimo z "butlegerji". Pred par leti je umrl v Calumetu | slovenski milijonar, ki je delal in živel med Sloven- c ci, govoril sloven- i sko in tudi bil I Slovenec po rodu. I A "za narod" ni napravil niti pike. Jaz ne poznam niti enega premožnega rojaka, ki bi res kaj napravil "za narod". Poznam pa jih mnogo, ki se ustijo "za narod", in vse njihovo blebetanje je zapopadeno v zabavljanju proti slovenskim socialistom v Ameriki, katere sovražijo kakor kužno bolezen. Vse, kar so ameriški Slovenci do danes zgradili koristnega za narod, je 999r delo zavednih delavcev, katere se prišteva v "narodnih" krogih med "proti-narodnjake" in celo med sovražnike naroda. SNPJ. npr. je organizacija, katero so gradili v prvi vrsti "protinarodnjaki", in baš ta organizacija je storila največ za narod. Tega dejstva ne more zanikati noben besedni narodnjak, kajti drugačnih med ameriškimi Slovenci sploh ni. Med literarnimi delavci, ki se uveljavljajo med ameriškim svetom, je Louis Adamič. Prevedel je v angleščino Cankarjevega "Hlapca Jerneja" in z velikim trudom dobil založnika. Da ga je dobil, pravi Adamič sam — gre zasluga socialističnemu pisatelju Up-tcn Sinclairju in knjigarni "Vanguard Press". In koliko je ameriško slovensko narodnjaštvo storilo, da pomaga razširiti Cankarjevega "Hlapca Jerneja" v angleškem prevodu med ljudstvo? NIČ! Pred dobrim tednom je pod avspicijo SNPJ. razstavil svoje slike v Jednotini dvorani v Chicagu slo- venski ameriški slikar Gregor Perušek. V umetniških krogih v Ameriki je poznan pod imenom Harvey Gre-gory Prusheck. Podpisuje se tudi Perusheck. Razstava njegovih slik je bila otvorjena 20. decembra in zaključena 26. decembra. Razstavil je nad petdeset slik. Kdo je Perušek, je lahko čital vsakdo v opisih, ki jih je priobčeval A. K. v dnevniku "Prosveta". Ko je prišel v Ameriko, je delal, kakor razun malih odstotkov vsak naš rojak, z lopato in krampom, in v "prostem času" študiral slikarstvo kot samouk. Povzpel se je tako daleč, da se je v krogih ameriških slikarjev splošno uveljavil, in uveljavil bi se še bolj, če bi bil on slučajno sin kakega večjega naroda. "Po kaj pa hodi med Slovence", je rekel nekdo, in morda jih je precej, ki mu v mislih sekundirajo. Da, po kaj? Če kdo, ima do tega vprašanja Perušek sam najbolj pravico? Po kaj? Mar zato, da bo čul zabav-ljice, in to od ljudi, ki so najbolj "narodni", ki se trkajo na narodna prsa, a ne dajo za nobeno narodno stvar niti centa, nikar šele nikel! A je vendar prišel. Ni se silil, a ker so tudi med nami dobri in pametni ljudje ki razumejo da so talenti v ponos naroda kateremu pripadajo (naš narod tu in preko luže navadno svoje prizna šele \e-daj kadar poginejo lakote, — potem zbira sredstva, da se jim vzida spominske plošče), so ga pridobili, da je razstavil svoja dela v dvorani SNPJ. Nad petdeset slik je obesil po stenah. Nekatere, ali bolje, mnoge izmed njHi so videle že marsikakšno razstavo, in stotine listov je pisalo o njih. Mislim da se ne motim, ako rečem, da imajo največ zasluge da je ta razstava uspela boljše kot smo pričakovali (vsaj jaz) Vincenc Cainkar, Andrew Ko-bal in Jacob Zupančič. Precej pomoči je dal tudi Frank Kovačič. Z živahno reklamo, katero je največ oskrbel A. Kobal, se je privabilo v dvorano SNPJ. tekom celega časa razstave kakih sedem sto ljudi. Ako jih je bilo več — me veseli. Perušek ni premožen. Le tisti slikarji, ki dobe že v življenju dovolj velik sloves, da postane zahteva po njihovih slikah splošna, so premožni, a takih ni mnogo. Razun tega je dobro tudi za umetnika, da ima kolikor toliko trgovskega duha. Perušek ga nima, in to je pač njegova škoda. On — pravi sam — sovraži komercializem v umetnosti. Rajše strada-, kot da bi slikal po navodilih trgovskega slikanja — za trg. Zato je revež in živi revno. Ima nekaj prijateljev med premožnejšemi krogi, ki mu pomagajo. Umevno je, da niso Slovenci. Slike na razstavi v dvorani SNPJ. so bile naprodaj. Ni računal, da bo kakšno* prodal, najbrž, ker pozna "naše ljudi". Ker nima sredstev, je pripravljalni Peruškov dom in delavnica. odbor določil, da se da ena slika "na srečke". Prodalo naj bi se toliko številk, da se pokrijejo NJEGOVI stroški. Dogodilo pa se je čudo, da se je razprodalo tudi nekaj slik. Perušek ve, da tisti naši ljudje ki pojmujejo umetnost večinoma nimajo denarja, tisti ki ga imajo, ga pa vsekakor nimajo za lepe slike in sploh ne za umetnost. Do danes še nismo imeli med nami mecena, ki bi dal kako večjo vsoto za kakršnokoli narodno u-stanovo. V tem oziru smo Slovenci izjema. In ker je temu tako, je med nami odvisno vse od tiste pešči-če rojakov, ki dela nesebično na polju prosvete, ovirana pa je največ vsled pomankanja gmotnih sredstev in pa vsled sabotaže "narodnih duš". Še par besed o klerikalcih. Ti so dvojna ničla, v kolikor se tiče prosvetnega in kulturnega delovanja med ameriškimi Slovenci. Umetnosti ne razumejo v nobeni obliki. Intelektualcev ne cenijo, in jih ne bi cenili tudi če se bi dali križati "za narod". Sposobni Peruškova slika v oljnih barvah: "Pozimi". so poljubljati roke župnikov, korarjem in škofom, kadar slučajno kdo pride mednje. Toliko, da ne bo med njimi nepotrebnega spo-gledavanja. Rekel sem, da se je na tej razstavi razprodalo celo nekaj slik. Ce bi bili mi res napredc n narod in bi si znali pridobiti umetnika — in s tem ^omagati njemu in sebi — bi pokupili vse. Tako pa— Napreden človek, ki gre enkra' a leto k maši in zabavlja proti socialistom, gleda co in vpraša: Koliko stane? "Petdeset dolarjev," n dvrne tisti ki jih razkazuje. "Hm, v štoru dobim lepšo za pet dolarjev." In gre naprej. Marsikateri ima denar, lepo hišo in lepe slike bi se podale njegovemu stanu. A mesto lepih slik vise po stenah koledarji in slike po dolarju, ki jih je kupil v "štoru". SNPJ. je vzela sliko "Moč narave". Na neki razstavi je bila cenjena $2,000. Kritiki so v listih precej pisali o nji. Perušek je to sliko Jednoti poklonil, in mogoče bo tudi Jednota njemu nekaj poklonila zanjo. Dosedaj, kolikor mi je znano, tega še ni storila. Izmed čikaških organizacij je bil klub št. 1 edini, ki je kupil sliko, za katero je dal, ne vem ali 50 ali $60. Ime slike je "Solnčni zahod". In vzeli so jih sledeči posamezniki: Andrew Miško, "Zima", $60; Albina Logar, "Na peščeninah", $18; Joško Oven, "Zima", $18; Marv Oven, "Stari plot", $25; Andrevv Kobal, "Kompozicija", $30; Anton Cernič iz Kenoshe, "In Fontana, Wis.", $12; Angeline Tich, "Sanje" in "Prvi sneg", $25; Frank Omahen, "V senci", $6; John Olip, "Jesenski dan" in "Solnčni zahod", $16; Fred A. Vider, "Pri jezeru", $10; John Thaler, "Solnce in senca", $7; Jakob Zupančič, "Na vrhu hriba", $10; Frank Stonich, "Na vrtu", $10. Skupaj torej $301. To so večfnoma manjše slike. Umetnik, ki je slike razstavil, je bil iznenaden. Ni pričakoval, da jih proda toliko. Na srečke je bila zadeta slika št. 28, "Ob studencu". Dobila jo je Angeline Tich, ki je poklonila potem v fond za pokritje stroškov $10. Frank S. Tauchar je dobil na dobitke drugo sliko ("Planjave"), in je poklonil $5. Za srečke skupno s tema prispevkoma se je dobilo nekaj nad sto dolarjev. Skupni dohodki so torej malo nad $400, in najbrž bo dala nekaj tudi SNPJ. za sliko, ki jo je prejela. Podatke o prodanih slikah mi je dal na željo Jakop Zupančič, za kar se mu zahvalim. Toliko, kar se tiče gospodarske strani. V nedeljo 26. decembra je bil zaključni dan razstave. Popoldne je bilo v dvorani okrog 200 ljudi, med njimi precej naše mladine, združena v društvu Pioneer. Govorili so V. Cainkar, predsednik SNPJ., Joško Oven in H. G. Perušek. Tistim ki so prišli, ni bila žal. Onim, ki jih ni bilo, pa je lahko, kajti take prilike so med nami redke. Opisal sem to razstavo ne kot kritik slik, ampak kot opazovalec nas in naših, umetnikov. Zame tu ni yprašanje, kaj misli ta ali oni kritik o Peruškovih u-motvorih, ampak zanima me le, v koliko smo mi sposobni osvojiti zase ljudi, ki so naši, pa jih niti ne poznamo — niti toliko ne, kot jih poznajo drugi. F. Z. v® Ali se Nemčija oborožuje? Iz bivših zavezniških dežel, posebno iz Poljske in Francije prihajajo poročila, da se Nemčija tajno oborožuje, da načeljujejo njeni deželni brambi odkriti monarhisti, da ima skrite velike zaloge municije, in da se mladino vzgaja v duhu militarizma. Precej tega je res. Nemčija, ki je bila pod kajzerizmom strogo utilitaristična država, se ni mogla povsem otresti tisočerih energičnih oficirjev, ki sanjajo o povratku silne Nemčije, katere so se bale celo najmogočnejše države. Radi delovanja monarhistov v nemški republikanski brambi so socialisti pred par tedni vrgli vlado, ker ne nastopi dovolj ostro proti rnon arhistienim zarotnikom. Tudi je res, da so se v Nemčiji po vojni pojavile številne organizacije, ki imajo vojaško vežb a n je. Naprimer, turnerji, ki se liki slovanskemu sokolstvu vežbajo v telovadbi in disciplini, — a ti so bili že pred vojno. Je tudi mnogo drugih. Neko poročilo iz Pariza, datirano z dne 26. decembra, pravi, da tvori članstvo nemških napol, oziroma tajno utilitarističnih organizacij, 4,753,000 mož. Morda, a najbrž ne, kajti ne more se smatrati vsako telovadno organizacijo za milita-ristično. A vzeti je treba v poštev tudi dejstvo, da Nemčija kot celota se ne navdušuje za vojno. Nemško ljudstvo ve, koliko je prestalo, in ve, da ne mara več takega trplenja. Vojne torej ne mara. Drugo vprašanje je, kako se ji v očigled utilitarističnih hujskanj izogniti. IVAN MOLEK: NOVOLETNA RESOLUCIJA. ENO DEJANJE. Kraus, bankir. Milan, njegov sin. Bimbo, njegov prijatelj. Zora, njegova služkinja. Salon v Krausovi hiši. Vrata v sredi in na levi. Bogata oprema. Starega leta večer v Ameriki. Kraus (sedi leno v naslonjaču zamišljen in vsak čas mahne z roko, kakor da otepa muhe). Bimbo (pride v sredi; vede se domače). Dober večer, prijatelj! Radoveden sem, zakaj si me vabil, naj te obiščem nocoj. Ali je res kaj važnega, ali je samo resolucija, da se odpoveš "highballu" v novem letu in potrebuješ mojega nasveta? Kraus. Da, resolucija, toda "highball" bomo še pili, prijatelj. Pusti šale. Stvar je resna. Zadeva je družinska in bizniška, oboje. Gre za mojega sina Milana. Fant je nekaj svojeglaven odkar je bil na univerzi. Zanima se za ženske in boljševike in po glavi mu rojijo misli, zato sem sklenil, da ga ozdravim. Tudi jaz sem imel svoje bolezni, ko sem bil mlad. Iz lastne skušnje pa vem, da žrebca najprej ukrotiš, če ga uprežeš. Najboljše zdravilo je odgovornost. Milana torej oženimo in postavimo na lastne noge. To je moja resolucija. Bimbo. Aaa! In kaj imam jaz opraviti pri tem? Kraus. Ti mi boš pomagal, če si moj prijatelj. Zoifa (z leve in izroči Krausu škatlo). Smotke, ki ste jih naročili, mr. Kraus (Odide.) Kraus. Že dobro! (Namigne za njo, vzame smotko in ponudi škatlo Bimbotu.) Bimbo. To je tvoja dekla. (Oba zapalita smotki). Kraus. Da, dekla. Zapazil sem zadnje čase, da se Milan nekaj smuka okrog nje za mojim hrbtom. To sicer ni nič. Ne zamerim fantu, ker vem kaj je mladost, nočem pa, da bi si deklina zaradi tega kaj domišljevala. Ako hoče fanta, naj ga ima, ampak išče naj ga med svojimi ljudmi zunaj na cesti-- Bimbo. Ne razumem. Kaj ima dekla opraviti s tvojim načrtom? Kraus. Prav nič, dragi moj Bimbo, omenjam samo, kar sem prej rekel, da se fant podi za ženskami in moja dekla je ena. Sicer je neumnost in — dosti je o tem. Govoriva rajši o businessu. Včeraj si mi pravil, da bi rad kupil bankrotirano Burbankovo tovarno. Bimbo (živahno). Res je! Toda manjka rili gotovine za nekaj časa. Saj veš, imam vse investirano in likvidacije so zdaj bolj težke. Kupčija bi bila imenitna. Zakaj ti ne kupiš, ki imaš denarja kot vode? Kraus. Sem mislil pa sem se premislil. Ampak moj načrt je: pojdiva v kompanijo. Dam ti noto za tvoj delež, moj delež pa prepišem na sina. Tovarno predelamo, uvedemo nov sistem, delavce malo navijemo, pa bo dobro nosila. Kaj praviš? Bimbo. Dober načrt. Toda, ali se zaneseš na Milana? Kraus. Prepusti meni! Kompanjon bom pravzaprav jaz. Glavno je, da bo fant zaposlen in da ima skrb ter odgovornost. Bimbo. Potem je stvar v redu. Kraus. Ali right. Podrobnosti izgotovimo kasneje. To je prvi del resolucije; zdaj pride drugi. Kakšno pa je razmerje, dragi moj Bimbo, med mojim sinom in tvojo hčerko Dalico? Bimbo (začuden). Jaz ne vem o nobenem razmerju, dragi moj Kraus. Ali veš ti? Toliko vem, da včasi govorita skupaj. Morda je kaj za mojim hrbtom. Ne vem kaj misliš. Mene bi zelo veselilo — Kraus. To je tisto! To je, kar bi tudi mene veselilo. Enkrat jo je hvalil, da je Dalica izvrstno dekle — in to je že nekaj. Ali bi bil ti zadovoljen? Bi bila tvoja hči zadovoljna? Bimbo. Na vsak način bi bil jaz zadovoljen in ne vem zakaj bi ne bila ona. Zora (z leve prinese plošček s pijačo in postavi na mizico). Naročili ste, mr. Kraus. (Odide.) Kraus. Že dobro! (Natoči.) Ali right! Ako smo vsi trije zadovoljni, ne vem zakaj bi n.e bil še Milan. Tako je najlepše! Vsi bomo ena družina! Kri in srca za businessom! Na zdravje bodoči družini v novem letu!