WW POLEMIKA_ Bojem BIJGARIČ* USTAVNO SODIŠČE NA PREPIHU (M. Krivic: Ustavno sojenje in politika, TiP, 5/1998) Z zaimid« (v šolskem semestru 1998 sem predaval na ruji univerzi) se odzivam na zgornji prispevek mag. Matevža Krivica, v katerem se je odzval na moj članek "IJsiai iui sotJiiča v smliiji in vzhodni F.iropi' objavljen v TiP, 51.2/1998. V pro-■storu, kjer manjka robustna strokovna polemika, bi za avtorja kritiziranega članka takšen odz.iv moral predstavljati neke vrste kompliment, Se posebej zaratli obsega Krivičeve kritike. Na ž-ilosi |)a Krivičev odziv vsebuje preveč pavšalnih, slaix) argumentiranih in tudi napačnih trditev, da bi lahko bil podlaga za resno razpravo. Njegov pokroviteljski odnos do "nepravniškega bralstva" TiP gre tako daleč, da .se postavi v nekakšno skrbniško vlogo edinega pravilnega interpréta ustavne teorije in dela ustavnega sodišča pri nas in gre mirno mimo ne samo argumentov v članku samem, ampak tudi mimo v.se strokovne literature in referenc, s katerimi so podprte teze v članku. Krivic v večjem delu secira moje lie.sedilo po .svoji poljubni razlagi, ne da bi ponudil kakšne druge teoretične ali dejanske dokaze, oziroma navajal resne strokovne vire. V njegovi kritiki ni niti enega samega strokovnega vira ali rderence. Zaradi tega bom odgovoril karsecla na kratko in izogib pavšal-nosti, značilni za Krivičevo kritiko, pri .svojih odgovorih .še enkrat (v članku sem to že storil) navedel strokovne vire. 1. V prvem sklopu kritike nii Krivic očita, da izkrivljeno in napačno pretistavim primerjavo pristojnosti ustavnih sodišč. Pri obsegu pristojnosti ustavnega sodstva Krivic opozarja, da so med evroj^skimi državami razlike in da je zato moja tez^i "|xjvršna". V svojem prispevku raznolikost pristojnosti evrop.skih ustavnih sodišč .seveda upoštev am. Zato Krivicu tu lahko le ponovim .svoje stališče: pristojnosti so širše od ivčiuc evrop.skih ustavnih .sodišč. Kaj pomeni večina pa je najbrž jasno.' 2. V drugem delu kritike Krivic ocenjuje mojo tezo o pri.sotnosti sotinega aktiviz-ma med ustavnimi sodišči srednje in vzhodne Evrope. Namesto utemeljenih argumentov (edini primer, ki ga navaja, to je odločba nemškega ustavnega sodišča o abortusu, je zgrešen, saj po mojem mnenju nt problem aktivizma v sprejemanju "pravcatih uredb", kot piše Krivic, pač pa v odločanju o problemih, ki enostavno niso rešljivi s pravnimi argumenti)- Krivic napiše, da o tem jjroblemu takorekoč ni • Dr. Hrijdii HiignrIC. hvnuifalmllelii r /jiil>l/ Omns: An Oivrvivu', IMSI l-iini/ietiii Cimsiiliiliniml Reiiew, f<>l.2 (/'J9.V: H.Sdnvtmz. Vic iS'ew liiiat liiiinjv/iii Coiisllliilioiuil CfUiris. !■• A.Dicb lluirtinl. vti.. Consllliilioii Miikliin tii tUislern liiirii/w (l'J'Xi): S.l-rtmktnrsl!l. l'.Stc/ilmii. «k. icKalKefiimi iii hisl-ComimiiUsi lUimlK: 'Hw View/nun Wllhin dVJS). • I'«," » u-m alej H. HiifitirlC. Courts us Mky-Mtikers: U-.'isoiis/mm 7niiisiiioii. iieahjdrlje'i tel-'sl. 1999. lin l'oljo l>ii (Morjii /iiis/iei lKi Oxif(iii.hiiniirlc@iiiil-IJ.siJ. strokovne liicratiire, "kolikor lejja pri nas poznamo" (sir. 931). Res je, tla sodnega aktivi/.nia ni mogoče "merili" tako kot gospockir.skc rasti ali inflacije, je pa o tem že več kol dovolj liieraiiire, da o lem laliko resno strokov no razpravljamo.' Ob tem ko sc Krivici! zapi.šc ta neresnična trditev (upoStevam pa možnost, da Krivic eno-■stavno nima dostopa do le literature in zato napi.4e, da govori le o tisti liieratiiri, "kolikor jo pri nas poznamo"), v nadaljni kritiki pov.sem spregleda bistvo mojih argumentov. Prvič, prav nikjer ne trdim, da so vsa srednje in vzhodno evropska ustavna .sodi.^ča aktivisiična, drugič, za primere, za katere to trdim, obstaja dovolj znanstvene literature, ki potrjuje takSno tezo', ter tretjič, v tek.stu pojasnim tudi kakšne vrste aktivizcm se mi zdi problematičen. Zato tu ne vem, ali Krivic polemizira z mano, s samim setx>j ali s kom drugim? 3. Tretji sklop, ki ga Krivic ocenjuje, sc dotika vprašanja, ali je .sodni aktivizem primeren ali ne. Glede na to, da nikjer ne dajem |X)splo;k.'ne ocene o tem, ne vem na koga leti Krivičeva kritika. V .svojem prispevku sc izogiicm takšni splošni oceni in poudarim, da jc sotlni aktivizem problematičen le pri določenih strukturnih vprašanjiii tranzicijc, ne pa kar počez. Krivic pa mirno napi.šc, da sicer v mojem pris|>evku ni nikjer ta teza zapisana eksplicitno, tla |)a "veje" iz članka kot celote. Žal je Krivic potem članek ali povr.šno ali pa napačno j^rebral. To kar sam kritiziram so prav "ekscesi", kot on pravi, in ne aktivizem kar počez. > <;iej leiiitilsLv ilenltie •Synil>/K'wi MilUs. .<115 (liKJJj: ii-nmisim SlerilLvi 'ne Xciv Omsliliilioiuil hililla <>fi:iiri>i>e'. Oimiiiimlliv MiliailSiiitlU-s. iiil36. ii.4 (1994):/ilfj liidl CXiiif JiiW. TMillimlcr. vils.. Vic OIoIkiI KvIhiiisioii iif jinllcitil l\iinT (tW>): n runb. Jmlidiil Kctivir: Viv IhulvtI Smuv Siilnviiii' Otiirl Vmiis lin- Civniiiiii Coiisltliiliniuil Cniirl. 20 Hitsliiii Oillcac hiU-riialioti(tlfT OimjitinaUv (1997J; njticoh. EHItiiibenhiirn. l/.Kiilzei: /}.l'ituiiU'.J.Stiiiila\ eiti.. Oiiirls. Ijiii fi Milici in ComlKinilit c l\-isfK-aliv (fAKi).. • (Hej ii/)r/I.Siliiitiriz. /itislcrii I:iiii>Ik''s Oiiisllliiltuiuil Oiiiris. Joiiriml uf Ik-nirKnuj. nil.f. u.-t ffJlMJ: OiitslUmiiimil Oitirts mi Tritil (u-imilikti ilvi ilkti). /jist I:iiio/k-iiii OmMiilituml Kirivir. riil.6. ii. I (1^7): CSliilsMii. /iilniiliiiHim: Ihc U-nllinnuy uf Coiisiiliilioiuil Coiirls: XolfS oii /limrr iiiid 1'niclicc. hiisl Ijiniiviiii Cniisliiiiildiuil Kcru-ir. iiilA ii I (IV97): S \X'rlf;lil Slicliv. Cciilnil mul iMsicni luimln-tm Coiisilliilinmil Oiiirls m Cnmmiiiiism In DemocrtKv: 'Ihc Onisllliilioiitil Coiirl, lliv Coiiliiiiillv nf hiir, eiiiil lliv Heilcjliilliiui uf Ihtilvrlv Klftlils. Hri)>luiiii Vuiiiiji IJiiiivrsil)' /dir Kviiew 41 (1992): li.fCliiiKsl>i-r}t. 0>iiU-.\liidlaiil)> lliv Calailmt uf Cuii.tciil: Jiitlicitil Kviiciv nf U-glsJdlliv \X'vallli 'lhiiisfeiy In d Ihiiislllnii lu liemtKnicj tniil Hfpiiitl. Oiniell /iileriidlloiidl l.dw Joiiriuil. rul27 (1994): M.Hrzeziiiski. The l:nwrf>f.-iii:e uf Jiulicidl Kericir in /jislcrii liiiru/ie: Ihe Oist- nf hildiul. Thv Ainvrlain Jnimtdl uf Cuiii/KiiiiUrv Uiir 4J (1993): Hiczuldrjiiilicidl Keiieiv uf lite Oiitil>eiisdlinii Ijiirs in lliingdiT. Micliifitm Jniinml nf /nicnidlinndi Uiw (1992): A.Sdju. Kcdilliif> Ihc /niisiltle Cuiisliliiliun. 15 (Xxfnnljuiiiiidl uf/.i-ndl Sliiihc-s (l'J95): ASdjn. l/nw ihc Kiilc uf Uiii' Kilicil Hunudridu Vvlfoiv Kcfurm, lUisl liuru/K-dn CnnsIlliilinndI Kevicw. rnl.5 (I99C>):S.Untmes. CSiinsiciii, ViehilillcsufOmsliliillniidlKviisinn in iMsivni {Mm/n-. r S.l.ciiiisuii. ctL Kes/Hiiiiliilfi li> /ni/ivifcclion (1995): .S.llnhiics. lidcti lu ihc Dnnrinu Hininl: An drunmciu fnr fniislillilinn-tli /HisilKtiicmcnl in luislcrn Ijini/ie. lUisi liiirulicdn Cunsliliiliuiuil Kcricir. ful.2 (1993): S./luhiics. CniiLc/ilinns nf l)emuLTd<.y in Ihc Ihtifl Cnnsilliilinns nf hisi-CoiiimniiisI Cnnmrici. r li Cmiifunl. cd. Markcls. .Suilea. tinti Dcmuiracj (1995): M Hrzczinski. Cuiuliliilimitilism W'ilhln UmiLt. 2 i:;ist i:uti)|K';(n 0>nsiiluti(>n;il Kc\ icw 42 (1993): M Hrzczmiki. Lddrlicki. Jndicitil Kcticir m ltisl-Cnmmnni.<:l hthmd Viv i:mcrf{cncc nf d Kcchl.sslddl?. Sitinfnrd JniinmI nflnlcrndliuntil Ulic. ml.3l (1995) Krivic vidi v tninziciji okoliščino, ki luirckujc potrebo po "razuiuni dozi sod-iiej;;i iikiivizma". To je sicer povsem legitiiiuio siaiišče, a v strokovni iiteraiuri iiidi predmet ostre kritike. Sam se strinjam z avtorji, ki kritizirajo omenjeno tezo in zagovarjajo previdnost pri sodnem aktivizmii v tranziciji. Sam v prispevku še dodam razliko med različnimi vrstami vprašanj, kjer je aktivizem različno pomemben ali koristen. 4. Sledi sklop, kjer Krivic kritizira mojo predstavitc\' "strukturnih" ustavtiih vprašanj. Krivic pravi, da je to "najpomembnejša slabost" mojega pristopa. Pri kritiki spet pokaže površnost |)ri poznavanju primerjalnega prava, saj zapiše, ila je slabost mojega argumenta |X).sledica "nekritičnega prena.šanja ameriških konceptov v evropski pravni prostor". Različne tehnike neodločanja so prisotne v praksi različnih evrop.skih sodi.šč in ne .samo v glavah teoretikov, kot misli Krivic, zato tu Krivic polemizira z nečim, kar že ob.staja oziroma dokazuje, da nekaj kar je dokuinetirano v stroko\ ni literaturi ne obstaja (sic)!* Pod različnimi inteni in doktrinami je to, kar Američani imenujejo "political question doctrine", prisotno tudi v Evropi že kar nekaj časa, le da Krivic tega očitno ne razume oziroma ne pozna. Če bi to bolje poznal, potem ne bi pisal o nekak-šnem nekritičnem prenašanju ameriškega prava na evropska tla. Jasno, da je ameriško pravo drugačno od slovenskega, tako kot je nemško pravo drugačno od avstrijskega. To pa .seveda ne pomeni, da med pravnimi redi ne prihaja do določenih zbliževanj in podobnosti. Vendar to že spada v po.sebno razj^ravo, v katero se žal z mag. Krivicem ne morem spuščati, saj je njegovo izluxli.šče o ameri.škem pravu kot o nekem po\-.sem tujem sistemu, v modernem komparativnem pravu že zdavnaj preseženo. 5. Sledi polemika o doktrini |)oliiičnih vprašanj. Krivičeva dolga jxilemika samo še potrjuje, da zadeve ne pozna dovolj natančno, jasno je, da se ta iloktrina v Uvropi drugače uporablja in da ima različna imena, to pa ne pomeni, da ne ob.staja. /Mi temu rečemu otiločanje o neodločanju ali zadrž;inost pri razveljanju je le stilistični ' lit' f» ncmikiimiksi IXOirrlc. Viv Coiisliiiilioii o/lliv Ivilcml Kc/itiblic o/(iunmmy 6) Kan naraja ilvrilne drnni- /irinu-rv. kjer jv smlliCv nlxnahilo doloCene tehnikestnmHiniejefanja. ki/xi .iifijem hlswii niso daleč od doklrine/lollliCnIli r/mifaiij filej liidl odItCiio Smdijo Knmmersa. I) Kommers. '/he Conslliallonal jnrl.cjmidence of the Ivderal Kejinhlic of (iermany n Shalilnn: Vie Dlivrse Inflnenees (l'J97): o /inibsi ilrnnili erro/iskih dritu- ulej Lliiforeii, Consiilniioiial Keriew in linro/K-. r /. llenkln. A Kosenlhal. eds. Conslllnlloiialism and Kluhl.'i: 'the Influence of the IJniled Stales ConstUntion Abroad (I'JUO): Li'amren. American and Ijirojiean Models of Consiilnlional Justice, r gradim za seminar /imfMA.Cileiidon. Coni/Kinilii e Consiilnlional hue. llari iird hiw School (l'Jeinih, ki jc danes na voljo. Ce je ni {prebral ali ima probleme z navedbami v študiji, potem naj piše avtorjenj študije ali založniku, ne pa da meni pripisuje nekakšno površnost. Kot da bi Krivičevo poznavanje avstrijske ureditve ix>menilo "kakšna v resnici ta avstrij.ska ureditev je". V tej točki sc najbolje kaže površnost Krivičeve kritike: polemizira z vrhunsko strokovno literaturo, kot glavni dokaz, da se ta literatura moti, pa navede samo to, da on meni dntgače. S tem je tudi povezana njegova trdite\-, da "pre\eč nekritično .sprejemam vse, kar je napisala kakšna pravna avtoriteta". .San» imam ravno nasprotni občutek: da jc prav Krivic tisti, ki nekritično povzema iz različnih mnenj "pravnih avtoritet', ne da bi pri tem dovolj premi.slil o praktičnem pomenu takšnih mnenj v povsem določenem kontekstu. Za inštitut, ki je dokumentiran in opisan v eni votlilnih študij, Krivic trdi, tla ne obstaja! Naj ix)tem bralec sam pre.sodi kdo nekritično sprejema pisanje različnih "pravnih avtoritet". V.se ostale navedbe (str. 910-941) vsebujejo povsem površno in ad hoc .secira-nje in premetavanje mojega teksta, brez do\olj raz\itih in tehtnih argumentov. Kažejo le to, da Krivic teksta ali ni razumel ali pa da ga ni natančno prebral. Ko bo tem nametanim pripombam na .straneh od 940 do 941 dodal še kakšen tehten argument, bom nanje odgovoril.