Lut sa korltti delav-ekega Itudetva. Delavci oo opravlè«nl do vad	product ra|o.
Thta paper le devoted lo the Interest* of the working cImi. Worker» ar« enti tied to all what thev produce.
Ksurto »» ••ooad-ouu« matter, lite. «, I HOT. »I tk« poai off*» at Ghtetfo IU. aadai lb* Act of Goaf rat* of Marob trd. 18?»
Office : 4008 «. 31. Stf., Ckieifi,
Delavci vseh dežela, združite sc?
P A L I T YL 1
.....?»
na étavllko v oklepafu. ki o« n«Ka|a pelai va-ieya n**lova. prilepil*, neg» apodal all
na ovitku. Ako (379) I« 4«evllka	'
redni vam a prihodnjo ètevllko naéaga liata poteče naročnina. Proel-penevila |e tako).
Sle v. (No.) 378.
Chicago, 111., 8. decembra (December) 1914.
Lelo (VoL) IX.
veliko daje.
Veliko zahteva socializem. Ali njegova zahteva je opravičena. Kajti kar daje človeštvu, presega vse, kar je doeeglo doslej.
Socializem obljubuje delavskemu razredu osvoboditev izpod kapitalističnega absolutizma. Ali to ni obljuba, izrečena le za časovno tolažbo, kakor obljube, g katerimi se premotijo otroci, da pozabijo na svoje sitnosti. Socializem sam kaže tudi pot do izpolnitve in vodi delavske množice k cilju.
Zmaga nad kapitalizmom je mogoča, ker ni nobenega prirodnega zakona, ki bi utemeljeval kapitalistični družabni red do konca sveta.
Kdor bi obljuboval ljudem, da bo smrt odpravljena in da bodo večno živeli, Jože kot Jože, in Andrej kot Andrej, bi ga morali smatrati za norca ali pa za hudomušnega šaljivca. Individualna smrt je nujna posledica naše fizične organiza. cije; večni zakon prirode jo zahteva. Tega ne moremo izpremeniti.
Osmešil Si se, kdor bi trdil, da je iznašel sredstvo, s katerim se morejo svojevoljno izpremeniti letni časi na zemlji. Pomlad in leto, jesen in zima, vročina in mraz, vse to je odvisno od po-gojev v prirodi, od naše oddaljenosti od solnca, od gibanja zemlje, od njeno ekliptike. Izpre-memba teh pogojev presega naše moči. Določajo jih sile izven nas, sile nad nami.
Kapitalistični družabni red je sicer postaja na poti razvoja, ki ima tudi svoje zakone; ali ustanovili so ga ljudje, in ljudje gredo lahko od te postaje dalje. Organizirale so ga sile v nas, in te ga lahko reorganizirajo in popolnoma odstranijo.
Socializem obljubuje delavskemu razredu, da odpravi njegovo materialno suienstvo.
Človeštvo ima sicer mnogo raznovrstnih potreb, in materialna beda ni edino zlo, ki ga tare. Ali najhujše je, ker je v njem glavni vir tisočerih drugih nedostatkov. Niti to se ne more absolutno trditi, da <e materialna beda najteže prenaša. Včasi se zdi človeku kakšno drugo pomanj kanje se hujše kakor krušno stradanje. Toda lakota sega naravnost v življenje; kjer se naseli, tam ubije vse druge interese, ker ubija življenje samo.
Zato je vprašanje vseh vprašanj, če je mogoče človeku zagotoviti gmotno življenje tako, da mu ne bi bilo treba biti od dne do dne zanj v skrbeh.
Na to odgovarja socializem: Da.
Kar je potrebno za materialno življenje, daje deloma priroda sama, deloma pa se proizvaja s človeškim delom. Čimbolj človeštvo napreduje, tem bolj pripada ta naloga delu, katerega sredstva se množe in čudovito izpopolnjujejo. Kar
zna in more delo dandanes ustvarjati, je velikansko po množini in čudovito po kakovosti. Vsaki materialni potrebi življenja lahko zadosti delo.
Kljub temu trpi velik del človeštva pomanjkanje, in sicer ne le tako pomanjkanje, ki prizadeva idejno bolest, ampak tudi tako, ki povzroča pravo fizično trpljenje in pogostoma celo smrt.
Očividno mora biti tu nekakšna napaka, ki ne tiči v prirodi, temveč v človeških uredbah. Ako bi bila prirodna, bi se morali pač vdati ne-izpremenljivemu zakonu. Če je človeška, jo je treba poiskati in popraviti
Socializem jo je iskal in našel.
Z delovnimi sredstvi, ki jih je izumil človek, je mogoče producirati vse, kar potrebujemo, in še več. V resnici se z njimi producirá več kakor potrebujemo. Ali s produkti razpolagajo posamezniki — ne tisti, ki producirajo, temveč tisti, ki imajo produktivna sredstva.
Zato odločujejo pri razdeljevanju pridelanih produktov interesi onih, ki so lastniki produktiv-nih sredstev. In ne le, da se njih interesi ne vje majo z interesi onih, ki bi potrebovali produkte, ampak celo nasprotujejo jim.
Razdeljevanje v kapitalistični družbi je prodajanje. Pri tem je naravno v interesu proda-
jalca velik dobiček, v interesu kupca pa cenen nakup.
Enako nasprotje je pri deln, ki se plačuje.
Interesi lastnikov delovnih sredstev zahtevajo čim nižjo, interesi delavcev čim višjo plačo.
Ta nasprotja se ne morejo na noben način izravnati v kapitalistični družbi.
Pač pa se lahko organizira družba, v kateri ni takih nasprotij. Kajti organizacija družbe je v veliki meri odvisna od ljudstva samega.
Človeštvo se ne more tako organizirati, da mu sploh n« bo treba delati. Kajti od dela je odvisno. Lahko pa organizira delo in ga postavi na družabno podlago, na podlago splošnih interesov.
To hoče socializem.
Zato je opravičeno, če pravimo, da socializem veliko daje.
Organizirano, smotreno urejeno delo in pravična razdelitev pridelkov reši človeštvo materi-jalnih skrbi. S tem ga povzdigne v doslej neznano višavo, razbije verige, ki ga sedaj najtrše uklepajo in mu sname breme, ki ga sedaj najteže prenaša.
Socializam veliko zahteva, daje pa neizmerno
več.
Vojna in kriza socializma
Ruski socialistični časopisi objavljajo krasen članek bivšega člana dume sodruga Mandelbau-ma, ki ga podajamo v naslednjem tudi našim čitateljem:
Vsi so govorili o vojni, vsi so jo napovedovali, in ko je prišla, je presenetila vse, najbolj še tiste, ki so bc vztrajno, energično pripravljali nanjo, ki so največ storili, da so jo povzročali ^ Vsekakor niso pričakovali, tla bo tako strašna, da bo tako neizmerno velika.
Veliko in temeljito se bo se treba baviti z njo, jo študirati in analizirati. Veliko, zelo veliko se bo izpremenilo vsled nje. Nobenega dvoma ni, da bodo posledice te svetovne vojne za Evropo in za ves svet prav tako velike in da-lekosežne kakor ona sama. Ob začetku vojne je vladala povsod, v
vseh krogih velika zmedenost in osuplost. Polagoma se orientira jo in si pojasnjujejo kako in zakaj.
Za nas socialiste, ki smo že vedno intenzivno upozarjali na to, da mora v neskončnost rastoči militarizan! neizogibno voditi do svetovne vojne, je ta neizmerna katastrofa nov dokaz, da so nauki socializma pravilni. Se nismo gospodarji tega sveta; nekoč bomo obvlatlavali politiko držav; nekoč bomo delali zakone; zdaj nismo odgovorni za grozote, vsled katerih življenje ni vredno življenja Nasprotno, prav nič ne dvomimo, da bodi gromi topov in bliski iz miljonov pušk in požari mest in vasi tisočerim, da miljo-nom prižgali luč o resnici tega, kar smo socialisti doslej tolikokrat pridigali gluhim ušesom.
O krizi socializma govore. Res je dobiti take čudive svetnike. Oj, slepci! Ne o krizi, ampak o tri-umfu socialističnega nauka bi bi lo treba govoriti. Ta vojna izziva krizo — ne za nas, nasprotnike sedanjega družabnega reda, temveč za gospodarje in mojstri tega * kapitalističnega, najboljšega vseh svetov. Za one, ki vladajo države, ki ravnajo njih no-t-anjo in zunanjo politiko, ki ob vladujejo znanost, časopisje, cerkev — zanje je izbruhnila velikanska kriza. Oni, gospodarji sveta so se bahali s svojim na-predkom, so ponosno kazali na svojo znanost, da. celo na svojo moralo. In če smo jim odgovarjali, da ima vsa njihova zgradba nasilstvo in izkoriščanje za podlago, da ne služi njih znanost, njih vera, njih morala resnici,
temveč gospodu in mojstru kapitalu, se označevali naše nauke za vročinske fantazije fanatikov.
In «dajt Kako izgleda njih svet, z njihovo znanostjo, moralo in z njih božjimi možmi T Cim so njih interesi, prosti gospodarski interesi gospodov na kocki, hite najqijajnejši, najprosvetlenejši zastopniki znanosti, umetnosti in cer|ve kakor najnižji plačeniki tja, dajejo svojim gospodarjem svojo službo na razpolago, sluša jt» njih ukaze, ter krijejo in o-pravičujejo s svojimi slavnimi i-nieni, s svojo visoko avtoriteto zločine poživinčenih morilcev.
Najvišji zastopniki svojih držav, kraljev, cesarjev, carjev in predsednikov si očitajo laž, obrekovanje,. goljufijo, razglašajo kot neomajne resnice, ki si diametralno nasprotujejo, ki se vzajemno
odpravljajo, prisegajo, da laže nasprotnik — pa niti ne opažajo, da iz pOdkopavajo svojo lastno podlago.
Sploh obhaja sedaj laž in obrekovanje prave bakhanale. Eno dejstvo se z ene strani z veliko porabo moralnega ogorčenja raztro-bi kot resnica, od nasprotne strani pa z enako avtoriteto kot laž— in pogostoma se lažeta obe strani. Doslej najbolj ugledni časniški organi znanstvene revije si očitajo laž, ponarejevanje, in prostitucija meščanskega časopisja sc kaže najnaivnejšim dušam v vsej nagoti. Vse to ni nič novega za socialiste — ali miljonom bo odprlo oči. In vse to se odigrava na po-zorišču s stotisočerimi umorjenih, pohabljenih ljudi, z razdejanimi mesti, z zrakoplovi, ki mečejo bombe na otroke, starce in ženske.
Kaj pa je to druzega kot bankrot meščanskega družabnega reda? Gotovo, tisti, ki g6vore o kri-si socializma, hočejo reči, da socializem ni izpolnil upov, kar se tiče odpora proti vojni; da se moč njegovih organizacij in utrjenost njih načelnosti ni vjemala s pričakovanji. Dobro, to je res! In naša dolžnost je, da pridemo na jasno o vzroku ali o vzrokih tega po-java. Ali to se nikakor ne more smatrati za krizo socializma, temveč le kaže, da njegovi pristaši do«
>
slej še niso popolnoma dorasli do potrebne višine. Nauk socializma pa je dobil v tej svetovni krizi, v tem bankrotu sedanjega dru žabnega reda Tako sijajno potrdilo, da ni več vprašanja o nje. govi končni zmagi, o njegovem u-resničenju.
ŠRAPNELI
"Društvo ortodoksnih kanibalo\ " v srednji Afriki je imelo zadnji teden konvencijo. Sprejeta je bila resolucija, v kateri konvencija ostro protestira proti naseljevanju misijonarjev iz Evrope
v kanibalske naselbine. Govorniki so soglasno izjavili, da kratkomalo ne marajo več krščanskih divjakov v svoji sredi. Obenem je konvencija sklenila, da pošljejo kanibali nekaj svojih misijo-
narjev v Evropo z namenom, da pouči divjake krščanske in turške vere o lastnostih človekoljubja ....
Iz Šanghaja poročajo, da je trgovina s sv pismom na Kitajskem padla za polovico, odkar divja vojna v Evropi. Centralna misijonska uprava pravi, da Kitajci ne morejo razumeti, zakaj uče kristjani ljubezen do bližnjega« v resnici pa režejo svojim bližnjim grla.
Kako more mohamedanski kalif (papež) proglasiti "sveto vojno" če moli turški sultan Alaha, tla bi pomogel krščanski Avstriji in Nemčiji in ko "apostolsko veličanstvo" Franc Jožef ter kaj>,er Viljem molita Boga, da bi obvaroval Turčijo????
Država Pennsylvania ne bo več obesila nobenega obsojenca, temveč jih bo elektrokutirala. Korak naprej — iz barbarizma v krščansko civilizacijo!
Nova cesarska pesem v Avstriji: Bog ohrani, Bog obvari kajzerja in sultana, zraven pa poglej magari malo se na Francelna; modro naj nam rokovnjači z Alahovo pomočjo, da med Avstrijo, Turčijo nič razlike več ne bo.
Se pet miljard za vojno
Dne 2. decembra je bil sklican nemški državni zbor. Na kakšno redno zasedanje seveda ni misliti v sedanji dobi. Tako "necivilizirane" so bile samo balkanske dežele, katerih parlamenti so zasedali tudi v času balkanske vojne in kjer so se vodile obširne debate kakor v normalnih časih.
. Nemški rajhstag jc bil sklican pravzaprav le zato, da dovoli novo vojno posojilo. Razuntega jc hotel dobiti kancelar Bethniann llolhveg priliko, da odvali odgovornost za vojno na druge rame — deloma na ruske Se bolj pa na angleške.
Mi ne vidimo v nobeni vladi svetnikov. Nobena ni taka, da bi jo mogli hvaliti s stališča de-mokratizma, še manj pa s stališča socializma. Vendar bi bilo preneumno, če bi si postavili enostavno dogmo: Država je država; vse so ničvredne.
Država je država, vlada je vlada; z vsemi ima socializem hud boj. Zato pa vendar niso enake med sabo. In od dne do dne se kaže jasneje, da je ravno nemška s svojim blaznim Viljemom in s svojim hinavskim Bethmannom ena najbolj za-lumpanih. Zakaj četudi so vse države s svojo politiko doprinašale svoje deleže za vojno, so vendar neutajivo jasna znamenja, ki kažejo, da je pro-vocirala to klanje Avstrija, in da ga je provoci-rala na povelje Nemčije.
Če ne bi bilo drugega dokaza kakor razbojniški ultimatum, ki ga je Avstrija poslala Srbiji, vedoča, da je nesprejemljiv, bi že to zadostovalo. Ali dokazi se množe — dokazi da je bila in da je Avstrija slepo orodje v rokah Nemčije.
Toda nemškim mogotcem se je posrečilo razširiti po vsej deželi mnenje, da je bila Nemčija napadena in da se le brani. Zelo redke so bele vrane, ki naravnost priznavajo, da je Nemčija hotela vojno, češ bila je itak neizogibna in zato je bilo modro, tla smo si izbrali tisti čas, ko smo bolje pripravljeni kakor naši nasprotniki.
Splošno razpoloženje pa moramo imeti pred očmi, ako hočemo razumeti, kar sc sedaj godi v Nemčiji.
Ko je vlada dne 4. avgusta prvič zahtevala vojni kredit, so socialisti glasovali zanj in sodrug llaase je utemeljil njih glasovanje. Iz njegovega govora je bilo spoznati, da so smatrali vojno za obrambo.
Dne 2. decembra je vlada zopet, zahtevala pet miljard. Socialisti so glasovali tudi za to posojilo, izvzemši sodruga Liebkncchta. Brzojavna poročila pravijo, da je stranka obsodila njegovo olasovanie.
Že prej je podal Liebknecht več izjav, da se ne strinja s taktiko večine nemških socialističnih poslancev glede na vojno. Bil je tudi v Belgiji in je tam videl posledice nemškega vojskovanja.
S svojega stališča obžalujemo nemško taktiko S tem ni rečeno, da jo obsojamo; vseh razlogov nemških sodrugov ne poznamo in jih ne moremo poznati. O tem pa prav nič ne dvomimo, da smatrajo to vojno za boj proti ruskemu absolutizmu, proti "kazaštvu.!'
V zmoti so. Četudi bi oficielna Nemčija prav rada pohrustala kos Rusije, ji vendar ne gre za M
uničenje carskega despotizma, temveč za Belgijo in še bolj za gospodarsko pomandranjc Anglije.
V zmoti so. Ali ta zmota nam razlaga njih taktiko. Zato.se ne more obsojati, kar se mora obžalovati.
Praktično ne bi moglo njih glasovanje pač nikakor izpremeniti rezultata. Državni zbor bi dovolil 5 miljard proti njihovim glasovom, kakor jih je dovolil z njihovimi.
To bi se dalo seveda obrniti tudi tako, da bi bili prav iz tega razloga lahko ravnali kakor ruski socialisti, ki so obakrat odklonili vojni kredit. Zakaj tudi Če smatrajo vojno za neizogibno, bi bili lahko varovali svoje načelno stališče proti vojni, ker vedo, tla je ne bi preprečili.
Ali taki ugovori izvirajo iz nazorov, o katerih se lahko debatira noČindan brez končnega rezultata. Zakaj temu stališču se lahko oponira z nazorom, tla bi bilo neodkritosrčno glasovati proti spoznani potrebi.
S takim teoretičnim lovom ne bi prišli nikamor.
Pojasnili bodo neffiški sodrugi svoje stališče, kadar bo vojna končana. Še veliko drugih reči ostane dotlej nejasnih, pa je treba potrpežljivo čakati, dokler se ne morejo razjasniti.
Ali četudi ne moremo razumeti .kar je še zakrito, nimamo vendar nobenega povoda da bi o-bupavali in mislili, da so nemški sodrugi pokopali socializem in mednarodnost. Tudi če se motijo, se motijo v prepričanju, da služijo socializmu in mednarodnosti po svojih najboljših močeh.
Nobene pravice in nobenega povoda nimamo, da bi sodili drugače.
Mogoče je, da se posr.mezniki spozabljajo v takih časih, kakršen jc sedanji. To se godi. Če smo sami vedno učili, tla je človek produkt razmer, v katerih živi, ne smemo pozabiti na svoj nauk takrat, kadar se nam kaže resničen — če tudi v neprijetni obliki.
Veliko napako pa delajo tisti, ki mečejo sedaj nemške socalistc in nemške patriote v en koš. Tu j« razlika vendar prevelika!
Nemški socialisti so po položaju, ki se jim kaže, nedvomno v zavesti, da se bojujejo za o-brambo kulture, ki je po njihovem prepričanju toliko vredna, tla bi bila za delavski razred in s tem za človeštvo velika izguba, ako je ne bi bilo mogoče obraniti.
Nemški patrioti pa so postali šovinisti, vsesko* zi, z malimi izjemami tudi najboljši med njimi. Silna žalost se poloti človeka, ako čita, kaj pišejo in govore največji, najduhovitejsi najbolj spoštovani učenjaki, pisatelji, umetniki med njimi.
Nemška buržvazija sovraži, onecašča, kar ni iiemškega. in hujska.
Nemški socialisti se bojujejo; ali brez sovraštva do drugih narodov, brez nacionalne prevzetnosti.
To je razlika, na katero ne smemo pozabiti, če hočemo ostati pravični. A pravičnost moramo iskati, tudi če se ne strinjamo z dejanji.
Pred 27 leti
IV.
Temperamentnim, nepotrpežljivim ljudem je čakanje najhujše gorje. Med krili, ki »o naloženi človeškemu plemenu, je nedvomno čakanje res e<len najneprijetnejših. In temperamenti »o različni. Eden sledi razumu, drugi pa zahteva, da bi razum iiledil njemu.
Nepotrpežljiv duh nima časa, da bi segal v globočino. On vidi učinek, čuti njegovo neprijetnost, pa se mu hoče upreti. Ob tem prezre, da ima učinek vzroke in da bo potok tekel, dokler je vir odprt.
Človek vidi krivico, pa vpraša: Kdo je kriv? Ob tem pozabi na veliko važnejSe vprašanje: Kaj je krivot
Veliko važnejše! Zakaj krivica se bo godila, dokler obstoje njeni pogoji. Krivci so le orodje, ne pa prvi vzrok. Nepotrpežljivi elementi pa mislijo, da izgine k krivci tudi krivica
Tako je mislil človek sploh, dokler Se ni dovolj poznal sveta. Sile so mu bile skrite, zato je vse personificiral. Ve* prostor nsd seboj, pod seboj, okrog sebe je napolnil z bogovi, z demoni, z duhovi. Oni so preiniksli oblake, oni ao vozili solnce, oni so metsli strele iz nebes.
Človek sodi po sebi, ker si je najbližji. Individuum je, pa individualizira vse. Za to, kar pozitivno hoče, da ae zgodi, potrebuje gotovega dela, in enako delo pripisuje tudi prirodi. Da pa more opravljati delo, jo stlači v osebe, podobne sebi. Po svoji podobi si ustvarja bogove in hudiče. .
Ali tudi ko je znanstveno že davno spoznal sile, ki delujejo in učinkujejo po svoji naravi, nepoosebljene, ostanejo v njem Se atavistične misli, posebno tam, kjer delujejo sile v človeku. Dobre in slabe bogove je odpravil; ali ljudi loči Se vedno v dobre in slabe, in njim pripisuje, kar se godi dobrega in slabega.
Življenske razmere odpirajo razna obzorja Eden vidi hudodelce samo v nižavah; tam se krade, goljufa, ropa, včasi tudi ubija. Drugi jih vidi samo v višavah; tam se zatira, tiranizira, izkoriSča, krade iu goljufa postavno.
Eden misli, da zboljša svet, ako pozapre manjše in poobeša večje hudodelce.
Drugi misli, da popravi svet, ako ga reši vseh tiranov in izkoriščevalcev.
Prvi je prepričan, da ostanejo v družbi sami poštenjaki, čim bodo izločeni hudodelci; drugi verjame, da bo svet svoboden, ko bodo uničeni despoti.
Ena vrsta anarhizma ni nič druzega kakor izredno stopnjevana nepotrpežljivost. Nanjo na leti človek najpogosteje. Ona nima večinoma nobenega lastnega teoretičnega temelja. Od anarhizma ima le ime, ne pa bivstva. Anarhistični literati in filozofi so zanjo večinoma zaman pisali. Sicer pa je tudi med anarhističnimi pisatelji dosti takih, katerih teorije so vse, le ne anarhija.
V praksi je anarhizem navadno radikalizem dejanja, s katerim se pa ne vjema radikalizem mišljenja. Tako jc mogoče, da nahajamo v poizkusih anarhističnih naukov kričeča nasprotja,
SODRUO LIEBKNECHT
tako da pobija en stavek drugega. Tako n. pr. je mogel nastati "anarhični komunizem", ki že s svojim imenom izraža absolutno protislovje.
Anarhija je stanje brez vlade, to se pravi brez vsake uredbe, ki ravna, stanje brez zakonov, stanje brezpogojne osebne svobode. Anarhija je vseskozi individualistična ideja. Cisti anarhisti trdijo, da je človek po svoji naravi dobro bitje, in če bo rešen vseh družabnih spon. vseh dolžno-Hti, se bodo njegovi dobri nagoni tako elementarna razvili da bodo premagali in uničili vse slabe, ki so le posledica njegove nesvobode.
Cista anarhija, ki je pesniško prav lepa ide ja, le da nima v dejanskih razmerah podlage, zahteva popoln individualizem.
Komunizem pa je direktno nasprotje indivi-dualizma. Njemu je skupnost vse, possnteznik pa le sredstvo skupnosti. Gospodarsko ne priznava komunizem sploh nobene osebne lastnine Vse je skupno. Zemljs je dom in last vsega človeštva. In vse, kar rodi zemlja direktno ali in-direktno, s poljedelskim sli z industrijskim delom, s pomočjo človeških rok ali pa človeškega uma, je skupna last.
To dvoje nasprotij je hotel anarhični komunizem stlačiti v enoto in celoto. Naravno, da se ogenj in voda ne spajats, ampak uničujeta.
Tam, kjer je teorija anarhističnega komunizma ali komunističnega anarhizma stopsla v prakso, je morala vsled tega nujno pozabiti sama nase. Dejansko je ostajala samo radikalna tako-zvana revolucionarna metoda.
Anarhistični vodje so se vživeli v idejo, da je revolucija vse; cilj, načrt je postranska reč. To prinese revolucija sama s seboj. Vsak čas je primeren za revolucijo; treba je le revolucionarjev. Ne veČine; ta je topa, nesposobna za odločna dejanja, brez iniciative, pokvarjena od druž be. Najprej je treba revolucije, zgleda; potem ne bo zdramila tudi masa.
V akciji je anarhist, tudi če se imenuje komunista, individualist. Odrešenje pričakuje od oseb nosti. Zato mu je atentat priljubljena metoda; zato išče orožje, s katerim lahko posameznik čim več uniči.'
Tudi v tem oziru je "praktični anarhist" v nasprotju sam s seboj; zakaj ideja anarhije izključuje silo. Zato si pomaga prekipevajoči temperament zopet z zofismom: "Oni rabijo silo proti nam, mi jo bomo rabili proti njim."
Izza vsakega atentata se pojavijo v anarhistični žurnalistični in splošni literaturi najčud-nejša nasprotja.
"Odločno dejanje! Zopet junak!" kličejo
eni.
"To ni anarhizem. S tem nimamo nič opraviti!" protestirajo drugi.
"Ni nas razumel. Napačno si je ra/.lagal naše nauke!" vzdihujejo tretji.
"Družabne provokacije so ga zapeljale," razlagajo četrti.
Anarhizem, ki se je javljal v Ameriki, je bil večinoma le metoda zanesenih, nepotrpežljivih ljudi.	i
Bodoča revolucija na Kitajskem.

Dr. Sun Jat Sen bo bodoči »ocialističui predsednik Kitajske.
V tem tonu se je razpravljalo pred kratkem na shodu, ki so ga priredili člani "Kitajske narodne lige" in "Lige kitajske republike" v Mission hali, v Chicagi.
Shoda se je udeležilo nad 2000 Kitajcev, ki so vsi ostro napadali in obsojali sedanjega predsednika republike Juan-Ši Kaja kot despota in izdajalca svoje domovine.
Dr. C. Y. Kun g, ki je bil za časa Sun-Jat Senovega predsedništva njegov tajnik, je govoril o razmerah na Kitajskem, in T. T. Koe, ki je bil istočasno načelnik trgovske zbornice v kantonski vladi, je napovedal za Kitajsko revolucijo, ki izbruhne — po njegovem mnenju — v teku treh mesecev. Ta revolucija — pravi bo vrgla despota Juan-Ši Kaja in na njegovo mesto posadila začetnika republike, dr. Sun-Jat Sena.
Oba govornika sta ožigosila postopanje sedanjega predsedujka kitajske republike. Povedala sta. kako je predsednik Juan Si kaj, ko je bil provizoričen predsednik republike, potem ko je Sun Jat Sen opustil predsedniitvo. postavil okrog parlamenta vojaštvo in izdal proglas, da kongres-niki ne bodo smeli zapustiti poslopja tako dotgo, dokler ne bo on proglašen za predsednika Kasneje so kongresniki izjavili, da Juan Si kaj ni bil izvoljen po njih volji, ampak vsled vojaškega pritiska in denarne moči
"Mi smo ustsnovili kitajsko republiko, toda Juan Ši Kaj jo je pomeksikanil," je dejal dr. Fung. Juan Si Kaj je kršil ustavo, kjer je le mogel. Odstavil jc senatorje in zaprl parlament, tako da je bil sam in njegov kabinet edini vladar dežele. Podaljšal je rok vladanja, ne da bi imel pravico do tega, od 5 na 10 let, kar je direktno protiustavno; istotako je podaljšal rok službe za člane svojega kabineta, ki so naravno samo njegovo orodje.
•V teku treh mesecev bo na Kitajskem revolucija, ki bo vrgla njega in njegovo vlado in dr. Sun-Jat Sen se bo vrnil, da nadaljuje započeto delo."
Dr. Fung se je pečal tudi z zadevo izmed Juan Si Kaja in japonsko vlado; krivi ga, da je hotel izročiti Japonski velik del ozemlja in neke posebne ugodnosti, če Japonska varuje Kitajsko pred zunanjim in notranjim sovražnikom. Kitajsko ljudstvo j«* radi tega zelo ogorčeno, ker ve, da bi Japonska za to zahtevala ogromno odškodnino, ki se v drugem pomenu besede lahko imenuje podjarmljenje.
Ko pride revolucija — pravi dr. Fung — ne bo imel Juan Ši Kaj nobene opore; kajti mand-žursko vojaštvo, ki ga je postavilo na predsedniški stolec, je po vWini Sun-Jat Senovega mišljenja, in ko pride čas za to, nastopi proti despotič-nemu vladarju, kakor je leta 1911 nastopilo proti cesarju in njegovi dinastiji.
Vstaja po raznih provincijah se je že začela. Juan Ši Kajeva vlada živi izključno od inozemskega posojila, ki pa je bilo vsled izbruha evropske vojne ustavljeno. Težko si je misliti,
Ime sodruga drja. Liebknechta je zelo znano, ne le v Nemčiji .temveč po vsem svetu, kjer ima socialistična Internacionala pristaše. Poznajo ga tudi nasprotniki.
•V Zedinjenih državah je velikemu številu delavcev osebno znan. Pred par leti je prepotoval severno Ameriko in priredil veliko shodov in predavanj.
Kari Liebknecht je sin svojega očeta, Beblo-vrga tovariša in učitelja. Podedoval je njegovo socialistično nagnenje, njegov temperament, njegovo intrasigentnost. Ali on ni le sin svojega očeta in ne živi — kakor smo čitali te dni v nekem slabo premišljenem članku — od slave svojega očeta, temveč je sam ne le zelo delaven, ampak tudi inteligenten, dosleden in neustrašen.
Sporov z reakcionarnimi nemškimi oblastmi pač ni izzival iz senzacionalnosti; za samo senzacijo ne gre človek, ki ima dosti opraviti v aktivnem življenju, v zapor in v trdnjavo.
Velikih političnih in gospodarskih sleparij Kruppovega podjetja ni v nemškem rajhsratu razkrival zaradi senzacije, četudi so ta razkritja morala zbuditi senzacijo. Ampak imela so velik stvaren učinek.
Kar dela Liebknecht. dela z resnobo in s prepričanjem; to se mu mora priznati, tudi če se človek z njegovo taktiko no strinja. V vseh rečeh ne morejo biti vsi nazori enaki.
Dne 2. decembra je bil sodrug dr. Liebknecht edini poslanec v nemškem državnem zboru, ki je glasoval proti vojnemu kreditu. Njega niso prepričali Bethmannovi sofismi. Glasoval je po svojem prepričanju.
Neki brzojavi trdijo, da mu je dala socialistična frakcija v rajhstagu ukor zaradi njegovega glasovanja in «la uvaja proti njemu preiskavo. Nemško socialistično glasilo v Chicagi pa je celo pisalo, da se je postavil sani izven stranke, ker je prekršil disciplino.
Ne vemo. če pripoveduje brzojav o ukoru in preiskavi sploh resnico. Ali besede o izključenju ali samovoljnem izključenju se nam zde vsaj neprevidne.
V vsej Internaeionali ne bo najti sodruga ki bi mogel trditi, da je Liebknecht glasoval ne-socialistično; mnogo jih je prepričanih, da je glasoval bolj načelno kakor večina. Zaradi različnih taktičnih nazorov pa menda nemška stranka ne bo izključevala tako preizkušenega sodruga
Kajti tega ne bi nikdar razumels Internacionala.
KAUTSKYJEVA ZAHVALA.
V	"Vorvvartsu" je objavil so-drug Kari Kautsky sledečo zahvalo:
Vpričo ogromnega svetovnega požara, ki divja okrog nas in ki potlačuje vse, kar je osebnega, na stopnjo ničnosti, sem pričakoval, da mine tako neznaten dogodek kakor moj šestdeseti rojstni dan, noopažen. Presenetila me je taka množina dokazov simpatije, ob kateri mi je nemogoče, da bi se vsakemu posameznemu osebno zahvalil. Prosim svoje prijatelje in sodruge na tem mestu, da sprejmejo mojo najprisrčnejšo zahvalo..
Najvažnejši so mi v sedanjem položaju dopisi iz tujine. Veljali so seveda, kakor oni iz tuzemstva, boli stvari, kateri služim, kakor moji osebi, dokazali so pa ravno s tem, da Internacionala, katero označujejo za mrtvo, živi in rada porabi vsako priliko, da dokumentira svoj obstanek. Ni clvoma, zanjo in za nas vse je sedaj čas najtežjih izkušenj. Ali moja osebna izkušnja mi kaže, kako močna in elastična je naša stranka. Poraz pariške komune, razpad prve Internacionale, socialistični zakon v Nemčiji, izjemno stanje v A v? striji, polom terorizma v Rusiji — to so bili vtiski in pogoji, ki so v prvem poldrugem desetletju mojega strankinega delovanja vplivali na me. Vedno je bila strankn videti poteptana, in vslej se je mogočno dvignila in se vrnila boje vite jša.
Kdor je to doživel, doseftp brezpogojno zaupanje v stvar proleta-riata. Naj bo šc tako hudo, kar nam prinese vojna in njene posledice, stranka bo vse zmagoslavno prestala.
V	tem zaupanju nahajam korenine svoje moči. Njemu imam zahvaliti najmanje to, kar sem storil — njemu in nauku in zgledu velikih mojstrov in prijateljev.
Zase osebno ne želim nič druzega, kakor da mi ostane toliko moči za ostanek mojih dni, da bom mogel izpolnjevati svojo dolžnost v službi stvari, ki tvori več kakor štiri desetletja vsebino mojega življenja.
Se enkrat inojo najprisrčnejšo zahvalo.
K. Kautskv.
VESTI Z AMERIŠKEGA BO JISCA.
Zavezna armada Brezposelnih
oblega fabrike v celi Ameriki. •
Brez malega vsi ranjenci, kar jih je padlo v sedanji industri-jelni vojni v Ameriki, so zadeti
v želodec.
Napadi na "free lunch" se nadaljujejo z nepopisno furijo. •
Poročila iz IVtrograda, Ky., da se ondotne krušne vrste redčijo, so ožigosana v Berlinu, Wis., kot nesramne laži.
•
Armada generala Lačnega napreduje z veliko hitrostjo. Feld-
maršal Glad ji' že -blizo Jolieta. •
Meddržavna trgovska komisija je grdo napadla našo komunikacijsko linijo s povišanjem voznih cen.
Moštvo ameriških tovornih vlakov poroča, da so se potniki na teh vlakih silno pomnožili, odkar traja viojna. Kaj to pomeni? Ali se jfnianija "Oglej si Ameriko najprej0 morda prijela tudi naj niz
MEDNAHODNA KONFERENCA
Poročali smo, da jc bila za H. decembra sklicana mednarodna socialistična konferenca v Ko-dsnj. Na željo ameriških sodru-
gov, za katere je bil ta rok veliko prekratek, so odgodili konferenco, in se bo najbrže vršila 15. januarja. Kakor je znano, bo a-meriško stranko zastopal sodrug Hillquith.
Defitivno je zdaj tudi sklenjeno, da se udeleže konference le sodrugi nevtralnih dežel.
Ideja mednarodnega socialističnega sestanka se je porodila skoraj sočasno v raznih krajih. Ra-zun iz Amerike je prišel tak predlog iz Holandije in z italijansko-š vi carske konference v Luganu, kjer se je naglašalo. da je treba določiti tudi prostor za mednarod no tajništvo, ki je bilo doslej v Bruselju.
Dne 11. oktobra so imeli socialistični zastopniki vseh treh skati dinavskih dežel, glavni uredniki ondotnih socialističnih listov, strankarski tajniki in načelniki strokovnih organizacij iz Švedske Norveške in Danske svoj sestanek Tam "ko sklenili, da stopijo v dogovor s holandsko stranko in da skličejo sporazumno z njo mednarodno konferenco.
Sočasno jc zborovala v Ženevi konferenca švicarskih iu francoskih socialistov. Tudi tam so razpravljali o prireditvi splošne med narodne konference. Francoski sodrugi so upozarjali, da v sedanjih razmerah pač ni misliti na to, da bi se mogli njihovi delegati tako udeležiti take konference, da bi bila res francoska socialistična stranka zastopana, in da bo tak položaj najbrže tudi v ostalih deželah. ki so zapletene v vojno.
Švicarski socialisti, ki poznajo tudi nazore italijanskih sodrugov s katerimi so v najtesnejših stikih, so se nato postavili na stališče, da ima mednarodna konferenca v sedanjem času le tedaj iypa-nje na uspeh, ako se skliče samo iz nevtralnih dežel.
Temu nazoru so pritrdili tudi sodrugi iz skandinavskih dežel in iz Holandije.
kako naj se drži Juan Hi Kajeva vlada brez finan cijelne pomoči evropskih narodov.
"Pred kratkem —' je nadaljeval dr. Fung — je poslal Juan Ši Kaj svoje zastopnike v Ameriko, da dobe posojila, toda v Washingtouu so jih sprejeli tako kakor Diazove. Ne verjamem, da bi Amerikanci zalagali Juan Ši Kaja zato, da bi ta meksikaniziral Kitajsko.
General Hvang llsing, drugi voditelj revolu-cije, ki je bil za časa Sun Jat Senovega predsedništva vojni tajnik, je sedaj na potu v Washing ton, da bo konferiril s predsednikom Wilsonoin da prepreči vsak poizkus posojila v Juan Ši Ka-jeve «vrhe, ki bi imele namen preprečiti prihajajočo revolucijo."
Dr. Fung je mnenja, da bo general Hvang llsing lahko prepričal predsednika ameriške republike, da bo delal v interesu kitajskega ljudstva le na ta način, če odreče vsako posojilo sedanji kitajski vladi, kar je predsednik Wilson storil že enkrat tekom druge revolucije, ki se je vršila lanskega poletja. . '>	^ J
Dr. Fung in Mr. Koe ostaneta v Chicagi, da < obiščeta razna kitajska društva v prilog nove revolucije, ki je — kakor pravita — v polnem tiru.
Dr. C. Y. Fung je bil eden tistih dalekovidnih reformatorjev, ki je že pred tridesetimi leti spo-znsl potrebo prenovitve kitajske vlade potom revolucije. On je bil tudi pni na Kitajskem, ki je od k ril Kitajski v posebni knjigi znanstveno politiko zapada. Bil je ustanovitelj in urednik prvega v zapadnein duhu pisanega lista "Južna Kitajska". Leta 1912 je izdal znamenito delo "Socializem na Kitajskem".
Ko je bila ustanovljena republikanska forma vladanja v Nankingu, je bil dr. Fung imen<*vj^ po kongresu za predsednikovega tajniki; in ko je bil glavni stan republike premeščen iz Nan-kinga v Peking, kjer je Sun Jat Sen odstopil na korist starejšemu državniku Juan Ši Kaju, je bil dr. Fung imenovan za načelnik« meritornega odbora; to je bil odbor, ki je imel nalogo preiskati zadevo revolucije iz leta 1911. Ko je dve leti pozneje izbruhnila druga revolucija na jugu, je bil "dr. Fung po nalogu predsednika Juan Ši Kaja aretiran, ker so bile njegove simpatije na strani revolucionarjev. Na srečo je pa s pomočjo vplivnih oseb v vladni službi ušel in Juan Ši Kaj je za njegovo prijetje razpisal $100.000 nagrade.
Dr. Fung izdaja v San Frančišku kitajski periodični socialistični list "Ljudski Glas", ki je prvi kitajski socialistični list v Ameriki.
Osvoboditev delavskega razreda more biti le delo delavcev samih. — To je eden temeljnih naukov socializma. S tem ni izrečeno nič druzega, kakor da ne smejo delavci pričakovati rešitve od svojih nasprotnikov, klr se razume samo ob sebi.
Ce pa je to resnično, morajo delavci postati sposobni za osvoboditev. Vsak razumni človek bo priznal, da to ne gre brez delavskega časopisja, kajti kapitalistični uredniki ne bodo tako neumni, da bodo pisali, kar ni v prid njihovim gospodarjem.
ITALIJA
Italija je nevtralna.
Se je nevtralna. In to pomeni že veliko. V prvi vrsti je to pripisati mogočni agitaciji, ki jo je razvila socialistična stranka po vsej deželi.
Sedanja nevtralnost Italije ni enostavna reč, iu mnogi grehi preteklosti so ji lahko odpuščeni "j zaradi nje. Vojna bi bila sedaj v širokih krogih italijanskega prebivalstva popularna, ln boj pro- ] ti takim «trujam je veliko gigantičnejsi kakor za-dosčanje instinktom.
Italijanski narod ni pozabil, da je bil velik del njegove domovine podjarmljen od Avstrije; i njegovi pogledi se še vedno upirajo na trentinsko in tržaško stran. Italijani ne pozabljajo, da je Avstrija opora in nada posvetnega pape.štva.
Vendar je Italija še nevtralna.
Več pa se ne more reči; kajti kar je, se ni nikakršna garancija za to, kar morda bo
Italijanski parlament je bil sklican na zasedanje. Ministrski predsednik Salandra je izjavil, da se ni zgodilo nič. kar bi povzročilo, da bi Italija izpremenila politiko nevtralnosti.
la izjava je bila mirno vzeta na znanje.
Kdor se hoče kolikor mogoče varovati presenečenj mora pa paziti na znamenja. In teh je bilo nekoliko važnih pri otvoritvi italijanske zbornice.
Ministrski predsednik je dejal v svoji zjavi, «!a bo Italija uresničila svoje narodne težnje.
Italijanske narodne težnje segajo čez mejo, ki loči Italijo od Avstrije. Trentino in Trieste sta njiju cilja. Kadar zapoje v tržaški operi zbor v Nabuccu: V a pensiero <11 Ali dorate ... vztrepeče-jo vsa srca. in vse glave mislijo na obljubljeno deželo.
Kako naj se razlagajo Sal and rove besede?
Iu kako naj se razlaga gromoviti aplavz, ki jim je sledil v zbornici t . . .
Se en prizor, ki se je odigral na seji. je vreden spomina.
Na koncu je eden izmed poslancev predlagal, naj pošlje zbornica hrabri Belgiji pozdrav Italije. Ta predlog je bil sprejet z velikanskim navdušenjem, z viharnim ploskanjem in s klici "Evviva Belgiji!" |n VSil zbornica s predsednikom in z ministri vred je vstala
N Berlinu in na Dunajo ne morejo smatrati tega za prijateljski akt ...
Seveda ne bo ne Viljem ne Franc Jožef napovedal Vittoriju Emanuelu vojne.
Ali na znamenja jc treba paziti.
PUOLETALEC
A i »v K KT IS KM KNT
Avstr. Slovensko
umu»«i)mm li juimrit
Bol. Pod, Društvi
la k ur port rano 24. («bruv« • IMtS v d rt» v I Itanaar
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: M H AT iN OBERŽAN, Box 72. E. Minaral, Kana Podpreda.: JOHN GORŠEK.Boz 179, Hadley, Kana. Tajnik: JOHN CKRNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik? FRANK 8TAR0lC,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNI KAR, L. Box 38, Frontenac, Kana
NADZORNIKI; PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Pronteaac, Kani.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomoini odbor:
FRA «K SEL A K, Box 27, Frontenac. Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kana. ^prejomna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vm denarne poailjatve pa gl. blagajniku.
NAZNANILO.
Adamaon, Okla.
Opominjani člane drš. štv. 13. A. S. B. P. D., da ne polnoštevil-no udeleže prihodnje mesečne seje, ki se vrši 13. decembra t. 1. Na omenjeni dan bo volitev društvenega odbora za leto 1915.
Ker se nekateri člani neredno udeležujejo mesečnih sej, se je na zadnji mesečni seji sklenilo, da plača vsak član, ki živi v bližini društva in se ne udeleži seje 13. decembra brez tehtnega vzroka, v društveno blagajno 50 centov.
Bratje, udeležite se prihoduje seje točno ob dveh popoldan in vpoštevajte sklep društvene seje.
JOHN ZABAVNIK, tajnik.
FRANC JOŽEF IN MEHMED
ČESA NE SMEJO ČITATI V AVSTRIJI
Njegovo cesarsko in kraljevsko apoštolsko veličanstvo cesar avstrijski, kralj ogrski i. t. d. i. t. d., tudi kralj jeruzalemski, Franc Jožef, vse po milosti božji, so blagovolili poslati njegovemu cesarskemu veličanstvu sultanu Meh-medu sledeči brzojav:
"V tem slovesnem trenotku, ko se je otomanska država, prisiljena, da se bori za svojo čast in za varstvo svojih najvišjih interesov, postavila na stran Avstro-Ogrske in njene aaveznice, mi je arena potreba, da izrazim Vašemu cesarskemu Veličanstvu veliko zadoščenje, ki ga čutim vpričo tlejstva, da vidim, kako se naše armade in mornarice bore v plemenitem in vzvišenem navdušenju za nedotakljivost in slavo domovine. Veseli me, da zrem v srečnem začetku akcije brodovja Vašega Veličanstva, jamstvo in dober znak orožja v boju, ki so ga nam vsilili naši sovražniki, iipvorni za to vojno. Vaše plemenite
Znano je, da je Socialistična stranka v Ameriki kmalu po izbruhu vojne poizkusila uvesti mednarodno akcijo za dosego miru in je v ta namen predlagala izreden mednaroden kongres. Naznanila je to s posebnim oglasom, ki smo ga objavili v št. 368, bratskim strankam. Iz tega oglasa so bili v avstrijskih listih sledeči odstavki konfiscirani:
"Sedaj ni treba razpravljati o pustošenju tega strašnega konflikta. Zgodovina izreče svojo sodbo Izraziti pa moramo svojo žalost, da stoje delavci najnaprednejših evropskih dežel, zvezani z vezjo mednarodnega bratstva in vzajemnosti, danes v krvavem boju drug proti drugemu.
Ne usojamo se izrekati sodbe o ravnanju naših bratskih strank v Evropi. Priznavamo, da so postale žrtve sedanjega industrijalne-ga, političnega in materialističnega sistema in da so hotele atoriti najboljše, kar ho moglo storiti v teh okoliščinah.
Toda naša dežela je ostala nevtralna v tem konfliktu. Zato smatramo za svojo dolžnost, da apeliramo na svoje nesrečne sodru-ga v zavojevanih deželah in na so-druge v mirnih državah za mir.
Ne niamamo sedaj preiskavati, katera vlada je bila v tem konfliktu napadalka; tudi ni to vprašanje sedaj najvažnejše. Zgodovina izreče sodbo tudi v tem oziru. Na Vas apeliramo v imenu socializma in, v skladu z Vašimi lastnimi proklamacijami. Vas prosimo, da nam pomagate, da se konča to klanje. Sami ste vsak v svoji deželi izjavljali, da niste.odgo-
za trajno in slavno bodočnost naših narodov.
Franc Jožef I. Njegovo cesarsko veličanstvo, prerokov naslednik in sultan o-tomatiski Mehmed, po milosti božji, so blagovolili odgovoriti: "Z največjim veseljem sem
in zgovorne izjave Še veljajo. Vemo, da ne prinese nadaljevanje te vojne nobenemu narodu koristi. Karkoli bo iz tega dobička in koristi, pojde v prid vladajočim razredom; vse žrtve, trpljenje in skrbi, ki ji bodo sledile, bodo pa morali nositi delavci. In vsak nov dan bitke pade na tisoče naših
sprejel brzojavko, ki mi jo je iz ,	. .
i-/ i * \t v »r	. ,, sodrugov in bratov,
volilo poslati vase Veličanstvo. <)-•
Mednarodni kongres v Stutgar-
pirajoe si* na pravico in zaupajoč Vsegamogoenemu, sem sprejel boj, ki so ga nam vsilili naši skup-l8e mednarodno socialistično gi-
tu je sprejel resolucijo, s katero
ni sovražniki. Vaše Veličanstvo lahko zagotavljam, da čutim živahno zadoščenje, ko vidim, da se moje čete bore s slavodohitnimi armadami Avstro-Ogrske in Nemčije za obrambo naših najsvetejših pravic. Nadejam se trdno, da bo Najvišji z zmago naših armad
banje zavezuje, ne le da se potili «li na vso moč, «la prepreči izbruh vojne, ampak «la n/ipne vse sile, ako izbruhne vojna, «la se čimprej privede do zaključka.
Socialisti vsega sveta se morajo takoj polotiti dela za uresničenje drugega «lela resolucije —
«lal triumfirati sveti stvari pra- napeti svoje moči, «la se konča ta
viee. Polagam važnost na to, «la izrazim Višemu Veličanstvu sVoje veliko občudovanje za slavne čine Vaše armade, in izrekam naj-iskrenejse želje za naš skupen u-speh.	Mehmed V.
Razume se, da morajo Avstrijci in Turki ravno tako misliti in čutiti njiju veličanstvi. Nekoliko zadoščenja pa Čuti človek vendarle, «la ni več Fraejožefov podlož-nik. Kajti komedija postaja že gjiusna.
Zeppelin štv. 9., katerega je poslal general Lačni iz trdnjave Beda zadnji teden, da zasledi cene mesu, je izginil visoko v zrak in še vedno leti više in više.
vojna.
Takih besed ne smejo sedaj či tati v Avstriji. To je nevarno!
Oooo — du — inajn — K — st«' - rajh, Ksterajh!
PROTI ITALIJANSKIM LISTOM
Z Reke poročajo: Razpis ogr-skega ministrstva prepoveduje na-«lalnje razširjanje r«'šk«'ga lista "Voce «lel Popolo", in sicer, kakor pravijo razlogi, zavoljo tega, ker je njegova pisava nasprotovala koristim vojne.
Torej se tuili Italijani ne na vdušujejo za Avstrijo, ('emu naj bi se Slovenci?
NEKOLIKO AVSTRIJSKE PRAVICE
Dne 20. oktobra je bila Franšči-ška Zurc, rudarjeva soproga v Trbovljah zara«li motenja javnega miru, zaradi hudodelstva pod-pihovanja in sovraštva proti cesarjevi osebi in skupni državni zvezi ter zaradi klicev "Živila Srbija 1" obsojena o«l vojnega sodišča v Ljubljani na 2 leti težkega zapora.
Dne 2. oktobra je bil obsojen ladijski tolmač Evgen Klemen zaradi klicev "Živila Srbija!" na 4 mesece in Janez Kalcjna zaradi istega delikta na 1 leto težke ječe. Dne 3. oktobra je bil obsojen Fr Poženel zaradi tega pred naborom na 4 tedne strogega zapora. 6. oktobra je bil obsojen dijak Božo Bručič zaradi odobravanja u-mora prestolonasjednika na 8 mesecev težke, poostrene ječe. Zaradi razžalitve cesarja že pred-kaznovani Jurij Tavčar se je moral že drugič zaradi istega delikta zagovarjati; obravnava je bila odložena, da se preišče njegovo umsko stanje. Učiteljica Draga Pavšič, ki se jc morala zagovarjati zaradi svojega vseslovenskega "mišljenja", je bila dne 21. oktobra obsojena na 4 mesece ječe. Proti tej obsodbi sta se obe stranki poslužili pravnih sredstev; državnemu pravdniku je torej to premalo. Obravnava zoper Frana Muršiča, župnika v Framu, ki je bila določena za dne 30. oktobra pred deželnobrambnim sodiščem v Gradcu, se je preložila, ker je zagovornik dr. Vladimir Pegan sodišču pre<iložil več razbremenilnega gradiva.
Fant, ki je žensko "na vahti" težko poikodoval, «lobi 10 mesecev. Ženska, ki "greši" z besedo, «lobi dve leti!
Poštena pravičnost!
PREISKAVA ZOPER POLICIJ SKEOA NADZORNIKA
Z Reke poročajo: Reški policij ski nadzornik Supin, ki je zadnjič trgal hrvatskim fantom hrvatske trakove, na katerih so se nahajale slike avstrijskega cesarja, nemškega cesarja in pokojnega prestolonaslednika, jih metal na tla in po njih hodil, je se«laj suspendiran ter se nahaja v preiskavi.
Kdo bi mislil, da more tudi policijski nadzornik tako grešiti.! Trgati trakove, na katerih je slika Franejožefa in Francferdinan-da, pa Se celo Viljemoval
Človeško je seveda razumljivo, «la spravijo tri take slike skupaj moža lahko ob pamet.
VODIÖKA JOHANCA ZOPET DELUJE
Dne 20. okt. se je zglasila pri vratarju ljubljanske deželnosodne jetnišnice zloglasna Johanca Je-rovšek ter zahtevala, «la ji pokliče neko v zaporu se nahajajočo os«'bo ženskega oddelka. Pripovedovala je, da prihaja s severnega bojišča v Galiciji, kjer je sodelovala pri usmiljenkah, katerih je bilo 2000 ter bila tam skozi vrat prestreljena.
Da j«- bilo to dokazano, je imela glavo in vrat zavit. Pravila je, «la se vse to, kar listi pišejo z on-dotnega bojišča, ne vjema z resnico, ker se tam dogajajo "grozne reči." V njenem spremstvu se je nahajalo neko drugo «lekle, ki j«' na vprašanje nekega navzočega sodnega uslužbenca, če je bila Johanca re§ v Galiciji za usmiljen-k«r, t«'ga začudeno gledala, nato pa odgovorila: "O ti grdoba, kako laže, nikjer drugje ni bila kakor ves čas v Repnjah."
Ko je dotieni gospo«l Johanco okregal. mu jc «lala par pikrih odgovorov, nakar jo je hitro od kurila. Ob času, ko je bila Johanca v jetnišhici zaradi svojih krvavih čudeževy je bila v bolnici na vratu opmrana, kar se ji Se pozna. Brezd votli no hoče s t«'m Johanca slepariti ali celo kake prispevke nabirati.
Drugi «lan jo je policija aretirala v Dravljah, ko je pobirala v imenu Rflcčega križa «lenar za svoj žep. Tako bo zopet nekaj časa mir pred njenimi "čudeži."
OFICIR — MORILEC
Pri postaji Kresnice ob južni železnici je vozil črnovojnik 18-letni Peter Mrak iz Prebačevega št. 43. občina Hrastje. okraj Kranj. Prosim, čitajte prav: "O-semnajstleten črnovojnik! Osem-
uajstleten 1 Rekel je, da hoče iti v gostilno spit četrtinko vina. Službujoči častnik mu je to prepovedal. Fant je vseeno zavozil proti gostilni, nakar je častnik, ki bi gotovo brusil pete, ako bi krog njegove nialovredne buče žvižgale ruske ali srbske krogi Je, potegnil revolver in ustrelil proti fantu. Krogla jc fanta zailela v čreva, katera mu je razmesarila. Fant je v deželni bolnišnici v Ljubljani umrl.
Kdor misli, da bo fini oficir postavljen pred sodišče zaradi u-mora in obsojen, je temeljito pozabil, kako je v Avstriji. Osem-najstleten fant, ki ga stlačijo v uniformo in mu prečitajo "krigs artikle," mora biti takoj poln vojaškega duha, discipline, subordi-nacije iu kdove česa še ue. Oficirju ni treba toliko pameti, da bi vedel, da revolver ubija in razu mel, da je umor zaradi take malenkostne neposlušnosti brutalen, podel, živinski zločin!
IGRALEC BOHUSLAV PADEL
Bivši član slovenskega gledališča Bohuslav je bil na bojišču tako težko ranjen, «la je izgubil oko. Vemlar so upali, da si ohrani Se življenje. Zdaj prihaja pretresljiva vest, «la je podlegel svojim ranam.
Bohuslav je bil izredno nadarjen umetnik, karakterni igralec kakršnih ni veliko, in zelo inteligenten. Bil je socialist.
Take dobičke ima umetnost od
vojne
KLERIKALCI ENKRAT POOO RELI
Zgodi 1 se je na Dunaju čudež. Kranjski klerikalci so z svojo volilno sleparijo enkrat pogoreli. Državno sodišče se je v pondeljek dne 19. m. m. pečalo z deželno-zborskimi * volitvami v mestni skupini Kamnik, Ratlovljica, Tržič. Slo je za sporno vprašanje, ali voli v mestni skupini samo mesto kot tako, ali pa tudi vasi Za-price, Kosiče, Perovo, Ravne in Zal je, ki so z mestom združene v eno občino. Državno sodišče je 21. m. m. razglasilo razsodbo, «la se pritožbi dr. R. Karlu? in g. Antona Cerarja ugodi, ter izreče, da s»* je z «nlločbo deželne via«le kranjske, s katero so se omenjene vasi sprejele v mestno skupino kršila vidilna pravica pritožnikov v deželni zbor.
Državno sodišče izreka, «la i-majo v zmislu deželnozborakega volilnega reda kranjskega v mestni skupini volilno pravico Zgolj nmsta in trgi združeni v eno občino. Pritožnika sta torej upravičeno zahtevala, «la se iz volilnega imenika za deželnozborske volit ve za mesto Kamnik črtajo vsi volilci omenjenih pet vasi, ako v mestu aamem ne jdačujejo «lav-ka od kak«' obrti ali posesti. —
Razsodba državnega sodišča je načelne važnosti, ker je s tem o«l stranjen spor, ki je v zadnjem <le-želnozborskem zasedanju vedel «la razveljavi jen ja maiulatov g. Josipa Lavrenčiča in g. Julija Mazelleta.
To jc bila na m reč meto«la, s ka tero so si hoteli kranjski kl«'rikal-ei prislepariti mestne mandate in s tem «Ivetretjinsko večino v deželnem zboru.
Vs«'h takih sporov seveda ne bi bilo, če- bi bila na Kranjskem splošna in «Miaka volilna pravica. Ampak ta smrdi klerikalcem kakor hudiču kadilo.
BLAGOSLOV ZA DELAVSTVO
Iz Trsta poročajo z «lue 20 okt.: V zadnjih «hu-h se je osobju Llovda na suhem in na morju pismeno o«lpove«lala službu za kotieo meseca decembra.
To je krasno božično darilo! Lloyd ima v tržaškem arzetialu, na svojih la«ljah i. t. d. najmanj«' 10,000 uslužbencev in delavcev. Ogromno število med njimi j«' Slo-vencev, potem Italijanov, drugi pripadajo raznim narodnostim. Veliko jfh j«> osivelo v službi avstrijskega Llovda. Z«laj prihaja tako plačilo — sredi zime!
Lloyd je o«l države subvencionira iti po«l državnim nadzorstvom.	•
Tako blagoslavlja «Iržava zvesto delavsko ljudstvo!
Dolžnost vsakega socialista j« podpirati tvoje časopisje. Agit i rajte za "Proletarca". Pridobit« mu nove naročnike.
MAŠČEVANJE USODE
Dne 10. oktobra je padel na vzhodnem bojišču med drugimi predsednik deželnega sodišča v Kraljevcu (Kftnigehcrg) na vzhodnem Pruskem, llugo Sehubert. V sedanjem klanju pa«la toliko tisoč ljudi, «la tudi ta smrt ne bi bila^ vredna posebnega spomina, če ne bi bilo v Sehubertovi usotli nekaj zaniiuavcga. Sehubert je priš« l v Kraljeve* pred 10 leti in je postal "glasovit", ko je v«»«lil znani proces zaradi "velcizdaj-stva". Pozneje je vodil še več procesov proti socialistom, najhrže zato, ker se j«» že prej kot «Iržavni pravilnik odlikoval z b«>sniini govori proti socialistom.
Kraljevški veleizdajniški proces je bil socialistom obešen na vrat zaradi — razžaljenja ruskega carja in — zarote proti ruski državi. Bil je torej pravi ruski proc«'s pred nemškim sodiščem.
In zdaj je njegov vodja padel v boju z Rusijo...
KONFISCIRANE CERKVE
Nemčija ni taka "framason-ska" država kakor Francija. Na Nemškem je vs«> božje, od kajzer-ja in njegovih brkov do zadnjega lajtnanta. Pa vendar!
V VViesbadcnu je nemška vla«la kotifiscirala angleško cerkev, ker je angl«-ška last. Tudi rusko kapelo v Wiesbadenu so zaplenili.
Pa vendar je ruski in angleški Bog prav tisti kakor nemški.
Krogla v srcu. V zagrebško bolnišnico usmiljenih bratov So pripeljali vojaka z rano v prsih, ki se je že celila. Oz nekaj dni pa so s«* pri ranjencu pojavile velike
bolečine, katerih zdravniki niso mogli prav tolmačiti. Z«lravnik dr. Herzog je končno bolnika roent gcniziral. Rezultat j« bil presenetljiv. Slika je pokazala, da ima vojak v levem srečnem prekatu — kroglo, ki se živahno udeležuje vseh utripov srca. Projektil je bil prodrl skozi desne prsi iu desno srčno plat ter je obtičal v levem prekatu. Vojak je vzdržal vse napore transporta in bolečine so se pojavile šele, ko se jc zunanja rana že zacelila. NVkaj dni je bil zelo slab, totla sedaj je že zapustil postelj in se izprehaja po bolniš niči. Da bi se mu mogla krogla operativnim potom odstraniti, na to ni misliti. Na vsak način bo o-stalo srce jako slabo in popolnoma izključeno je, da bi mogel mož s kroglo v srcu še kdaj posvetiti se kakemu fizičnemu delu.
Privatni telefonski pogovori so zopet dovoljeni iz Ljubljane z Mariborom, Celjem in Gradcem.
Gospodinjska šola v Šmihelu se let«»s ne bo pričela, ker se je delo gospodinjskih tečajev in šol. sploh ustavilo vsled razmer, ki so nasta- . le zaradi vojne.
Verjamemo.
251etnico, odkar posluje v ljubljanski okrajni bolnišni blagajni, je praznoval 1. novembra inkasist Oerne. — Ljubljanska bolniška blagajna ima socialistično upravo.
Novi vojaki.
Ljubljanski listi pišejo: Ljubljana se jc zopet napolnila z novimi mlajšimi črnovojniki. To so prav čvrsti dečki in vsi prav «lo-bro razpoloženi. Oni, ki so prišli podnevi, so bili takoj preoblečeni in jih je vežbajo.
Prav čvrsti dečki!

AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
ZA LETO 1915
—————— je iz&el-
"Koledar" ima sledečo vsebino:
SPISI:
Iv. Molek: Vam (pesem). — Koledar. Zgodovinski dnevi ln po datkl. — Stoletna pratika. — Leto 1916. — Poštne Informacije (Nekatere vaine določbe glede pošte Zed. driav. Paketna pošta. Poštna hranilnica.) — Letni pregled (od 15. sept. 1013 do 15. sept. 1914). — Človeška klavnica. — Kipling Molek: Plačano je (pesem). — Joie Zavertnik: Gibanje za osemurnl delavnik. — Ivan Molek: Dobil je delo. — Joie Ambroiič: Poljub. — Ivan Molek: Satanov ponos (pesem). — Jaures-mučenik za mednarodni mir. — IngersoU: Kadar se razkade oblaki . . .
—	Benton-Godina: Bomba, katero je razstrelil Ford. — Kajtebrlga: Zunaj banke. — Joie Ambroiič: Njegova oporoka. — Etbln Kristan: Bomba v tovarni (drama v 1 dejanju). — Iv. Molek: Pridni ljudje (pesem). — AU Je bil prvi človek v Ameriki? — Iv. Molek: Tremp. — Oscar Amerlnger: Pekel. — Kruppove pošasti. — Kajtebrlga: Jehova v škripcih. — Joie Zavrtnik: Dekle. — Jack London: Moč močnega. — Iv Molek: In bog je rekel (pesem). — Maksim Gorkij: Ura. — Henry H. Klein: Rockefeller, posestnik Amerike. — Emanuel Julius: Dokaz po okolščinah. — Theodore Cvetkov: Kako je nastalo iivljenje na zemlji. — James Morton: Redkejši in močnejši otroci. — Socializem v Chile.
—	Dr. Malcom Kler: Fizične posledice ienskega mezdnega dela. — Fedor Sologub: Bodočnost. — K sliki soc. kluba št. 67 v Springfieldu. IUs. — Sodrugom in prijateljem. — Navodila za zdravje in dom. — Iznajdbe ln odkritja. — Nekaj vaine štatistike. — Tolmač tujih besed in imen. — Obsoda vojne. — Nekaj šale. — Oglasi.
SLIKE:
Dvanajst koledarskih vinjet. — Panamski prekop. — Na delu v Panamskem prekopu. — "Palače" calumetskih rudarjev. — Otroci itraj-karjev v paradi. — Obhod štrajkarjev v Calumetu. — Mati Jones v paradi rudarjev v Calumetu. — Zadušeni otroci štrajkarjev, irtve kapitalistične zarote na boiičnl večer v Calumetu. — Shod štrajkarjev v Calumetu. — Pogreb irtev boilčne katastrofe v Calumetu. — Pogorišče štrajkarske naselbine v Ludlowu po bitki 20*,aprila. — Žene coloradskih štrajkarjev v protestnem obhodu. — Mati Jones ob prihodu v Trinidad.
—	Ameriški štrajkar v "uniformi". — Otroci coloradskih štrajkarjev čakajo na mllodare. — Četa oboroienlh štrajkarjev v Coloradu. — Pomoini odbor v Trlnidadu pripravlja jedila za sirote padlih premogarjev.
—	Mati Jones v Ječi (junaštvo coloradskih kozakov). — Coloradnkl mi ličarji s strojno puško na štrajkarje. — Miličarji v Coloradu streljajo na premogarje. — Šotor štrajkarjev. — John McLennan, vodja premogarske unije v Coloradu in major Hamrock. kateri je vodil manaker v Ludlowu. Razdjana unijska dvorana v Butte, Mont. — Winnie E. Branstetter. — Milan Glumac. — Čete generala ViUe v boju. — Venustlano Carranza. — Francisco Villa. — Francoski bojni aeroplan. — Angleški bojni balon. — Nemški ulani. — Belgijske čete v ognju pri Malines. — Pregled ... — Joan Leon Jaures. — "Srečni" Fordovi delavci v Detroitu, kateri imajo $5 na dan. — V Fordovi tovarni za avtomobile. — Delavske iene v Melle, Belgija, prosijo milodarov. — Francoske čete v okopih. — Nemški mrliči na francoskem bojišču. — Tremp. — Slovenski soc. klub it. 128 v No-komis. III. — Kruppov moinar. — Avstrijski oblegovalni top. — Zid, pod katerim s«> padli zadnji komunisti v Parizu. — Bodoča mati! — Steklarski delavci. — Slov. soc. klub št. 134 v Klein, Mont. — Jeklarski suinjl. — Slov. soc. klub it. 2 v Olencoe, O, — 81ov. soc. klub it. 67 v Sprlngfleldu, IU. — Policaji čuvajo Rockerfellerjevo cerkev v Tarry-townu. N. Y. — Aeroplan v vojni. — Ruska pehota. — Otroci na delu v tovarni. — Prizori iz brezposelnosti delavcev v Chicagi (5 slik). — Prva kongresna zbornica. — Osem različnih karikatur.
Skupaj 78 slik.
KOLEDAR ima 192 strani in je vezan V LIČNE TRDE PLATNICE. Lepa knjiga, brez katare bi ne smel biti noben slovenski delavec v Ameriki. Naročite takoj.
Cena s poštnino vred 35 centov.
Naroča •• pri
"PROLETARCU", 4008 W. 31 St., Chicago, III.
J
PROLETAREC
list za ihte kfc 1 ï delavskega
l.'ul» rvA.
m AJA VS I KI lOliEK.
—— Laaloik ia .«H^alelj -
dapabunska iiln ki tiskovna dmžba
« .aiiifi, miosis.
Naročnina: Za An, rik« $2.10 za celo leto. $ LOO za pul U ta. Za Evropo $2.60 ca «filo lelo, U 25 aa pol leta.
Oglasi pa dogorvtu. Pri spremembi bi valiti* p* poleg weg* nstnantti tudi i t* * i naslov.
ri.,», ab
..k. <m—mk~*Àtm
et m rwM » AawUi. —
Vae pritožbe jrkie nerednega peli! jan ja Hala in druc>b neradnofti, je peéiljati
predat deáku dru il te IV. Podlipc«. SOJ» W. 25. PI Cícera, IM.
PROLETARIAN
OwMd ud	««MV Tea i dar W
Sstftb Slaviš i«r> ass's Psbisfciif («pi)
C nie ita. II lisi tt
Subacription ra ea: United State* and Canada, $2.00 .i year. $1.00 for half year. Foreign < »untrue $2.60 a year, $1 26 for half year.
Advertising , ates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400S W. SI.' STREIT, CHICAGO. ILLINOIS
Telephone: LAWN DALE 9677
STARA BAJKA.
V St. Louisu, Mo., je zadnjo nedeljo aani gospod nadškof Glen-non blagovolil prirediti delavsko pridigo. Visoki cerkveni dostojanstvenik je podal s tem pač delavcem velik dokaz svoje naklonjenosti; če mu bodo za to tako hvaležni, kakor najbrže priča kuje, je pa drugo vprašanje.
Cerkve in njih voditelji se vmešavajo v socialno vprašanje, zato ker si hočejo sploh ohraniti moč nad ljudstvom, bolj na tem kakor na onem svetu. In ker je socialno vprašanje najbolj pereči problem sedanjega časa,* se jim zdi — po pravici — da bi lahko izgubili svoj vpliv in si zagotovili vodilno vlogo.
Toda s to rečjo so težave zelo velike. Kakor bi si cerkev rada ohranila mase, brez katerih bi iz «ubila tla pod nogami, tako se tudi noče zameriti vladajočim zlasti ne tistim, ki vladajo v resnici, namreč kapitalistom. Kajti ona potrebuje kapitaliste in njih naklonjenost.
Ali še drug razlog je meroda-jen za njeno stališče.
Cerkev je avtokratična institucija. V prvih začetkih krščanstva, ko je bila še komunistična, je i-mela demokratičen značaj. Ali ko se je razvila posebna duhovniška kasta, se je moralo to prenehati. Božji zastopniki so zgradili zid med sabo in ostalimi verniki; sami med sabo so napravili visoko lestev hierarhije, tako da je bilo na vsaki stopnici nekoliko več oblasti, na vrhu pa dovršen absolutizem.
Ta hierarhija je pravzaprav cerkev. Verno občinstvo je privesek, poklican, da jo vzdržuje in sluša.
Cerkev torej v svojem lastnem interesu ne more biti demokratič na. vsled tega pa tudi ne prijateljica demokracije. S tem je tudi določeno njeno stališče v socialnem vprašanju.
V zadnjih desetletjih je bilo storjenih dosti poizkusov, da bi se spravila cerkev na drugo pot. V njenih lastnih vrstah so vsta jali socialisti, poziva joči jo na socialno delo, pridigajoči povra-tek v dobo prvega. krščanstva, priporočajoči usmiljenje in zahtevajoči reorganizacijo. Vsi poizkusi so se ponesrečili in so sc morali ponesrečiti. Kajti zahteva-
li niso nič manj. kakor da naj cerkev zataji sama sebe in si izkoplje grob. Socialna cerkev na demokratični podlagi ne bi bila več cerkev; da bi bila postala taka, bi se morala iznebiti duhovniške hierarhije, brez katere pa bi izginil veliki administrativni stroj, katerega cerkev dandanes pred stavlja.
Nadškof Olennon menda razu me to Zato ni reformator, am pak če nastopa v katedrali oseb no pred delavci, hoče le s svojo avtoriteto podkrepiti splošno cerkveno stališče.
Gospod nadškof nosi vodo v morje. S svojega visokega mesta namreč priporoča spravo med delom in kapitalom. On je nasprot nik industrijskih bojev, ki vodijo do voiaških operacij in do preli-vanja krvi. Ljudje naj bodo brat je. Ce bo vladala splošna potr
pežijivost in vaaJeflNfcO sodelova nje, bodo bratje P* nastanejo spori, naj jih rešuje mirno, brez boja, zbor, ki bodi sestavljen iz najboljših mož, vzetih iz med delavcev in kapitalistov.
To sprava med delom in kapitalom je že stara bajka; ali boj ke imajo to slabo stran, da so le v fantaziji meffefie. V praksi se ne uresničujejo.
Najprej bi bik» vprašati gospo da nadškofo, zakaj se obrača i svojim lepim naukom na najiačno •dreso. Ker nismo vojeni, do bi podcenjevali ljudi, misiimo, do je nt nier G len non pameten moi. Za to bi pa moral razumeti, do ima jo moč kapitalisti v rokoh, ne ps delovei. Zo spravo, če bi bila sploh mogočo, bi bilo torej v prvi vrsti treba dobre volje gospodov kapitalistov.
Zakaj jim je velečostni nadškof ne pridigo t Najbrže je prepaine-ten za to in ve, da ne bi take pridige pri kapitalistih nič zalegle, razun če bi kar naravnost pove dal to, kar bi jim bilo všeč in kar sami zahtevajo: Namreč da bodi sprava med delom In kapitolom taka, kakor jo žele in predpisu jejo kapitalisti.
Ali če bi nadškof na enem kraju tako govoril, bi si onemogočil pridige na drugem. Kaj naj bi tedaj pripovedoval delavcem?
Torej pušča kapitaliste na miru. pa pridiga delavcem spravo.
Toda tukaj ne more doseči u-speha, če ga delavci ne poslušajo le z ušesi, temveč z razumom.
Delavci, vendar ne kličejo vojaštva v tiste kraje, kjer so stavke. Oni nimajo oblasti nad guvernerji in nad predsednikom republike in še ne morejo preprečiti vojaških operacij, katere obžaluje nadškof. In spr«»'a v posameznem slučaju ... ? Wilson je vendar predložil v Coloradi načrt stavkarjem in kapitalistom. Stav-knrji so ga sprejeli, kapitalisti so ga odklonili. Ali naj delavci izsilijo spravo T Tega mister Glen-non tudi noče, ker noče bojev. A r«e Wilsonova zahteva ne zadostuje, ne vemo, kako naj bi zadostoval tisti zbor "najboljših mož izmed delavcev in kapitalistov", o katerem je gospod nadškof zopet pozabil povedati, kdo naj ga imenuje ali voli.
Tiste, ki jih sami smatrajo za najboljše, postavljajo itak delavci in kapitalisti v svojih organizo-cijah na čelo. Kje naj bi dobili zaupanje, če bi jih drugi imenovali, pa najbrže tudi gospod nadškof ne bo vedel.
Sprava ! Bajka, dokler si nasprotujejo interesi.
(V bi kdo svetoval gospodu nadškofu, naj uči leve in tigre, da postanejo vegetarijanci, bi ga mister Glennon gotovo smatral za blaznega. In kakor se mora lev rediti od drugih živali, tako mora privatni kapitalizem izkori
* V A •
ieati.
Ako hočemo varovati ovce, ne bomo tratili časa s tem, da bomo učili volkove jesti detelo, ampak odpraviti jih moramo. Da ne bo kapitalizem izkoriščal, mu ni treba pridigati sprave, ampak odpraviti ga je treba.
Preiskava v Coloradi.
Zvezna komisija v Coloradi, katero je imenoval predsednik Wilsou, da poizkusi vzpoataviti normalne razmere v tej državi, je pričela v Denverju s svojim delom. D asi se zadržujejo podjetniki tudi napram tej akciji sovražno, upa Wilsou vendar še ve dno, da doseže po tej poti uspeh. Predložiti hoče kongresu tudi načrt podoben Newland-zakonu, po katerem naj bi Se uravnavali taki spori.
Medtem zaslišuje komisija priče.
Zelo zanimivo je, kar je izpovedal bivši zvezni senator Thoma« M. Patterson, ki ne more biti na sumu, da bi bil socialist. Ali tako je pač, da prihajajo vsi ljudje, ki govore resnico, do enskih za ključkov kakor socislisti.
Tudi Patterson izvaja, da so lastniki jam neposredno odgovorni za prelivanje krvi v Coloradi.
Pred komisijo je Patterson izjavil sledeče:
Trditev guvernerja AminonsA, da je trdo vrat nost rudarjev kriva dolgotrajne stavke, ni resnična. Ko je trajala stavka mesec dni, so bili rudarji pripravljeni na sporazum. Tako so kazali, da so pripravljeni odnehati od svoje zahteve glede na priznanje linije ter razpravljati z lastniki. Toda podjetniki so se absolutno branili sedeti z unijskimi uradniki v eni sobi!
Nadalje je pravil Patterson:-
,Sam se in narekoval guvernerju Ammonsovu pismo, v katerem je bila označena podlaga za uravnavo spora. Ammons ga je predložil podjetnikom, da ga podpišejo, oni so pa kratkomalo odklonili.
Patterson je'ostro napadal Am-monsa, ki je izročil mitičnemu generalu Cliaseju popolno vojaško oblast v stavkarskem okraju in mu dal pravico, da ravna po svo-volji. ,
O ludlovrski katastrofi pravi 'atterson:
Brezposelnost v Ameriki.
$144,000.000,
Stoštiriinštirideset miljonov dolarjev hočejo Zedinjene države letos zahtevati.
Za boj proti brezposelnosti?
Za koristna javna delji? Za zboljšanje zemljišč? Za temeljitejšo ljudsko izobraz bo?
Za delavsko zavarovanje? Za javno zdravstvo? Ne! Za vzdržavanjc in povečanje vojne mornarice. In hujskač trdijo, da je ta svota še premajh na.
ELEKTRIČNI STOL.
V petek takoj po polnoči sta bila v jetnišnici v Columbus, O zakonito z elektriko usmrčena za morca Iiarley Beard. 18 let, Wesley .Tenkins, 30 let star.
ZMAGA PAMETI
V Oregonu so odpravili smrtno kazen. Večina pri splošnem glaso vanju je znašala samo 157 glasov ali bila je vendar večina, in kos barbarstva je zopet odpravljen
Na parni in električni železnici v avtomobilu, aeroplanu — po vsod se vozi revolucija.
Ne verjamem, da je šotorna kolonija pri Ludlowu slučajno zgorela. Prepričan sem, da je bilo to uanieravano in da se je namenoma izvršilo. Dvanajst otrok in več žensk je zgorelo ali pa se zadušilo. Skrile so se bile v neko luknjo, da bi se bile varovale!
Oblast, ki jo ie bil dobil milič-ni general Chase, je suspendirala vse civilno pravo in je napravila iz Chaseja vojaškega avtokrata v štrajkarskem okraju.
To dejanje je več kakor vse drugo doprineslo za razdejanje občinstva v štrajkarskem okraju. Mislim, kjer se izroče vsa življenja občine volji vojaka in kjer se suspendirajo vse sodnijske razprave, da mora biti vojak, ki ne zlorablja tega, več kakor človc ' »ki.
Guverner Ammons je izpreme-nil ukaz, da naj se varujejo rudarji, ki se vračajo na delo in da naj se ščiti imetje, v ukaz. da naj se varujejo stavkokazi.
Komisija je vprašala Patterso-na, če misli, da bi bilo prisilno razsodišče boljše od onega, ki ga določa Newland-zakon.
Odgovoril je, da bi katerakoli skupina mož, ali katerakoli kor-poracija, pa če bi bila še tako bogata, lahko dobro storila z \Vilso-novimi predlogi ali pa potom kak šnega meščanskega odbora. Ali absolutno nemogoče je reči, kaj bi' storilo katerokoli razsodišče s takim zastopstvom, kakršno je o no rudniških podjetnikov .. I
Človek lahko igra nevtrujoce-ga Tomaža, če sliši tožbe ali o čitke le od ene strani, pa bodi si od socialistične. Ako pa se po-navljo enake obtožbe v enako odločni obliki od tolikih strani, od kolikih so se ponavljale h glede na postopanje jamskih ba ronov v Coloradi, tedaj mora <"lo vek brez predsodkov priti do spo znanja, da so utemeljene.
Kar je govoril Patterson pred komisijo, je bilo več kakor pri ran je. Bila je obsodba kapital i stov iti njihovih zaščitnikov.
in
Koliko je v sedanjem času prosperitete v Zedinjenih dr-ah brezposelnih ljudi? Marsikdo bi to rad Vedel, i«> t;eba bi bilo vedeti, in če bi imeli deželi strica Sama napredne so-ialne uredbe in z njimi spojeno socialno statistiko, bi lahko veleli. In le če bi to vedeli, bi mogli misliti na sistematičen in u-spešen boj proti brezposelnosti.
Kar moremo izvedeti, je zelo pomanjkljivo. Dasi so številke visoke. so vendar le senca resnice, tiste resnice, katere s sedanjimi sredstvi ni mogoče dognati in katere tudi vladajoči nikakor ne bi radi priznali.
Kapitalistični listi objavljajo nekatere številke, ki so sestavlje ne po poročilih mestnih uprav in lobrodelnih družb. Te številke ne morejo biti popolne, ker nimajo niti mestne uprave niti dobrodelni zavodi sredstev, da bi mogli prešteti vse brezposelne.
Poročila obsegajo samo 15 mest izven Chicaga. Pa vendar so že te številke take, da se ježe človeku lasje na glavi.
Rezultati poizvedb so sledeči:
V	New Yorku ni brezposelnih manj kakor 150,000 do 200,000,
V	Philadelphiji 80,000.
V	Cincinnati 15,000. V tem mestu ni bila brezposelnost od leta 1896. tako razširjena kakor sedaj.
V	Milwaukee pravijo 30,000 To je pa menda veliko prenizko, zakaj že ob času volitev, začetkom novembra so poročali, da jih Je 50,000
V	Bostonu 15.000.
V	San Franciscu čez 6000 v mestu; ali tam jih je ogromna večina izven mesta.
V	Minneapolis!! 2100. Prihodnji teden se podvoji to število kci bo 2000 delavcev na železnici Northern Pacific odpuščenih.
V	Seattle 12,000. Tukaj raču najo, da naraste število v kratkem na 20.000.
V	St. Louisu ceni župan Kiel 65000 brezposelnih; J. E. TTow ceni število za najmanj 10.000 više.
V	Pittsburffhu ne poznajo na tančnega števila; pravijo pa, da ni b'ln Se nikdar tako hudo kakor sedaj.
Los Angeles 5000.
V	Clevelandu 20000 do 30000.
V	Baltimore 20000 do 25000.
V	Détroit u 50 000.
V	Chicagu izjavlja mestna u-prava, da so njena sredstva za preskrbo brezposelnih že izčrpana. Mesto jim ne more več oskrbo vati pristrešja, niti ležišča na golih tleh ne.
Lani je dobilo meseca novembra 6~>89 mož pris t rež je v mestnem prenočišču, letos 64,810. To ;e prirastek za tisoč odstotkov! V enajstih mesecih se jc lani tarn zglasilo 37.167 oseb, letos v enaki dobi 335.169. Dne 1. decembra se je lani oglasilo 420 oseb za prenočišče, letos pa skoro 3000! Največ se oglaša mož med 20. in 40. letom, večinoma takih, ki so delali na železnicah in na farmah.
a je pa so ostala industrijska mesta, kje veliki in mali rudniški kraji?
Tn kaj bo?
f'.is bi bil, da bi nastopila ob-ljubovana in slavljena prosperi-teta. Ali demokratična vlada je prav tako nesposobna, da bi pri čarala piosperiteto. kakor je nesposobna, da bi ublažila bedo brezposelnih.
V kapitalistični družbi je to kakor fatum, kakor mohamedau-ski kismet.
In tako ne bi moralo biti, če bi živeli v gospodarsko organizi /irar.i družbi, ne pa v gospodar ski anarhiji. Organizirana družba je pa socializem.
Kako so ne bi smilili človeku miljoni delavcev, ki imajo zimo brez upanja pred seboj?...In vendar so krivi sami tisti delavci ki kljub agitaciji, razlaganju in pouku nočejo r.izumeti, da ni re ► itve brez lojializma.
ÖE VEČ BREZPOSELNOSTI
Od Western Steel • Car and Faundrv Co. v Hegewitchu je bi lo v petek odpuščenih 3500 delav cev zaradi pomanjkanja naroČil Baje ne bo dela dva do tri mese cc. Tako se množe znamenja pro speritete.
PROTI CHIGAftKI POLICIJI
Državni pravdnik v Chicagi Hoy ne je izjavil, da bo zahteval od župana llarrisona, naj odstavi kapitana detektivov Johna J. Hal pina, poročnika Johna H. Tobi-na in oseui detektivnih seržautov. llalpin in Tobin sta bila že prestavljena po onem streljanju na ulici Randolph, o katerem sino tu ^ di mi poročali. Že takrat je lloy-ne izjavljal, da je detektivski od delek gnil in da varuje policija hudodelce.
Nimamo povoda, da bi bili za ljubljeni v policijo, in kadar pri de kakšno gniloba iz tega kraljestva na dan, se nič preveč ne čudi mo. Ali zdi se, da ne gre to pot le zo Hoy novo senzacijo, temveč za precejšen škandal, ki lahko tudi trdo kožo nekoliko popraska.. Ka dar so politični pravdniki kakor Hoyne napovedovali, da bodo napravili red v kakšnih odličnih krogih, je navadno obveljal stari latinski pregovor:
Parturiuut montes, nascitur ri diculus mus — gore so se zgenile, porodila se je smešna miš.
Tako je bilo, ko je Iloync slavnostno razglašal, da bo dal v 4y$ urah pozapreti vse bogate davčne defravdante. Zdi se, da se je ta rok medtem raztegnil na 48 let. Policijska afera izgleda nekoliko drugače, in Hoyne lahko nastopa z gesto resnobe.
Pred veliko poroto se začenja zaslišavanje prič na katere se o pira nastop državnega pravdnika. Seveda so tudi te priče gentlema ni posebne vrste. Ali slučaj je tak, da drugih pač ne more biti.
Barney Bertseho, ki je bil glavni junak revolverskega boja na u-lici Randolph, dolži policijo, da je namenoma uprizorila napad nanj, da bi ga bila spravila s sveta, ker ji je bil zelo neugoden. To je povedal Bertsche baje že 1. novembra Hoynu z dodatkom, da je pripravljen pred veliko poroto ponoviti svoje obdolžit ve in dokazati, da je sprejemala policija od njega redno podkupnino.
Vsa stvar je ostala takrat popolnoma tajna. Medtem je Hoyne po Bertschejevih podatkih poiskal drugo pričo Franka Ryana. Ta je bil poglavar malopridnežev in '' iiajtflaHovilfjätii sleparjev, svoj poklic pa je izvrševal popolnoma prosto in brez strahu, pod zaščito policije.
Seveda ni užival te zaščite zastonj. Stroški za ta plemeniti namen so znašali tisoče. Ako se je zgodilo, da ga je prijel policist, ki ni poznal svoje "prave naloge", so poslale pred sodišče drugega človeka, ki s»' je dal za denar, a-ko ni šlo drugače, tudi obsoditi.
Tudi Rvanovega brata Jamesa so našli, ki izpoveduje podobno akor Frank. Baje jc plačeval ivan mesečno 300 do 400 dolarjev policiji, razun tega pa še znatne svote do 500 dolarjev ob »osebnih prilikah.
Bertsche in James Ryan sta bi-a nekoč pred sodnikom Walker-jein obsojena, ker sta ukradla gospo II. L. McEldowne iz La Gros Wiss., 15,000 dolarjev. Pričakovala sta kazen. Ali zdaj prihaja na dan, da sta prišla s pomočjo podkupnine iz pasti.
Pred veliko poroto je bil za pričo tudi Jacob Strauss, ki jc bil »aje knjigovodja pri Fr. Ryanu Prinesel je s sabo dve knjižici, v kateri so bili zapisovani "naročniki." Izjavil je tudi, da je večkrat videl Ryana plačevati policijskim organom različne zneske, katere jc. tudi navedel. Meščanski listi prinašajo otiske iz Rvanovega ittle rod notebook", kjer gredo svote v tisočake.
Bertsche je dejal pred poroto med drugim: Plačeval sem Halpi nu in , Tobinu prav tako, kakor moram plačevati svoj "rent" —■ vsak mesec; ravno tako sem pla če val svoje stanovanje — v gotovini. žrtvoval sem 26000 dol. svojega lastnega denarja, da bi se "squoalerji" držali proč od Chi-eage; zdaj so "copperji" streljali name. To je "copperska" hvalež nost.
Hal pin pravi pač, da je vsaka beseda zlagana, in Tobin se mu pridružuje.
Vsekakor je zadeva dosti resna Pokazalo sc bo. če jo more raz prava popolnoma pojasniti.
RUDARSKA SMRT.
Zopet J«' l/šlo nekoliko nezgoé» no statistike m sicer za leto 1913.
lil /Oprt x, ,otljuje, »la tn liciUit
smrt lia bojiščih kapitalistov ni& manj strašoo kakor na bojiščih kraljev in cesarjev.
Pied nami ¿e poročilo zveznega urada za rudnike. Ta naznanja» da je bilo lani v rudnikih in kamnolomih Zedinjenih držav na delu ubitih ali pu tako poškodovanih, da jc sledila smrt, 3651 reci tritisoč šcstsio ift enoinpetdtset oseb. Za poškodovane, ki so ostali živi, ni natančnega izkaza; ceni se pa njih Število na 100,000!
Vposlenil. jc bilo po rudnikih in kamnolomih v tem času 1,047.-010 delavcev, tako da prihaja ua vsakih 100C delavcev 3.49 sluča je v smrti.
Ravnatelj rudniškega urada dr. Joseph A. Holmes pravi, razpravljajoč o tej statistiki, da je število nesreč \ jamah neizmern> visoko in sramotno za industrijo dežele. Tudi če sc vpoštevajo vs,? nevarnosti industrije, ostane šj vedno ogromno število mzgod, ki se morajo označiti za nepotrebne, to se pravi take. da bi se lahna nepreprečile.
Svoje poio'ilc zaključuje rav natelj sledeč*..
"Prestraši*, i stojimo vpričo gromadnoga umora v Evropi ii« se čutimo vzvišene v misli, da smo prosti vc;ne, ker se poslužu jemo višjih. *%i*Jàl«v in imamo vi-šje pojmovanje. Ali meni se zdi to poročilo o smrti 3651 mož med njihovim poslom v mirni panogi industrije enako ponižujoče in o-nečaščujoče..."
Dr. Holmes je prav zadel.
Njegovim besedam ni treba ničesar dodajati.
TEŽKA NALOGA CIVILIZACIJE
Vsi
dvorni morajo umolkniti.. Naj kdo misli in pravi, kar hoče — mi živimo vendar v civilizirani družbi.
V Phoenixu, Ariz., bodo dne . 10. decembra 1914. leta Gospodovega obesili 11 obsojencev.
Tristo hudičev! Da ni naša družb« civilizirana? Enajst jih bodo obesili v enem dnevu, da *i napravijo boljši tek za božič. »
Mislite, da je to malenkost? — Vraga! To dela civilizaciji velike skrbi, o katerih nimajo pojma ljudje, ki niso še nikdar opravljali vzvišenega krvniškega posla.
Jetniški warden pravi, da ne more nihče gledati obešen ja enajstih ljudi. To traja najmanje pet ur, in gotovo — pravi warden Simms — se ne najde nihče, ki bi enajstkrat zapored opravil ta posel.
Nimamo izkušnje v tem plemenitem poklicu, ali jetnišničar bo to gotovo bolje vedel. In po svojih občutkih mu verjamemo. Tudi državna kontrolna oblast mu verja m Iv
In tako nastaja težak problem. Viseti morajo! Tako zahteva postava človeške civilizacije. Enajst jih mora viseti. Ali nikogar ni, ki »i obesil enajst ljudi zapored. Morda bi se našel izhod, ako bi najelo več krvnikov. Ali tudi to ni pot iz zagate; zakaj warden mora biti navzoč pri vsaki justi-fikarciji, ta pa je tako mehkužen, tla ne bi mogel pet ur gledati, kako obešajo ljudi.
Ali naša družba je civilizirana. Tehnika, pomagaj 1 Izumiti je treba vislice s tako pripravo, da se jih lahko vseh enajst obenem povesi. C"o se to posreči, tedaj — heureka!
Yes, gentlemen! V dobi civilizacije živimo!
(V bi bili sedanji moralisti času raja na svetu, ne bi bil sme Bog Adama in Eve nagih ustva riti.
JUSTICA, KI ZBOLJŠUJE
V New Yorku je stal pred so dišeem lOleten fant. Obtožen jc» bil, da je ustrelil na vrtu domačega zajca. Priznal je grozni u mor, pa se je izgovarjal, da je delal zajec na materinem vrtu ško do.
Zločinec je bil obsojen na 120 dni zapora. Zaradi zajca.
Kako je bilo v Coloradi, ko so bili uniformiranci toženi — ne za zajce, ampak za ljudi?
Fant ima zdaj 120 dni časa, da premišljuje, kako pravična je gospa Pravica,
To ara mora na vsak način poboljšati.
Dragi Proletarec!
Pred kratkim je bila pri »a* neka žena iz pobožnega Zion City. Razuašala je vabila ne nekakšno krščansko predavanje, pa je to podprla tudi z uatmeno agitacijo Tako se je razvil razgovor.
Menda se razume samo po sebi, da je prišla tudi vojna na red Ker je silno mnogo govorila o vojni, smo jo vprašali, kaj si mi sli, kako da je mogel Bog dopustiti tako strašno klanje.
Važno nam je odgovorila ženica, da je to storil hudič.
"Kaj ima hudič tako moč T" smo jo vprašali.
"O, o, hudič ima velikansko moč, strašansko moč," je odgovo rila.
"Pa mislite, da Bog odobrava to grozoto t" smo nadaljevali.
"O, nol Bog je neskončno dober."
"Ampak kdo ima večjo moč: Bog ali hudič?"
"Tako vprašanje! Tako vprašanje. Bog je vsegamočen. On lahko stori vse, kar hoče."
"Zakaj pa ni zabranil hudiču napraviti to vojno, če mu ni všeč in če inia več nioči od nje-ga?"
Zenica ni nič več odgovorila Grdo nas je pogledala — čudo, da sip nismo izprenienili v sanie sla ne stebre kakor Lotova žena — pa jo odšla.	Asmodi.
ŠVICARSKI SOCIALISTI.
UTRINKI.
Izumiteljeva molitev v sedanjem {«asu se mora glasiti:
Razsveti me, o Bog, da izuajdem stroj, s katerim bo mogoče še veliko uspešneje pokončavati ljudi kakor s Kruppovim 42 centimeterskim mož-narjem.
Krščanskega teta 1914. se pravi "ljubiti svojo domovino" toliko kolikor "ubijati".
Starovcški Moloh gleda iz daljave na evropska bojišča in se škodoželjno reži:
"Uboge duševne reve! Mislijo, da so me že davno odstavili, pa mi žrtvujejo ljudi v stokrat večjih množicah, kakor ob času, ko sem vladal!"
Žene niso za vojno . . .?
(ki matere, ki ostane živa, se zahteva več iunaštva kakor od sina, ki pade.
Ce> bi prišel zdaj angel iz nebes v Evropo, na-znanjat mir ljudem na zemlji, bi ga asentirali in poslali na bojišče.
Nemška vlada je ustavila časopis "Heimdal" v severnem Schleswigu zato, ker ni omenil niti z eno črkico rojstnega dne nemške cesaric. Če govoriš resnico o cesarski živini, je veleizdajstvo — in veleizdajstvo je tudi, če nič ne govoriš!
Zdajpazdaj poročajo listi, da je odšel kajzer, car in taalioni kralj na "front". Treba je kajpak študirati, kje je tisti "front". Ce na primer kajzer ali car čepi kje zadej za armado iii če se ta armada naenkrat obrne in pokaže pete, pote in je kajzer ali car seveda prvi na " frontu".
Kaj je Rdeči Križ? Čemu pravzaprav služi RdeČi Križ? Ali ni zato, da celi rane ranjenim vo jakoin, da morejo čimprej zopet nazaj v klanje? Če zdravnik ali postrežnica v službi Rdečega Kri ža potolaži ranjenca. Češ kmalu boš zdrav, prija tedj — ali se to ne sliši ravnotako kakor da bi se reklo: "Le brez skrbi, kmalu boš dober, da se vrneš na front!" Kdor podpira Rdeči Križ, pod pira vojno oziroma podaljšuje krvavo klanje.
Družba, ki je sposobna, da uprizori tako kla nje, kakršno divja sedaj na odru zgodovinskega gledališča, je izgubila vsakp pravico govoriti o mirali.
Križ na eni strani, polumesec na drugi, ju more spajati? ... Meč!
Kaj
ni
Islam razlaga
se vesele!
'sveto vöjno." In "kristja-
"Socializem pomeni nasilje." Dokaz je Ev-
ropa.
Naš vzor-demokrat Bryan je bil na Zahvalni dan dopoldne v katoliški cerkvi pri maši. popoldne je pa šel v protestantovsko cerkev. Če bi bil Bryan dosleden, bi moral obiskati tudi mormonsko cerkev, židovski tempel in končno "svete ska-kače" (holly jumpers). Bryan je fant od fare!
Delavski časopis je kakor reflektor, ki obseva svetovne dogodke, da ne uidejo delavskemu očesu
Ako skrbe delavci za svoje časopisje, si bru sijo orožje za boj.
Delavcu, ki hoče dramiti svoje tovariše, je socialistični list neizogiben tovariš.
Švicarska socialistična stranka je imela 31. oktobra in 1. novembra v Bernu, v novem ljudskem domu, svoj zbor. Bavil se je predvsem z domaČimi zadevami. Tudi Švica trpi veliko zaradi vojne, že zato, ker je morala za ahranitev svoje nevtralnosti mobilizirati svojo milico, da se ji ne bi zgodilo tako kakor Belgiji. Ta položaj daje tudi stranki velike naloge.
Naposled je imel zbor na dnevnem redu "Vojno in socialistično Internacionalo". Poročevalca sta bila višji sodnik sodrug Oto Lang in sodrug Charles Nairie. Po referatih in debati je bila soglasno sprejeta resolucija, ki obsoja vojno in zaključuje naslednje:
"Strankin zbor švicarske socialne demokracije kot član Inter-nacionale pozdravlja obnovitev mednarodnih stikov potom konference v Luganu, sklicane od italijanske in švicarske socialistične stranke, ter podpira vsako streni-ljenje, ki gre za tem, da se napravi sedanji vojni čimprej konec. Strankin zbor pooblašča svoje upravno vodstvo, naj nadaljuje to delo in zlasti naj zahteva od socialističnih strank bojujočih držav, da naj se z vso odločnostjo izreko proti vsaki aneksijski politiki in se bojujejo proti njej."
Hrvatski "Narodni List" v New Vorku venomer piše "avstro-ogrska-hrvatska vojska" (Great Scott!) kadar piše o vojni. Bolj pravilno bi bilo: avstro-ogrsko-turska vojska.
Nesrečna vojna, kaj si storila? Našim dobrim in skromnim rojakom v Ameriki si požrla letošnjo "Pratiko", brez katere bodo seveda teško prebili! Dear me! Kaj bo, če pratikc ne bo?! Toda potolažite se, dragi rojaki — in rojakinje! Nadomestite si pratiko z našim "Koledarjem" — ]>a mirna luna!
Delavec, ki ne čita, je izgubljen za bodočnost.
Če poznajo kapitalisti moč časopisja, jo morajo tudi delavci poznati.
"Proletarec" se trudi, da prinaša delavcem, kar jim je najpotrebnejše in kar jim more najbelj koristiti. Ali to je le tedaj mogoče, ako skrbe, da more "Proletarec" ne le vztrajati na svoji višini, ampak se stopnjema dvigati. Ako ne bo delavstvo skrbelo za svoj list, ne bo zanj skrbel nihče. Kajti kapitalistom je trn v peti.
TEHNIKA UMORA NAPREDUJE
ŽAGANJE.
Še veliko je ruskih imen, ki bi bila bolj potrebna popravka kakor "Petrograd."
(Syracuse Post Standard).
Kako bo vojna učinkovala na naslove, katere so bogati ameriški papački kupili svojim hčer kam?
(Duluth Herald.)
Ko so Nemci slišali, da ni v Parizu več nočnega življenja, so se obrnili.
(Boston Transcript.)
Največja ponudba vseh časov je carjeva, ki je pripravljen žrtvovati svojega zadnjega mužika, da pride v Berlin. Čq le ni zadnji mužik pripravljen žrtvovati svojega zadnjega carja, da pride zopet na svojo kmetijo.
(Springfield Republican.)
Česa se bomo morali vse preuči ti, kadar bo vojna končana in pride resnica na dan! Koliko dogodkov, ki se niso nikdar zgodili!
(Pittsburgh Dispatch.)
Nikdar nismo bili svojim prednikom tako hvaležni za previdno izselitev kakor sedaj.
(Wabash Plain Dealer).
Tehnika dela čudeže.
John Hays Hammond je izumil Čoln, ki plava in se giblje točno po človeški volji, ne da bi bila živa duša na njem. Knn^r ostane lejio na suhem in ravna čoln z električnimi valovi.
Čemu je dober tak čoln?
Za najvišje svrhe. Za vojno seveda !
S takini čolnom, ki je krščen na ime "Natalia", so delali v Glo-cestru, Mass., poizkuse. Čoln j«» vozil po morju, nc da bi se nahajal kak človek na krovu, dočim je izumitelj kontroliral stroj in krmilo z brezžičnim aparatom v svojem laboratorju v Fresh Water Cove. Kako so se posrečili eksperimenti še ni znano. Hammond je izjavil, da so se končale preizkušnje, da pa ne sme ničesar obja viti. Potrdil je pa vest, da se more kontrolirati čoln na razdaljo 2H milj. Dokaz za to je nil doprinesel! s poizkusi. Štirje mornariški častniki so pregledali vse a-parate in bili navzoči pri poizkusih. Potem so šli v Washington poročat. V ondotnih častniških krogih so mnenja, da je torpedni čoln za mornarico iti obrambo o-brežja velikanskega pomena. Pričakujejo, da bodo častniki brezpogojno priporočili vladi, naj ga kupi.
Skoda, da se ne more rabiti že v sedanji vojni! Kako bi se lahko pomnožilo uničevanje!
PROTI SMRTNI KAZNI.
I)iyies teden je nastopil v Sin-Singu ravnatelj jetnišnice svojo službo. O tem poročajo:
Thoinas Mott . Osborne, novi ravnatelj jetnišnice Sing-Sing, nastopi svoje mesto dne 1. decem bra. Kot ravnatelj bo dobival pla čo $3000 ter prosto stanovanje Osborne je fabrikant, filantrop in član državne komisije za reformo jetnišnic. Pred nekaj časa se je dal zapreti za teden dni v Au-
ZA CLEVELAND IN OKOLICO!
Socialistični klub v Clevelandu ima v zalogi večje število "DRUŽINSKIH KOLEDARJEV".
Kdor iztmd delavcev v Clevelandu hoče koledar takoj in za ravno isto ceno kakor pri nas, naj se	na
1107 East eist Street
UT Kupite koledar doniš, s tem si prihranite stroške za snamke.
burn jetnišnico, da spozna živi je nje v ječi. Osborne je znan kot nasprotnik smrtne kazni. "Nikdar me ne bo videti pri kakšni cksekuciji", je izjavil. "Ali ne predpisuje zakon navzoč nost ravnatelja?" so ga vprašale
"Zakonodaji bom priporočil naj odpravi smrtno kazen," je izjavil Osborne. "Ako se to ne bo dalo doseči, bom priporočil, naj se vrše eksekueije javno, da bodo vzbudile kar največji stud pred hudodelstvi."
Take so ideje meščanskih fil antropov. Javne eksekueije, po-vratek v srednji vek — še tega bi se manjkalo! Javne usmrtitve niso zastrašile zločincev in niso o bujale "največjega studa" pred hudodelstvi, ampak pospeševale so le krvoločnost in surovost.
Filantropi so na zelo napačni poti, ako mislijo, da morejo po samezne osebe reformirati družbo. Smrtna kazen je gotovo, barbarska. Vsi resnično kulturni ljudje hočejo, da se odpravi; tisti, ki jo hočejo ohraniti, niso kulturni ljudje, tudi če so za nekaj colov na debelo onietani s kulturo.
Ali odprava smrtne kazni ne more biti posledica javnih ekse-kucij. Odpraviti jo more le resnična, s pravo omiko prepojena demokracija. Na tem polju je treba delati; posameznikova fil-antropija je pa izgubljen trud.
vora. Ali čim mi bo dopuščal čas, Vam odgovorim.
Oregon City: Kakor vidite, ni bilo treba koša. Taki stvarni dopi si že dobe prostora. Včasi ni mogoče takoj, ali kadar dopusti prostor v listu, pride že na vrsto.
"Popotnik:" Seveda so nekateri ljudje zanikani, in vse Vam verjamem, kar pišete. Ali če bi se hotel človek jeziti za vse take reči, se ne bi mogtl nikdar«izbaviti iz jeze.
J. P., Fostoria, Tex.: Včasi so bile dobre. Koliko so zdaj vredne, ko je šla Turčija v vojno, je pa težko reči. Vojna je tudi za take papirje nevarna. — Drugo sem sporočil upravništvu.
BELEŽKE.

BITI RABELJ.
Kašelj in prehlad
vnetje sapnika, oslovski kaUlj, M pravilno zdravijo t pomočjo
bolno grlo, hnpavost in davica
SEVERAS BALSAM FOR LUNGS
(B«v«rov lUluiu za plJuCa)
J« zelo uspešni pripravek kar potrjuje sledeč« pismo, katero smo pred kratkim prejeli:
"Zele "«m »adovoljen i| I Vim Italzainem u plJuCa. Imel aem h hI kaAelJ in dolgotrajno vnet)« »apnlka. toda ko aem porabil ilve »tfklenlcl Severov*«* Balzam» t* pljuf» V kakih dveh ted-uih, Je ka*elj Izginil In mol« iilra> j« ae j« aploSno tboljlalo. Proaini objavit« U vrstic«, d« bodo drugi iltall o Izbornoatl Severovib pripravkov.	John Balok.
Pa«*, ti. M««.
N« recite lekarnarju «amo! "Dajt«
ml kaj softer kaielj". Omenit« Severa'! I talkam for Lunca ln ne vzemite uadoiuentttev.
Ona B ln 50 centov. V vaeh lekarnah.
Za rabo v zvezi pri zdravPenju kalijev in prehladov priporočamo
Si!tri'$ Cold ud 6rlp Tablets
[Severov« Tablet« toper prehlad In brlpo]. C«na 15 centov v lekarnah.
Ali le imate svezek
Sevirovegi Almanaha zi 1915?
Ako ne. dobite ga od vašega Iskarnarja ah od nas.
F. SovBra Co.9 M*rR*Pid». /o»«
30 DNINA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poslali
VICTOR AU COLUMBIA PHONOGRAPH, kakor tudi 12 plo&e s slovenskimi pesmimi prosto, -ZA 30 DNI NA POSKUftNJO.
Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po
$2.00 NA MESEC
S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let.
Ta kupon je dober za vse kaaje Zed. držav in Canade. Pošljite £a na naslov:
SAUL BIRNS, 117 Second A v., Dept. 139v New York
Victor.............................Columbia
Ime...........................................
Naslov.......................................
Iz liittle Kock, Ark., poročajo: Klcktričar Luther Castling v tukajšnji jetnišniei je zahteval svoj odpust, ker noče priti v položaj. da bi moral deset na smrt obsojenih oseb spraviti na električnem stolu na drugi svet.
Jetniška komisija še ni odgovorila na njegovo zahtevo. Ona je namreč v veliki zadregi, ker nima druzega uradnika, da bi ga postavila na Castlingovo mesto.
Prva usmrtitev je določena že za torek. Ta dan mora sesti neki Neal McLaughliu zaradi napada na mlado dekle na električni stol, ako ga ne pomilosti guverner. Izmed obsojenih je šest. zamorcev.
LISTNICA UREDNIŠTVA
M J., Mesaba: Vaša misel je zdrava in za sedaj Vam le omenjam, da smo že razpravljali o taki uredbi, ki bi obsegala tudi to, kar Vi želite. Meni je sedaj precej dela na vratu, pa Vam ne morem nemudoma odgovoriti; kajti treba je obširnejšega odgo-
Potres v Ljubljani. Dne 27.
oktobra dopoldne ob 10. in 25 minut se jc začutil v Ljubljani precej močan potresni sunek. Čutil se je v nekaterih krajih bolj, v drugih manj, v nekaterih krajih pa sploh nič. V frančiškanskem samostanu na primer niso čutili potresa, v župnem uradu, v I. nadstropju se je pa treslo tako, da so šklepetala okna in zrcala. V kavarni Union se potres ni čutil. Kjikor ob velikanskem ljubljanskem potresu, se je tudi pri sedanjem potresu opazilo, da se je tam, kjer stoje hiše na skalnatih tleh, okolu Grada, potres manj čutil, kakor na peščenih tleh. Bolj s*' je čutilo tresenje v višjih nad stropjih kakor v nižjih.
Ravnatelj ljubljanske potresne opazovalnice, deželni šolski nad zornik Belar, je podal sledeči interview neposredno po potresu: Središče potresa mora biti oddal jeno od Ljubljane do 150 km. Tresenje vse zemeljske plasti je trajalo, kakor zaznamujejo aparati opazovalnice, 15 min.; močno tresenje zemeljske plasti, ki so ga mogli ljudje čutiti, je trajalo v Ljubljani 6-7 sekund. Pričelo seji gibanje s kratkim potresnim gi banjem; uvodni fazi je sledilo močno valovito gibanje. Pravo gibanje zemeljske plasti je znašalo 2 rnm, v središču (ognjišču) potresa pa je moralo znašati osem devetink stopnje. Razširjal se je potres o<l vzhoda jugovzhoda, čas približno 10- 25 minut; 30 se kund je trajalo malo tresenje, sledil je najhujši sunek, ki je trajal 25 do .10 sekund. Faktično gibanje zemlje je čez poldrug kilo meter. Na mestu potresnega sredi še a (Za greh t) je bilo 5 do 6 sun
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenue, Chlcago, ll>.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovafikem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POZOR ROJAKI!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavijo nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko d^uarji. cnafcv»«enega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako razno* vrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske naselbine, predno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti.
kov. Finejši aparati za registriranje so (200 do 300kratno povečanje) v kleti seveda uničeni. Potres so zaznamovali stokrat povečevalni aparati, ki beležijo tresenje zemeljske plasti v ljubljanski potresni opazovalnici.
Kolera. (Iraški listi poročajo, da se je 22. oktobra pripeljal v Gra dec transport nad 500 bosenskih rekrutov. C. in kr. sanitetni na čelnik dr. Palmrich je izločil dva moža, ki so ju prepeljali v deželno bolnišnico. Pri er\cm rekrutu so mikroskopieno in bateriološko dognali kolero. Transport je bil nato pet dni kontumaeiran.
Na Koroškem so se pojavili zadnje dni 3 slučaji kolere v St. An-drežu v Labudski dolini in 5 slučajev v Wo|fsbergu. Sest oseb je že umrlo za kolero. Na sumljivih zna kih kolere je dne 27. oktobra zo-net obolelo v Wolfsbergu 5 in v St. And rt žu 2 osebi. Najprvo se je pojavila kolera dne 7. oktobra v Wolful>ergu in *icer pri rusin
4 I II	M
skih befuncih iz Galicije. Za kole-
ro so sploh oboleli samo tujci, ki so nastanjeni v barakah zunaj trga VVolfsberg in Št. Andraž. Oblasti so odredile stroge varnostne odredbe, tako da domače prebivalstvo sploh ne pride v dotiko z rusinskimi begunci.
poljska Sola.
Človek kat» strmi!
Za otroke galiških begunsev so v Gradcu ustanovili posebno šolo s poljskem učnim jezikom. Oglasilo se je nad 200 učencev in učenk.
Tako ljubeznjivo skrbi Avstrija celo za poljske otroke. Le čudno je, da prihaja ta skrb sedaj, ko so Rusi v Galiciji. Ce bi bila imela Avstrija prej nekoliko takih napadov pravičnosti, bi uži vala v uri nevarnosti nekoliko več ljubezni med narodi. Ali če boža roka. ki jc vedno tepla, takrat, kadar slaba prede, je prepozno; in nihče ne more verjeti v odkritosrčnost take ljubezni.
i» ROLET AKKO
ADVKKTISKMRNT
SLOV. DELAVSKA
UitanovljM« dn« 1«. av»u»U IKM.
PODPORNA ZVEZA
UkoriK»rir»M « aprila »*»• v drtev« Pm>»
Sedež: Couemaugti, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: FBAN PAVLOVÔlC, bo* 705, Conemaugk, Pa Podpredsednik: J08IP ZOBKO, B. F. D. «, bo» Oljn, Wo.l Newtoa, Fa Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Coneunugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PR08T0B, bo* 120, Enport, Pn. Blnaajnik: J081P ŽELE, «108 8t. Clnir A*r, Clev.lsnd, Ohio pomožni blagajnik: J081P MABINClO, 5400 8t. Clnir A*.., Otovlaad. O.
ZAUPNIK»
\NI)BEJ VIDB1H, bo* 523, Conomaugk, P».
NADZORNIKI:
VILJEM 8ITTKB, L nadzornik, Lock bo«j 57, Conemnugk, Pa
KB AN TOM A1IC, 2. nadzornik, Onry, Ud., Toleston, Sta., bo* 78.
N1 KO LA J PO V ô É, S. nad*., 1 Craib .t., Numrey Hill. N. 8 PitUburg, P.
POBOTNIKt:
IVAN OOBABK, I. porotnik, Weit Mineral. Kanan., Ibo* lil.. jakom KOCJAN 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, m. Al5S?iJ ^ABUNOeV V porotnik, Girnrd, Kan-, B. F. 6. 4. bo* 8«
«	VBHOVN1 ZDBAVN1K.
r. J. Kom, M. D., 1202 8t. Clair A*«., CUvolaad, Ohio.
GLAVNI URAD v hiii it. 4« Main Street, Conemaugh, Pn.
POMOINI ODBOB.
Auendal Ivan, Conemaugh, Pa., bo* 273. Gnčnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, la. Gabrenaja Jakob, bo* 422, Conemaugh, Pn. Bevc Franc, K. F. D. 5, box 111, Conemaugh, Pa Suhodoluik Ivan, boi 781, South Fork, P». Zoler Alojzij, bo* 514, Conemaugh, Pa.
PBIPBAVLJALNI ODBOB ZA ZDBU1TEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPBEDNIH OBGANIZACIJ. Predaedaik: Viljem Sitnr, bo* 57, Conemnugh, Pn., član 8. D. P. Z. Znvertnik Jotef, 2821 Crnwford Ave., Chicngo, IIL, član 8. N. P. J. Martin Kondn, 2856 So. Crnwford Ave., Chiengo, IIL, èlnn 8. & P. X. Urast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ilnn 8. N. P. J. ètefanéit Martin, bo* 78, Franklin, Kana., éinn dr. sr. Bnrbnre. Frnak J. Aîné, 4001 W. 31at St., Chieago 111., ¿Un 8. D. P. A P. D. Gortek Ivnn, bo* 211, West Minernl, Kans., ilnn A. 8. B. P. D.
Uradno Glasilo: P ROLE A RTC, 4006 W. 31.t Street, Ckiengo, IIL Gonjonn druètvn, oziroma njih uradniki, ao uljudno proèeni, poiiljnti m in dennr, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Deanr naj t« potfljn glasom pravil, edino potom Poétnih; E*presnih; ali Bančnih dennrnih aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V sluéaju, da opaši jo drultveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri koda je popravi.
SEJA GL. ODBORA 8. D. P Z 23. NOVEMBRA 1914.
NaVzoči: Frank Pavlovič, Iahu» Bav-dek, Andrej Vidrich. Viljem Sitter, ter pomožni odborniki: Ivan Hpendnl, da-kob Gabrenja, Frank Bevc in l.ouis Zalar.
Predsednik otvori sejo, nakar ne prečita zapisnik zadnje seje, ter ae sprejme s popravki. Zadeva Louis Kuken-berger se ovrie, ker omenjenega n» bilo na seji; nadalje se glasi v prvotnem zapisniku, da se bolni člani dr. *t. 10, .16, 38, 48, 73 vzamejo na /nanje; pravilno ee ima glasiti: Ti člani so bili su-spendovani za čaan bolezni, odnosno *e pred boleznijo, v sled tega niso opravičeni do podpore S. D. P. Z.
Nadzornik Viljem Sitter prečita pritožbo sobr. Ant. Korupa, člana dr. St. 22. Omenjeni poroča, da je bil pobit, ter da je dobil premalo podpore za časa svoje bolezni, ter je v dvomu, dn bi bil pravilno prejel vse. kolikor mu gre. Omenja, da je prejel le nekoliko denarja od društvenega tajnika; ker pa ni pojasnjeno v pismu, kako in koliko je prejel denarja, se prepusti reiitev te indeve nadzorniku Vil. Sitterju.
Proftnja dr. Orel ftt. 40. Zadeva br. Valentin Bibiča. Drultvo prosi, da naj se temu članu pregleda toliko, da ne /gubi vse bol. podpore, v sled tega, ker ni bila poslana listina "Uradno Spričevalo" v glavn urad. Sklene ae ravnati po pravilih.
Dr. ftt. 27. Zadeva sohrata Jon. Mo toh. Omenjenemu se je bol. podpora izplačala do dneva prijavljenja za zdravega. Tistega dne se je pa nudtilje javil bolnega, ne da bi bil zopet na novo napravil Uradno Spričevalo, v sled tega gl. tajnik ni mogel nadaljno bol. podporo nakazati, ker mu pravila H. I). P. Z. to zab ran j u je jo; na nakaznici je razvidno tudi, da so podpisi bol. obiskovalci deloma pisava tajnika, deloma bol. obiskovalca, ter so bili napisani, kakor mu je bolj prav hodilo; obenem je razvidno, da se je nakaznica («odpisala v enem in istem času za sve dni. Vsled tega se podpora ne nakane. Sprejeto.
Opomba: Gl. odbor 8. D. P. Z. opozarja na nedostatke glede bol. podpore. Vsak bolnik ima dolžnost, ako mu je kaj do bol. podpore, izpolnjevati natančno pravila, ter ne bodo delnne nobene izjeme, naj si bo potem d ruftt veni uradnik, posamezni član, ali pa gl. odbornik. Vsem velja enako. Zatorej, člani, pozor!
I)r. ftt. 73. Zadeva sobrntn Ivan Berila.. Omenjeni je bil suspendiran; med časOm suspensije je zbolel za umohol-nostjo. Ker pa ta član ne more biti o-pravičen do bol. podpore, prosi drufttvo gl. odbor, ako mu more v tej zadevi kaj pomagati z ozirotu na bedno stnnje njegove družine. Kef pa mu ne more gl. odbor nakazati bol. podpore, niti drugih prispevkov iz zver.ine blagajne, ga priporoča ostalim sohratom na prostovoljno pomoč.
Dr. ftt. 3. Zadeva sohrata .los. Gnil. Omenjeno drufttvo apelira na gl. odbor; ta član se sumi kot umoholen, vsled tega naj se ne «ozira preveč, ako ae na tančno po pravilih ne drži, pač pa naj se počaka izjava dveh člnnov, ki gn imata spremiti k zdravnikom, ter da se prepriča yatančno glede njegove Holez ni, nakar bo društvo dalo svojo iajavo. Me vzame na Znanje.
Dr. Ht. 20. Zadeva članice sosestre Marije Peljhan. Omenjena je ponovila bolezen, ter se javila zopet bolno, ne dn bi se javila z sopetnim Uradnim Spričevalom; vsled te«»a ji gl. tajnik ni mogel nakazati bol. podpore, na sprotno je pa razvidno po tajnikovem poročilu, da se tn članica ni javila
zdrava ined svojo boleznijo. Vsled tega se sklene poizvedeti od dotičnega zdravnika, da z zapriseženo izjavo pojasni to zadevo, nakar se zadeva defe-nitivno refti na prihodnji seji gl. odbora.
Zadeva dr. ftt. 30. Proftnja sobr. I.ouis Koroftec. Omenjenemu je umrla soproga, ter ima tudi otroke v bolničnici, a zraven tega je tudi že dlje časa brez dela, ter brez vsakih sredstev; vsled tega prosi gl. odbor, da naj mu dovoli, da sme prositi pri sobratih S. D. P. Z. za pomoč, izvzemfti okraje fttrajka. S«' mu dovoli.
Zadeva dr. ftt. tU. Sobr. Martin <Uu-hek. Vsled nepravilnega javljenjn /a bolnega, oziroma pomote zdravnikove uli tajnikove, se sklene, da gl. tajnik natančno dožene to zadevo.
Zadeva vdove Kernove. Ta proai zu obresti »>«1 naloženega denarja njenih otrok, ki se nnhnjn v oskrbi zaupnika S. D. P. Z. Omenjena je postala vdova že drugič. Sklene se, nko je mogoče ugoditi tej proftnji, »ko to dovoljujejo zakoni, da se ta zadeva prepusti zaupniku.
Zadeva dr. ftt. 42. Sosestra Koznlija Rakovič. Omenjena zahteva zn odpravnino znesek #500.00. Pripomniti je. dn je ta članica prejela že #.">0.00 iz svoje osmrtnine zn operacijske stroške. Vrhovni zdravnik odklanja to zahtevo.
Tajnik prečita («oročilo Jugoid.. Del. Tisk. Družbe, oziroma odgovor na v pra-ftanje gl. tnjnika, kolik bi zahtevalo, dn se v glasilu "Proletarec" priobči vsnk meseč račun, kateri naj izkazuje za vsak mesec poslovanje med posameznimi društvi in Zvezo isti se gltisi zn vsak mesec po #3.00.
Sklene se, da se to opusti (kljub temu, dn je zelo niskn cena a /raven tudi potrebno), ker se hoče gl .odbor izogniti morebitnim nezadovoljnežem, obenem se sklene počakati, kaj bo z »druženjem, kajti nko se to izvrfti, s«> ta sistem itak predrugači.
Tajnik opomni glede odstoplih listov, ter glede časn za zopetni vstop. Vsled kratkega časn in ker se tudi ta zadeva tika sploftnega glasovanja, se ta zadeva odloži zn prihodnjo sejo.
Zadeva sob. Anton Istenič, člana dr. ftt. 6. Omenjeni se obtožuje, da ni bil opravičen do svoje dolgotrojne bol. pod-pore. katero je prejemal iz blagajne H. D. P. Z. Ker pa gl. odbor sprevidi, da prihaja ta tožba o zlorabi blagajne S. D. 1». Z. šele sedaj po dveh letih, ko je sovrafttvo med članstvom, med ka terim je bilo tnkrat prijateljstvo, sklene se odložiti to zadevo, da se more nntančno poučiti, kaj je na stvari. Ako se izkaže za resnično, kar prnvi «»vadba, bo tedanje članstvo kaznovano i»o pravilih S. D. P. Z.
Nadzornik Viljem Sitter predlaga bond (porofttvo) od Potter Title Trust Uo. banke. Izkaže nv, da je pravilen, kakor zahtevajo pravila S. D. P. Z.
Nadzornik Vijem Hitter kot predsednik pripravljalnega odbora za združitev poroča o delovanju za združitev; pojasni, dn je stvar že dobro v teku. V kratkem gre vsn zadeva na splošno glasovanje, ter so glasovnice že izdelane. Ko se glasovanje izvrfti, se takoj «ačne delo za definitivno združenje.
Predloži se račun "Olas Svobode" za tisk glasovnic zn S. D. P. Z. ter ae odobri. Tiskati se jih da 4000 komadov
I redsednik zaključi sejo ob 12 zve čer.
ANDREJ VIDBICH. začasni zapisnikar,
Pravijo, da živimo v dobi pri-todoznanstvn. In vendar "velik" ljudje se ne razumejo, da je priroda vsa čista.
NAZNANILO.
Franklin, Kaniai, Dec. 3, 1914.
Dne 20. decembri t. 1. se ima vršiti Klavna seja društva "Proletarec" S. I). P. Z. v Franklin, Kausas. Na dnevnem redu bo volitev uradnikov za leto 1915. Torej je dolžnost vsakega člani, da se udeleži te seje, ki je najbolj pomembna v letu.
Z bratskim pozdravom
Frank Wegel, tajnik.
NAZNANILO
Franklin — Conemaugh, Pa
Dolžnost me veže, da opozorim vsa društva in posamezne osebe, ki so solastniki "Slovenskega izobraževalnega doma." da se vrši letna seja dne 13. decembra t. 1. Na tej seji se izvoli novi odbor za leto 1915 in sklepalo se bo tudi več drugih važnih stvari, ki so v korist S. I. D. in vsej slovenski naselbini.
Toraj pridite vsi, da ukrenemo najboljše 1
LOUIS KRA&NA, tajnik
OD PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA ZDRUŽENJE 1LOV. POD PORNIH ORGANIZACIJ
Vsem članom in članicam prizadetih organizacij na znanje.
Prejel sem poročila od vseh prizadetih organizacij, oz. njih zastopnikov (razun drufttva Sv. Barbare), da so potrebno pripravili, ter so tako pripravljeni oddati na sploftno glasovanje prve najvažnejše predloge.
Sploftno glasovanje se prične takoj po novem letu, ter se konča s 15. februarjem; to je, vsa poročila o zidu sploftnega glasovanja morajo biti v rokah glavnih tajnikov in predsednika pripravljalnega odbora najkasneje do 15. feb. 1015.
Vsa natančna navodila, kot glasovnice i. t. d. prejmejo vsa drufttva od glavnih tajnikov svoje organizacije: a vsekakor omenim nasleduje, kar je sklep zadnje seje pripravljalnega odbora. Originalne glasovnice, to je iste, katere so vsi člani in članice posamezno
podpisali, ae hranijo pri društvu, natančno poročilo o izidu glasovanja pn pošlje društvo glavnemu tajniku svoje orgauizacije in predsedniku pripravljalnega odbora. V slučaju pa, da bi glavni odbor dotične organizacije, ali pa pripravljalni odbor zahteval v|>o-gled v omenjene originalne glasovnice, jih mora društvo na zahtevo vposlati. Vsakdo naj glasuje pri vseh organizacijah, kjer je član; na primer, ako je član več društev, naj izpolni za vsako društvo posebno glasovnico, katero mu je isročil tajnik dotičnega drufttva.
Kot omenjeno, se društvo "Sv. Barbare", katero je še pred kratkim bilo zastopano v delovanju za združenje, ni prijavilo za to odločilno glasovanje, kar značT, da je članstvo omenjene organizacije ali zakasnelo, ali pa popolnoma prenehalo z delovanjem za združenje.
V slučaju, da je prvo, je toplo priporočati, da se požuri, ter bo tako to ve-levažno glasovanje pri vseh prizadetih organizacijah obenem rešeno.
Istotako m* vabijo tudi druge ulov. organizacije ter večja samostojna društva, da se temu splošnemu glasovanju pridružijo, (''asa do zaklučitve glasovanja je še čez dva meseca, ter se v tem času lahko še vse uredi, tembolj ker so načrti in navodila izgotovljena za združenje. Glasujte z nami o tem velevaž-nem vprašanju; stroški ao jako mali, imeli boste vsaj rezultat oz. mnenje večine članstva.
Potrebo združenja so tembolj potrdili dogodki zadnjih mesecev, oz. letoft njega leta, katerega koncu se bližamo. Mnogi slučaji smrti, a se številnejši bolezni so kruto mrcvarili blagajne naftih organizacij, a k temu so pripomogli še precejšni stroški urejevanja, kateri se z ozironi na način poslovanja tudi vedno večajo. Ako pregledamo finančuo poročilo ene ali druge organizacije, nam je takoj jasno, kam pridemo s časom, ako hodimo razdruženi vsnk svojo pot.
ni in članice vseh prizadetih organizacij, storite svojo dolžnost; vsi na seje, kjer se bo glasovalo o združenju, ako pa ste na vsak način zadržani seje, pa izpolnite glasovnico vseeno, ter jo oddajte tajniku svojega društva.
Naprej do končnega cilja.
Za pripravljalni odbor
Viljem Sitter, predsednik.
gi IZ NASELBIN.
Oregon City, Oregon.
To mesto leži v južnem delu države Oregon. V tem mestu se nahaja približno okoli dvesto Slovencev, večinoma družin in nekaj samcev; ves obrat v mestu sestoji iz dveli tovarn za papir in ene tovarne za sukno, v kateri pa delajo večinoma le ženske. Slovenci smo zaposleni skoraj vsi v tovarni za poper, obratuje se pa v eni tovarni na osem ur in to je tako delo, ki se opravlja ponoči in podnevi; drlo sambo podnevi je na 10 ud. V drugi tovarni se pa dela še prav po sužeoako, to je od zore do mraka. od mraka do zore. in sicer na 1:1 in 11 ur, delo na ' jordu' pa na deset ur. V eni tovarni se dela samo po pet dni nn tiylcn. Brezpo-slciiih delavcev je veliko, delo se I»ji sploh tie dobi. V tovarni mora en delavec opraviti delo za dva; ako noeos. po pojdi, si mislijo "bosai" — saj lahko dobimo dru-zi ifii, saj jih je dovolj brez dela. Dobe s<> pa še tJiki rojaki, ki hvalijo, kako je to dobra "kompani-ja'\ .laz mislim, prokleta taka dobrota, ako moraš opravljati delo zn tri druge delavce!
Drugi so zopet tnki, da pravijo: Ako si socialist, hodi lepo tiho, seveda, zlezi lepo poti mizo. v kot, da ne bodo zvedeli v "šapu", da si socialist, drugače te znajo gospodje "bossi" še odsloviti od dela. .laz pa mislim, da se malo brigajo, kaj da si, samo da delaš kakor neumna živina, potem pa bodi. kar hočeš!
Bič, ki pada po nas, pada neusmiljeno, in ako ga ne staremo kmalu, bo padal še trše. Nahajamo se sedaj ravno v času, ko bije socialistična stranka 1 jut i boj s kapitalom in za ta opravičeni boj potrebnje socialistična stranka svežih čet, novih bojevnikov. Zatorej, rojaki, vsi iz teme, na dan svobode! Stopimo v vrste socialističnih bojevnikov in zmaga bo naša. ter zagotovljena boljša bodočnost.
Socialistični pozdrav vsem zavednim delavcem!
Max Slanovee.
popolnoma odpustili, ter svoje rovske naprave odtod odposlali nekam v \V. Virginia. Tako nas hrulijo samo zato, da bi se delavci vdali njih zahtevam, namreč za $44.61. Naša okrajna unija št. 5 seveda nas podpira, kolikor more in to po iftf.OO na teden, a to je vse premalo za onega člana, ki ima po t» ali več otrok. Medtem ko je dosti takih;, ki delajo ves ta čas, ter se hvalijo, da se jim prav dobro podi. je vendar dosti tistih, ki se tako daleč spozabijo, da pri dejo na dan izplačila podpore in vzamejo le za svojega sorodnika ali za onega, ki je bil na hrani in stanovanju pri njem, dela pa stalno nekje v Pa. Dosti jih dela tudi v \Y. Virginia.
Itojaki, premislite, kaj ni to iz-koriščcvalnost od strani samih nekaterih delavcev napram dobrodelni uniji, medtem ko je na tisoče sestradanih, ki si ne morejo pomagati za večjo skorjo kruha in od prevzeblosti ?
Volitve v državi Ohio so izpadle vse prav, kakor so jih pričakovali kapitalisti; saj tako mora biti. pravijo nekateri.
Poročevalec.
Blaine, 0.
Tukaj v našem štrajkarskem okraju se nam prav slabo godi, in sicer zato, ker so nas pred H meseci premogarski mogotci odpustili od tlela. Sedaj nam pa še obetajo, da nas bodo v prihodnje
Jajce hoče danes več znati, nego kokoš!
Pa &e kako se huduje, ako mlajši dosti starejšemu pove, da so zvede na nebu mnogoštevilni planeti, stični našemu. Da žive tudi na teh mogoče ljudje in še bolj popolni, nego smo mi. "No ne verjamem — zakaj gospo<| ni še nikdar povedal tega. pa znajo več kot pa ti."
"Saj pravijo eni, da se svet obrača okoli, a na to se pa ne zmi-slijo siromaki, da se zemlja, recimo samo tako enkrat obrne, kaj bi bilo! O saj bi vsi popadali z nje!"
"O, zdaj je prišel tisti čas, o
katerem so nam s prižnice oznanili, da bo hodil antikrist."
Takih neumnosti imam čast vsak dan slišati. Škoda časa iu papirja, vi pa lahko sodite po tem, kar sein pisal, kako da je.
Kesnicoljub.
Ročk Springi, Wyo.
Že večkrat nem imel namen napisati kak dopis iz naše naselbine, pa vedno me je kaj odvrnilo — navadno to, ker stvarnega nisem imel poročati, o strupeni politikr pa. ki divja med slov. narodom v Hock Springu se je tekom leta v naših in nam nasprotnih listih pisalo več kakor dosti. Marsikatere slabosti te ali one osebe, ki so bile
Mesaba, Minn.
Nekaj novega na stari Mesabe! Namreč električno luč, vodovod in ognjegasce dobimo. To pa je bilo tudi potrebno kakor slepcu gledanja. (V je Sel človek zvečer kaj kupovat, je moral vselej la-terno s sabo nositi, da je prišel zdrav domu. Vode smo imeli dovolj, dokler je dež padal. Kap-nica pa — že veste, kakšna je. Zato so riskirali $7,000. Mesto samo trpi ta risk.
Društva pri nas nimamo nič za j kakšno izobrazbo ali kaj podobnega. Kaj nam pa hočejo, da je le pive in snopsa.
Da nas ni mnogo Slovencev tukaj, to je že resnica, nekaj bi pa vendar lahko skovali. Pa ako ne moremo sami, pa še Hrvati. .laz mislim, da bi se lahko razumeli, ako bi hoteli.
Švedi in Finci se tudi ne pobijejo, pa vendar so skupno ogani-zirani. Ali kaj, naši — bolj mislijo. ka'ko bi napravili cerkvico,! pa "gospoda" da ne bi imeli o-' trok daleč nositi na krst.
Politika je deveta briga, kakor je, da je. Karte pa so vsakdanja igra. Potem pravijo: Kaj bo to!
Poročilo o razpečanih znamkah J. S.
v mesecu novembra 1914.
Z.
Razdeljeno:
			i*	
			c s * M C o	
			= *	M
Država	Mesto		~ ja t 'c <C f.	T C JB O A
Illinois	Chicago N. 6........	.....	.. : 150	15.00
* t	Chicago N. 60......	.....	... 50	5.00
< t				2.00
i 4				.70
t t	Npringfield.........	.....	.. . 33	3.30
* t	Panama ...........	.....	9	.90
< 4	Zeigler ............		... 25	2.50
Ark.	Hartford ..........		... 16	1.60
4 4	Fort Smith......			4.80
Colo.				2.00
Ind.				3.20
Kaus.	Mineral ...........	.....	5	.50 •
4 4	Ntone City .........	.....	... 21	2.10
4 4	Skidmore..........	• «...	... 14	1.40
4 4	Dunkirk ...........	.....	... 28	2.80
4 4	<'arona . . ..........	.....	... 10	1.00
- 4 4	Frontennc .........		.. . 18	1.80
4 4	Franklin . .		.. . 15	1.50
M i IUI.	Irontown . . ........	.....	. .. 20	2.00
4 4	Kly ...............		6	.60
	Aurora ............	.....	r. . 20	2.0o
Mont.	Bear Creek .........		... 20	2.00
11	Klein .............		..T 45	4.50
Mich.	Detroit N. 61.......	. »...	. .. 94	9.40
Mo.	St. Ix»uis N. 129____		.. . 15	1.50
4 4	St. Louis N. 14......	.... •	... 25	2.50
Ne4»r.	So. Omaha .........		... 15	1.50
Ohio	Barberton .........		.. . 10	1.00
4 4	Youngstown N. 18		20	2.00
4 4	Coll in wood N. 49			1.80
4 4	Steubenville.......		... 10	1.00
4 4	Neffs.............			.30
	Glencoe...........	.....	o	.20
	Cleveland N. 71.____	.... .	. .. 35	3.50
Va.	Marianna .........		. .. 14	1.40
* 4 •				2.00
« '	Garrett........	f ' %'Yv	,. 25	2.50
	McKees Rocks.....		. 25	2.50
	Meadow Lands.....	. ... 4	. . 30	3.00
i 4	McKees Port.......		. . 20	2.00
««	Wood law n .........		. . 10	1.00
••	Pittsburg N. 131. ... .		. . 10	1.00
1 1	Ellsworth .........		. . 30	3.00
4 4	W. Newton.........		7	.70
"	s. S. Pittsburgh .	. ... .	. . 20	2.00
4 4	K. Pittsburgh.....		.. 20	2.00
4 4	Blair Sta...... ....	.....	14	1.40
4 1	New Brighton .....		.. 25	2.50
"	Ilerminie N. 69 ....		8	.80
44	Primroae...........		10	1.00
•4	Canonsburg .......		. . 31	3.10
44	Beaversdale.......		. . 15	1.50
44	Fits Henrv.....		;. 4o	4.00
W'Msh.	Koslvn.............	.....	. . 79	7.90
4 4	Buckley ...........	.....	9	.90
Wis.	W. Allis............		10	1.00
44	Milwaukee N. 9.....		.. 53	5.30
44	Kenoshn...........	.....	.. 50	5.00
Wyo.	Cumberland.......		8	.80
4 4	G u n n .............		•»o	2.20
44	Rock Springs.......		18	1.80
'4	Cambria ..........		.. 25	2.50
	Skupaj.........	.....	..1527	♦153.80
I g,	
9	S * •m t.
S ¿ 2 a	K® B *
* «s u ü M	ii
14.70
3.20 1.00 1.60
14.70
3.20 1.00 1.60
5.55
2.30
3.25 4.70
2.00 .75
5.55
2.30
3.25 5.80
2.00 .75
4.90
4.90
18.70 4.40
5.65
3.65 f 76.35
18.70 4.40
5.65 3.65
♦77.45
Ztinmk na roki dne 1. nov................
Dobljenih v novembru...................
Skupaj . . ..........................
Ra/rpečnnih v novembru..................
Na roki dne 30. novembra..........
"Izjemnih znamk' na roki dne t. nov. 4."6
l>ano Michignnu...................
l>ano Ohio........................
Na roki dne 30. nov.............
"l>unlnih znatuk" na roki dne 1. nov. .. Kazpečnnih nič. Na roki 30. nov..........
.....35
.....20
... 908 ...1500
...2408 ..1527
... 881
55
.............401
.........168
.........168
Tajništvo J. 8. Z.
FOND ZA ZVEZNO TISKARNO.
Odračunjeno po gl. tajniku J. S. Z. blagajniku tega fonda.
Mesečni |»risj>evki za november po 5c..............................
Jugosl. soe. klub ftt. 18, Youngatown, O.....................
Ivan Tsakovich. Youngatown, O...........................
Düna Babich, Youngstown, O..............................
.Tos. Llsich, Youngstown, O..........................
.Inn Vidnej, Youngstown, O.............................
.lan Oks, Youngstown, O............................
G. Vidnkovich, Youngstown, O..........................
Stef Kozarevich, Youngstown, O...............
Anton Andrašak, Youngstown, O....................
Geo. Vasich, Youngstown, O.................
Mary Karlovich, Zeigler, III.............................
Albina Vidnkovich, Zeigler, III...................
Angelina Glodich, Zeigler, III..........................
Cvijo Lovrich, Zeigler, III.....................
Gjuro Sterle, Zeigler, III................................
(leo. Karlovich, Zeigler, 111..........................
.los. Simunich, Zeigler. III.',.............
Katarina .Tanjosevich, Zeigler, III.............
76.35 . 27.20 1.00 .25 .20 .15 .25 .25 .10 .15 .15 ."IM .o0 .50 .50 .50 1.00 .25 .18
Skupaj odračunjeno blag. tega fonda dne 30. novembralOM........ $109.95
N. P. Svote, dospele po 30. novembru, bodo objavljene začetkom januarja.
Tajništvo J. 8. 2.
že skoraj izročene pozabljen ju, ho se zopet obnovile liki napol začel jena rana.
Kot človeku, ki želim, da bi vladala sloga in mir med Slovenci, se mi tako pisanje ni dopadlo. pa naj je prišlo izpod peresa tega ali onega pisca. Kdo nima kakšne slabosti f Kdo je popoln t Nihče pod aolncem pa naj je cerkveno ali cerkvi nasprotne stranke.
l)o tega, da sem končno vendar le tudi jaz prijel za pero z namenom, da napišem dopis v "Prole-tarča*1, me je privedlo britko opo-znanje, da se moje želje za mir in slogo med Slovenci v Kock Springs-u ie ne bodo tako kmalo uresničile.
Poleg tega se je tudi neki in timni dopisnik iz naselbine > predzadnji številki "Alti. Slovenca" dotaknil tukajšnjega kluba J. S. Zveze. Jaz kot tajnik oinenje nega kluba se čutim prisiljenega odgovoriti, čeravno je ves dopis sama budalost in komaj vreden odgovora.
Intimni dopisnik v "A. S.' piše: "Posebnega napredka pri klubu ni opaziti. — Hm, toliko pa je vendar, da jim v cerkev ni tre ba hoditi."
Kar se tiče tukajšnjega soc. klu ba, moram priznati, da ima, ka kor vsako društvo, tudi naš klub nekaj članov, ki ne izpolnujejo povsem dolžnosti, katera jih veže do kluba in sploh do soc. stranke. Vendar pa imamo lepo število dobrih. eiiereičnih članov in opravičeno rečem, da se prerokovanje o-nega pisca v 'A. S.' letošnjo pomlad o hitrem propadu našega kluba še ne bo kmalu uresničilo. Izgubili smo res nekaj članov a dobili smo lepo število novih, ki bodo v vsakem oziru nadomestili izgubo prvih.
Da sodrugi našega kluba ne hodijo v cerkev, se ni čuditi, kajti terorizem in zahrbtnost tukaj-šne klerikalne stranke presega ž.e vse meje in se mora gnusiti slehernemu, le količkaj zavednemu človeku. Sicer pa soc. stranka vere nikomur ne prepoveduje, ampak daje v tem oziru vsakemu so-drugu popolno svobodo.
Dalje piše dopisnik v "A. S. 44Mi imamo svojo cerkev, za katero'pa ni bilo treba opuliti vseh blagajn, kot se jc to zgodilo pri Slov. Domu i. t. d."
Kdor je to čital, je gotovo mislil, da pri cerkvi ne pogrešajo denarja. Cez par dni je pa vsakdo imel priliko spoznati, da ni tako, marveč ravno nasprotno. Po hišah so se namreč pobirali prostovoljni darovi. Intimni dopisnik najbrže ni bil prav dobro poučen o finančnem stanju cerkvene bla gajne. sicer ne bi tako brezmisel tio pisal—t
Ne bilo bi napačno, ako bi se omenjeni dopisnik "A. S." nekoliko bolje informiral o stvareh, ki jih hoče opisa vat i. Na ta način se škoduje lastni stranki, ( asih tudi ne bi bilo napačno, če bi malo pogledal v "Pravila dostojnosti".
Toliko v odgovor, oziroma v pojasnilo intimnemu dopisniku v "Am. Slovencu".
Vam, cenjeni sodrugi in sodru-žice, pa kličem: Zavedajte se bednega položaja pod jarmom brezvestnega kapitalizma. Zavedajte se. da nas jn miljone in mi-Ijone proletarcev, nam naproti pa v ogromni manjšini brezvestni kapitalizem, in vendar smo proletar-ci takorekoč njih sužnji. Zakaj? Zato, ker se ne združimo v poli tično orgnnizacijo soc. stranke. Danes smo žal še podobni ogromnemu stroju, čigar posamezni deli so tu in tam razloženi. Ako pa se združimo, kar tudi moramo storiti, potem je ni sile. ki bi nam mogla kljubovati. Za izvršitev naše ideje pa nam je treba politične organizacije, vztrajnosti iti trdne energične volje.
Zavedajmo se tega vedno in povsod, in bližali se bomo polagoma, pa gotovih korakov do zaželjene-ga cilja.
Vsem sodrugoni in sodružicam želim vesel Božič in veselo novo leto.
M. Miklavčič, tajnik kluba J. S. Z.
teden šest dni. Zdaj je pa drugače; zdaj se namreč v nedeljo ne ve, če se bo delalo sploh kateri dan. Ali dobrosrčna kompanija ne da premogarjem miru, pa jih spusti, da se morajo enkrat na te-«*n zu mazut i a
5c,
izredni prispevki Zvezi 5c. Torej, pošilja se glavnemu tajniku po 20c od člana, 5c pa ostane v blagajni kluba. Torej plača vsak član 25c mesečno. Blagajna kluba št. 63. znaša do 1. decem-
za masa ti s premogom ; včasi'bra $25.20. To je, kar obstoji klub se primeri to tudi za dva dneva. I na llcrminic No. 2. Pa. Letna seja
Pri tem je koinpauija spoznala da rudar, ki ima družino, ne zasluži, pa je po večini vsakemu, ki se je pokazal v stor, vzela knjižico: 'Nothing come!' Zdaj gospodinja laliko ugiba, kaj bo skuhala Krohipir se lako kuha na juho. lahko cel, lahko se praži, ampak krompir je vedno krompir — če ga pa sploh ni, se tudi z njim ne more uganjati nobena kuhinjski umetnost.
Delavec, ali boš kdaj spregledal! Ali se boš kdaj naveličal te ga lačnega suženjstva! Kapitali stični jarem je pač za mislečegt človeka že pretežak, in enkrat mora biti konec. Zakaj tako se ne more več dolgo živeti.
Delavec, ali veš, na kakšen način pridemo izpod kapitalističnega jarma! Ali si že kaj slišal o socializmu! Vzemi "Proletarca" v roko! To je tvoj katekizem. Ne pričakuj pomoči iz zraka, zakaj od nič ni ni*.
V Hoslynu imamo sedaj ravno sodruga Ilijo &ušnjarja. Prihajajte na socialistične seje, ki so vsako prvo in tretjo nedeljo vsak mesec. Od njega se lahko tam veliko naučite. In to je potrebno, da boste vedeli, odkod in zakaj je beda.
Ka«lar pridem tukaj na pošto, me zazebe v srce, ko vidim, kaj čitajo delavci. Strup uživajo; 'Narodni List", to je, kar čitajo tu kajšnji Hrvati. In nekateri se ho če jo še postavljati s tem.
Tovarišem kličem: Proč s ta kini slepilom! Hrvati "Kadničko Stražo", Slovenci pa "Proletarca" v roke. Kadar bodo delavci čitali delavske liste, se jim bodo odprle oči.
S socialističnim pozdravom Gabriel Sumina.
se vrši dne 27. decembra. Želel bi, da bi se te seje udeležili vsi in da bi pripeljal s seboj vsak po enega novega Člana. Na dnevnem redu bo več važnih točk, volitev tajnika in zapisnikarja.
Naše geslo nam bodi: Delavci vseh dežela združite se! Pa da bi se vsaj na Herminie No. 2. Pa. enkrat združili, vsaj Slovenci!
Bratski in soc. pozdrav!
Louis Bric, tajnik kluba št. 63.
HVALA!
Siran Ka, i:
SLOVENSKIM SOC. KLUBOM, DRUÔTVOM IN POSAMEZNIKOM!
Vsled sklepa direktorija "Ju goslovanske delavske tiskovne družbe", naj se v bodoče ne po šiljajo več naročbe za tiskovine na Proletarca, pač pa na naslov "Narodna Tiskarna", 2146 Blue Island ave, Chicago, 111.
Tudi v bodoče bomo naroc nikom tiskovin šli na roko, popravili slovnične napake in zvr šili korekturo. Račune pa bode razpošiljala tiskarna, in zato na. se vse naročbe za tiskovin.- na slovljajo na zgoraj označeni na slov. Izjeme so: Prevodi unijskih pravil in drugih važnih doku mentov iz angleškega in druzih jezikov na slovenski in obratno Za vse slične prevode pa, ako hočete imeti dobro delo — se obrni te na Proletarca.
* m
NAZNANILO.
Nokomis, HI.
Vsi člani socialističnega kluba št. 128 se poživljajo, «la se polno številno udeleže prihodnje seje dne 13. decembra. Na programu imamo več važnih točk. katerih ni bilo mogoče rešiti zaradi po manjkljive udeležbe na seji mese ca novembra. Ta dan se bo voli tudi odbor za leto 1015.
Zatorej pridite vsi!
Tajništvo kluba
OBVESTILO!
Rosljrn, Wash.
Cenjeni sodrug urednik!
Rad. bi malo sporočil o tukajšnjih razmerah, pa zato prosim, da mi odstopite nekoliko prostora v našem cenjenem Proletarcii.
ftest let mojega bivanja v Ros-Ivnu je minilo, a še nikdar se ni
zgodilo, da bi se bilo delalo kateri* State in Count.v organizacij, po
Herminie, Pa., No. 2., Dec. 1. 1914
Vsem članom kluba št. 63. Ju goslovanske Socialistične Zvez» na znanje.
Ker j«' vse prizadevanje, vsa poizkus in vsa agitacija zaman da bi se člani kluba št. 63. udele Sevali klubovih sej, in ker Vikini malomarnim članom nikakor ni mogoče raztolmačiti, koliko znaša blagajna za ta ali oni mesec, pa so eni že govorili, kaj da je z bla »rajno, ali pa: kaj boš plačeval v sne. klub, kjer ne veš za koga »taj bo enkrat za vselej povedano la plača vsak član glavnemu od boru Socialistične stranke po 5e glavnemu odboru Zveze po 5c
so oženjene, eden ima 9, drugi7 in tretji 4 otroke.
Zlagan prostovoljec. Dne 5. nov. se je zglasil v ljubljanski deželni bolnišnici neki mornarični enoletni prostovoljec in obiskal ranjen
VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH ü WISCONSINU NI.
To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmar
ce. Na vprašanje
nadštabnega ska zemlja v državi Wisconsin.
zdravnika dr. Ueduldigerja je i«	Kupilo je tam pred kratkem več
javil, da je dospel v Ljubljano iz	rojakov, ki se bodo prihodnjo
Pulja k superarbitraciji in da je	spomlad naselili. Vsi hvalijo kra
bil superarbitriran pri dotični	Kllo okolico in rodovitno zemljo
supe
komisiji. Šel je potem v mesto
na kateri obrodo raznovrstni
Na moj oglas v predzadnjem "Proletareu" za cenzurirane kuverte iz Avstrije odzvalo se j6 toliko sodrugov in čitateljev, da bi skoraj moral najeti posebnega tajnika, če hočem vsem v redu odgovoriti. Prosim torej poirp ljetija. Nekateri so mi pisali, da nočejo znamk v povrnitev, za kar se jim lepo zahvaljujem. Kakor razvidim iz kupa teh kuvert, je sedaj vsako pismo cenzurirano (i pride iz Avstrije in sicer je za slovenske pokrajine cenzura v Gradcu in v Trstu. Ako ima kdo )ismo cenzurirano v drugem kraju, prosim za dotično kuverto. Dalje prosim samo za take kuverte, ki pridejo od vojakov z bojišča in ki imajo pečat "Feldpost" ali " Militärpost". Dobrodošle so tudi kuverte ali dopisnice od bojnih vjetnikov. Poštnino povrnem, a če j«' kuverta v lobrem stanju, dodam nekaj znamk več. Jaz zbiram te stvari samo iz kurioznoBti, druge vred nosti nimajo.
John Molek,
4008 W. 31. St.. Chicago, 111.
naročnikom in prijateljem "družinskega koledarja"
kjer ga je srečal neki korporal poljski pridelki; tudi tobak raste domobranskega pešpolka štv. 27 tam. Črna prst, brez vsakega pe-od dr. Rusovega oddelka, ^po ska. Vsi predpogoji za uspešno znal je v njem takoj znanega N Uadjerejo in živinorejo. Cel okraj Zoreta, bivšega ključavničarja, ki Uc gosto naseljen in na stotine a-se je lansko leto izdajal v Zagre kr0v sčiščenega zemljišča. Ob na bu za dr. Šlajmerjevega sina Bo- šem svetu teče bistra reka Chippe-risa in ogoljufal več ljudi. Do- wa g svojimi pritoki; v obilici je tični korporal mu je sledil in mor- tudi kristalno čiste studenčnice. narični enoletni prostovoljec — Dobre ceste vsepovsod. Pet milj reete Zore — jo je popihal po o- oddaljena železniška postaja miČ vinkih nazaj v deželno bolnišnico, nega mesteca Cornell d tvornico Tu ga je korporal na vrtu vprašal za papir; kakih 18 milj odtod pa za legitimacijo, a ker je Zore ni «toji glavno mesto okraja Chip imel, ga je aretiral. Zore mu je pewa, Chippewa Falls, eno naj skušal ubežati in mu je potegnil večjih mest severo-zapadnega bajonet, a b pomočjo nekega Če- Wisconsina, z bogato industrijo tovodje so ga odvedli v zapor. Zo ¡n velikim trgom za poljske pri-re je bil zadnje čase delavec v delke. — Pišite nam še danes po arzenalu v Pulju. kjer je ukradel natančen popis naše zemlje, ki ga mornariško obleko, si našil znak pošljemo brezplačno. Aker od $16 prostovoljcev na rokave in jo od I—$20. Vozne stroške povrnemo kuril v Ljubljano, kjer je ljudi ako ni vse to res, kar pišemo varal, da je enoletni prostovoljec Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne mornarice. Baje je dopoldne v zamudite ugodne prilike. Pišite Spodnji Šiški že nekaj vojakov o nam takoj.
goljufal pod pretvezo, da je me dicinec in prideljen mornarici.
K sedanjim črnovojniškim na borom. ('rnovojtiiški nabori letni kov 1878—1890 se niso vršili sa mo v Ljubljani ,marveč v vseh mestih, ker je sedež okrajnega glavarstva.
Slovenski delavci, kateri tele sa nizko ceno kupiti naš bogato ilustrovanl Družinski koledar" aa leto 1915, Istaga lahko dobe po izvirnih cenah pri sle dečih s od ni gib:
Chicago. Dl.. Prank Udovič, 1043 Blue Island ave. — Frank Ale*, in Frank Zaje, 400S W. 31. 8t . Waukegan in North Chicago, John Mahni«\ 4L'."» Belwedere Nt., John Zakov&ek, 1128 Wadnworth St. Livingston: Frank Kr«>k. COLORADO: Pueblo. Charloa Pogor«'
1«T, 50S Moffat Ht, INDIANA: Indianapolis. Joseph Bru
der, 710 X. Holmen ave. MINNESOTA: Aurora, John Oražen. MISSOURI: 8t. Louis. Vinjene Cain
kar, 2213 Gravoia Ave. OHIO: Olencoe, l^na«- 2l»»mbergor. WISCONSIN: Kenosha, Frnnk Zabu
kovee, L'«»4 N. Congress 8t. WYOMING: Rock dprings. Math Ba tich.
PENNSYLVANIA: Export. John Prostor. Irwin, Louis Brir. Pittsburg. Bin? Novak, «>."><»S Rowan Street.
Lloydell, Ant»>n StraJiAar. Dunlo, Frank Kaučič. MONTANA: Klein, Martin Meznari*
(Opomba upravniitva): Tajnike sor klubov, kakor tudi tajnike naprednih slovenskih organiazeij prosimo, da naj «i naroČijo večje število "Družinskih koledarjev." NnS koledar se odlikuje po evoji originalni in interesnntn vsebini, cena pa je tako nizka, »la j /e dolžnost vj«a<'«'j;a slovenskega »lelav ra. da si na naroČi.
Tnjniki, klubov in druStev imajo pri na« kredit. Poiljite nnm večjo naroč bo skupaj, tn kak»»r hitro koledar j» rnzpr»xlnte — nnm pnSljete »lenar.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
POZOR KROJAČI!
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje . harmonik (tudi v starem kraju) cakor tudi popravo, se Vam pri-


poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta naj-boljša.
ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. 8t., Cleveland, Ohio.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa ii vub soditiih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, ftt sobe 1009
133 IV. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendoff, M. D.
Zdravnik sa notranje boleaal la raaocalnlk. tadravaiika pretakava hrezplaAaa—pla ¿ati je le zdravila 1924 Blue Ialaatf Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 pa pel.; ad 7 de V zvečer. iivea Chieap« iiveti belniki naj piieje slovenvko
NAÔIM TRGOVCEM
rijudno naznanjamo vsem na šini trgovcem, kateri prodajajo "Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino" in "Angeliko gren ko toniko", «la so naša zdravila prosta vsakega vojnega davka.
Joseph Triner, 1333—1339 So. Ashland ave Chicago, 111
Rabim krojaškega pomočnika ki zna delati vse tri dele obleke: jopiče, telovnike in hlače. Plača na teden ali pa od kosa. kakor sam hoče. Katerega veseli, naj se takoj prijavi pismeno ali pa osebno. Rabim ga takoj!
JOHN PUSH, tailor P. O. Box 697, Chisholm, Minn. x3	(Adv).
BKLL rrtONK 131SJ FISK
Iz stare domovine
Poizkušcn samomor majorja.—-
Srbski major Dobroslav Nikolie, ki se nahaja v Gradcu v vojnem vjetništvu, si je z nožem poskusil končati življenje, n si j»' prizadejal samo težko pa ne smrtnone-varno rano.
Velika nesreča. Delavcu Potočniku j«' naročil v ptujski plinarni večletni uslužbence Hočevar, «la naj izpod plinovcga kotbi izvleče z brizgalno vodo. Ker Potočnika dolgo ni bilo na dan, ga je šel Hočevar iskat in ga je našel ne zavestnega. Klical je na pomoč pa se j«- sam onesvetil, kakor tudi delavec Kukovec in «Irugi mest ni uslužbenci. Šele delovodja Krivec je s pomočjo činovojnikov iz vlekel ponesrečence iz.po«! kotla med katerimi so bile trije mrtvi štiri so pa rešili. Nesrečne žrtve
Hujšanje.
Zgodi se, da kdo neprestano hutjMJM vsak «lan sc slabša ,izgub lja težo in moč, trpi vsled izgube slasti in ner«Mlnosti telesnih opra vil. To kaže, da ne pr«jema do volj redilne snovi. Potrebno po stane, izpodbuditi njegovo slast in okrepiti njegove prebavne organe, tako «la se usposobijo pre bavljati vso hrano, potrebno za vzdržan je telesa. Pripočljivo J« Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino kot prvi pomoček, ker izčisti «Irob in ga pripravi za prejemanje nove hrane. Brž ko se to doseže, se telo okrepi in napol ni z novo energijo. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelova-telj 1333—1339 S. Ashlanr ave Chicago, 111.
•
Imejte vedno pri roki Triner's j Liniment za okorelost mišic in sklepov vsled prenaporn ali vsled prehlada, za bolesti in otekline. Cena 50c, po pošti 60c. (Adv.)
Navade narodov.
Naznanjamo z veseljem, da j g. Joseph Triner v Chicagi zopet letos izdal krasen stenski koledai za 1915. Kaže nam navade mnogih narodov in j«> le obžalovati, da vsled omejenega prostora niso niogli vsi narodi najti prostoru na njem. ali upamo, da se v enem prihoflnjili koledarmv to popravi. Iztis tega koledarja pošljemo po pošti po prejemu lOc v denarju ali znamkah. Naslovite svoja pisma: «los. Triner, 1333—1339 Ashland ave., Chicago, 111. Koledarji se razpošljejo po 1. «lec. 1014.
(Adv. 3t. 1—wk.)
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, 111.
"Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI. PittsbDrgh, Pa.
ALOIS VANA
— udelovatelj —
sodovlce, mineralne vode in rax*
nib neopojnih pijač. 1837 So. risk St. Tel. Canal !40è
IMEJTE VAŠO LASTNO KMETIJO.
Veliko naseljencev je dobro u-sp«'lo na zemljišču, na katerem je bil posekan gozd v Arkausasu in Louisiani. Ta zemlja s«« prodaja po $12 «lo $15 aker. Lepa prilika za pošiljanje pridelkov na trg, iu lahko ml plačevanje zemlje. To j prilika, ki se vam ne nudi vsak čas, da lahko započnete z malim kapitalom in si pripravite svoj lep dom in krneli jo. Pišit<> ali se pa osebno oglasite za pojasnila. L. M. Allcn, P T., M., Ročk Islaml Lines, ^oom 71H La Salle Station, Chicago, 111. (Adv.)
phone; canal 801«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. —Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Kacine Ave., Chlcngo, lil
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponared-be alnvnega Pain Kxpeller-ja dobite čestn. ako niste pa zni. Pazite na <odro in ime Richter 2bc in 5<>c pri v»ehd«>-brih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Go.
74-80 WisMigfoiSt
NEW YORK. N. Y
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
là 460 GRAMO ME.,	lENOSHâ. VIS
Telefon 1199
a. A. FISCHER
Buffet
Ima na raspolago ▼•akovmtno plva, vino, «modke, Ltd. Izvrstni pru-tor ta okrepčilo. 8700 W. 26tb St.,	Cálcate, III
Tel. Lawndalfl 1761
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma"» s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Ceno slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vs© kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO.
1311 E 6th St.,
Cleveland. Ohio.
M. A, Weisskopf4 M. D,
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in no-deljo večer neuraduje. Tel. Canal 470.
1801 So. Ashland ave. Tel. residenee: Lawndale 89*4.
VVažno uprašanje H
mi opravi
najbfljl in 'tjCMije i
Konzularnfly^
sodnijske
vojaške	Hanorar êi
^aiilwaukee.m.
Btbin Kristan:
oaSperckova pozabljena
EPIZODA.
IV.
Prišel iwi je čas, ko ho se tudi Gašperčkovi dvomi umaknili spoznanju. Dolgo je opazoval dejanja drugih ljudi, izaledoval njih mišljenje, vpraševal po njih ciljih in pobiral stopinje za njihovimi koraki zdaj na to, zdaj na ono atran. Večkrat je že mislil, da je n&ael pravo pot, ali ob tretjem, deaetem, dvajaetem kilometrskem kamnu je vstal dvora v njegovi duši; preveč je bilo cest, pa ni mogel najti prave.
Naenkrat pa ae je zaavetila, kakor da jo je prižgala sama skrivnostna usoda, ki jo sicer taji materijaliatični rod našega stoletja, ne pa v idealizmu okopana Gašperčkova duša — ae je zasvetila luč. Kaj bi posnemal, kaj bi bil ponatisk, če ai lahko original f Tako dolgo ai gledal druge, jilf študiral in zapisoval opazovanja v svoj spomin, da ai pozabil sam nase in še nič ne veš o svojem bogastva. Poglobi ae enkrat v dušo, ki jo nosi tvoje umrjoče telo. da ne ostane zakopan za klaiiJii izgubljen; kar ti je dano, je v tvoji oakrbi kakor posojen kapital, za katerega bos odgovarjal. In doslej ga še ne poznaš; kako naj nosi obresti? . . .
To uvaževanje, ki je naposled privedlo Gašperčka na novo pot, pa je prišlo po ovinku, kakršnih je v življenju človeštva toliko, da jih prav zaradi velikega števila ne opazujemo in nemara tudi dovolj ne umemo. Znanost je rešila premnogo problemov, ki so bili včaai še sami ob aebi onkraj meja v glavah naših pradedov plapolajočih misli; in znanost, ki je po pravici ponosna, da je odkrila nove svetove in razgrnila preteklost in nakupičila več mučil za šolske paglavce nego so jih včaai poznali modrijani, vendar skromno priznava, da je še več nerešenih vprašanj med nebom iu zemljo kakor peska in listja in šolske modrosti. Iu kdo bi se upal trditi, da mu je znano, zakaj je tajna moč, ki so jo pogani perso-nificirali v neštetih bogovih, židje in kristjani pa takorekoč v enem, ločila spole in vdihnila življenje tudi ženit Zakaj tisto, da človeku ni dobro biti samemu, bi se bilo lahko rešilo tudi na tak način, da bi bilo iz tiaoč kosov ilovice nastalo tisoč Adamov. In izpodbiti bi se dale tudi neromantične teorije o potrebi ploditve, če ne bi bila taka vprašanja preveč kočljiva za nežne nature.
Tudi Gašperček je na svoji poti srečal ženo; pravzaprav — zaradi natančnosti — dekle. Takrat se je zasukalo. Lekarnarji dajejo vsakovrstna zdravila v Aokoladi, _ v sladkorju in podobnih snoveh, ki so jeziku ljubša od medicine Ljubezen so bogovi naklonili ljudem, toda le površnim ljudem so njene slasti in bridkosti vse; zdravniki ne predpisujejo lekov zaradi šokolade in sladkorja, tem več zaradi vsebine, ki včaai 111 sladka ampak grenka toda menda — vedno koristna. Tega seveda ne spoznavajo zaljubljeni ljudje, ki mislijo, da je ljubezen sama sebi namen ali pa sploh nič ne mislijo ali pa le mislijo, da kaj mislijo.
Milena Gorjančeva je bila za sebna uradnica v odvetniški pi sarni drja. Bobnarja. Pisala je na stroj, stenografirala in opravljala, kakor je sama dejala, inanjše pravniške posle. Oroslav Gašperček pa se je z njo seznanil, ko ga je prokurist poslal z nekimi spisi k odvetniku, kjer so mu dejali, da naj jih izroči gospodični pri oknu. Gašperček je bil od rojstva kavalir, v trgovini pa so se njegove prirojene lastnosti še bolj razv41e. ker je mnogo občeval damami. Zato je umevno, da ni \r položil na mizo, kar je princ •1. češ tukaj imate to reč, pa se poslovil, temveč je izkušal z le pimi besedami gospodični razlo žiti. za kaj da gre. Lepe besede so bile tem potrebnejše, ker sam ni veliko vedel o tem, kar je bilo v papirjih. Milena Gorjančeva ga je poalušala. ne da bi ga gledala zakaj medtem je pripravljala š fov koncept, da ga strojno pre piše. V njenih očeh je bilo nekaj kar je Gošperček sam v sebi ozna čil za globoko duševno; opažal je njene elegantne kretnje, njeno moderno frizuro in fini vrat. Pre pričal ae je, da ae vede dostoja
stveno kakor kraljica. I11 blago mu je bilo pri duai, da ga vse to ni zmedlo. Ko pa je vse povedal, kar je vedel, ae je gospodičua oglasila:
"Vse je v redu in bo opravljeno, kakor je treba. V pisarni pa imamo veliko dela, gospod."
Za hip se je Gašperček zamislil. Kaj pomeni zadnj» stavek t Taka dama goto\o'ne daje besed brez zinisla. Kmalu pa mu je bilo jasno, da gospodična nima časa in da mu je to opisala na lep način, ker ga ni hotela žaliti s tem, da bi ga kar na kratko odslovila. Gašperček je razumeval tudi komplicirane reči, ker pa je bil tudi olikan, se je poklonil tako lepo, da se ne bi mogel noben lajtnant lepše, pa se je a položaju primerno izbrano frazo priporočil. .
Oroslav je odšel, podobo dostojanstvene dame pa je vzel s sabo, seveda v duši. Tedaj se je v njem zbudil speči genij pesništva. Svojih verzov ni pošiljal urednikom, ali glava mu jih je bila tako polna, da so mu bili večeri prekratki za prenašanje lepih misli iz kraljVstva ideje na prozaični papir 1'udni so bili oni dnevi, čudne tiste noči; razumel bi jih le človek, ki bi prečital zbirko lirike, polno mehkobe, hrepenenja. sladkosti in bridkosti, upanja in dvomov, porojeno iz čudežnih sanj. Pa nemara niti tedaj ne bi razumel, zakaj vsakda nji človek bi najbrže dejal, da so to vsakdanje reči, zaradi katerih ne bi bilo treba kvariti peres.
Nekaj časa je bil Gašperček nesrečen. Dama, kateri so bile posvečene vse njegove misli, je bila tako dostojanstvena, da se mu je zdela razdalja med njo in njim kakor med zemljo iu solncem. Isoda j>a si ni dala motiti svojih namenov in je ukrenila tako, da je poslal gospod prokurist tajno zaljubljenega pomočnika še večkrat v Bobnarjevo pisarno. Toda sčasoma se je zgodilo, da so ji opravki dovolili kakšen trenotek odmora, in Gašperček je doživel srečo, da ga je blagovolila vprašati za njegove razmere: Kako da se piše, kako je kaj v trgovini, če ima mnogo dela.
Tako se je polagoma krajšala razdalja, in ko je Gašj>erček nekoč odhajal iz pisarne, pa je morala gospodična prav takrat na sodnijo, sta šla prvič skupaj. Potenj se je to še nekplikokrat zgodilo slučajno, naposled pa sta si rekla, da ni nobenega vzroka, zakaj se ne bi zmenila.
Za Gašperčka se je tedaj pričelo takorekoč novo življenje. Gospodična Milena je bila ponosna dama ,toda njen novi prijatelj sv je kmalu prepričal, da je bila taka po pravici. Navadna ošab-nost ni bila mlademu trgovcu zoprna kakor cestno blato, kadar ima človek lakaste čevlje na nogah; Mileno pa je opravičevalo široko duševno obzorje in plemenitost mišljenja, ki je tiho ali mogočno protestiralo proti skromnosti njenega družabnega položaja. Bila je sicer članica uglednega pravniškega stanu, toda njenim talent« m, njeni bistri sodbi, poletu njenega duha bi se bilo pristojalo mesto vse bliže aolncu. Tkazovanje bi bilo zanjo, ne pa služba. Vrijeti bi morali biti v njenih finih rokah.
Tesnosrčni ljudje, ki ne veru jejo v žlahtnejse čute, bi dejali, da so tako gledale Gašperčkove zaljubljene oči i ti da sodijo drugi fantje svoja dekleta prav tako ali pa skoraj tako. Toda če bi bil Gašperček slišal tako mnenje, bi ga bil gotovo vsaj na tihem za vrnil. Nemara bi bil odgovoril sam v sebi, da ga ljubezen ni mogla zaslepiti, ker se sam še nič ni zmenil o tem čuvstvu, gospodič na Milena pa ni dala najmanjše prilike,'da bi bil mogel ugeniti če zahajajo njene misli tudi ka, v Amorjevo kraljestvo.
Pogovarjala sta se največ o velikih problemih človeštva, naroda zgodovine.. Gospodična Milena ni ponavljala kakor papiga. Njeni možgani so porajali svoje misli katerih ni.Čital Gašperček v no benem časopisu in v nobeni knji gi. Vse kar je pravila, mu je bilo novo: zato jo je poslušal kakor zamaknjen, kadar je govorila In zato še no štirih tednih ni vedel če so njeni lrisje plavi ali rjav — le toliko se mu je zdelo, da niso Črni.
(Dalje prih.)
Drobne vesti.
.. "Kaj ima baba vah^ti!" —
Odkar ae je začela vojna, se Je vpeljala v Trbojah straža iu sicer pri kapelici sredi vasi. Ponoči stražita 2, podntvi pa 1 moški. Vsaka hiša je dolžna po sporedu dati «nega moškega, ali si pa pre-krbeti namestnika. Dne 27. av-glista t. 1. je zadela vrsta hišo iovačice 77 let stare vdove Ma ije Setina; ker je pa sin v vojski, je prevzela po nasvetu sose-la sama stražo. V to svrho je držala v roki železen drog, takozva-no "vahtarico." To pa ni bilo po olji delavcu Jožefu Žumu, da bi ženska opravljala moško delo. Iz gal ji je iz rok vahtarico in s krikom: "Kaj imate tukaj vah tat," jo udaril s tem orožjem na hrbtišče desne in na polehtnice leve roke, ter ji prizadejal težke »oškodbe. Ž um ne taji dejanja in iravi, da je to v pijanosti storil. )bsojen je bil na 10 mesecev ječe.
Uboj. Pred pomožnim senatom
Ljubljani se je moral zagovarjati Janez Trelc, dninar na Ra <eku zaradi hudodelstva uboja. Obdolžence je popival v Stržajevi gostilni, kjer se je nahajalo več drugih gostov. Pogovarjali so o izbruhu vojne med Avstrijo in Sr ijo. V ta pogovor se je vtikal tudi Trelc, kar je imelo za posledico, da so ga iztirali iz gostilne. Čez nekaj časa je odprl Anton Mi-ave vrata in pogledal, ali je ob dolženec še v veži. Ko ga je pa ta zagledal, je takoj segel po nož. Stari Andrej Petrovič je dvignil stol in ga držeč pred seboj šel proti obdolžencu. V tem trenotku je Trelc prijel z levico za stol in ga odrinil od sebe, z desnico pa sunil Petrovčiča z odprtim nožem v srce, tako da je starec po poteku nekaj minut vsled notra njega izkrvavljenja umrl. Obdol-ženec se izgovarja, da je ravnal v ailobrauu, kar zaslišane priče zanikajo. Sodišče ga je obsodilo na in pol leta težke ječe.
Tatinzka družba. Pred ljubljanskim sodiščem so razpravljali sledeči slučaj: Matevž Škof, 18 let star delavec iz Zaklanca, je služil etošnjo pomlad za hlapca pri posestniku in trgovcu Francetu Ko-»alu v Podamreki. Majnika meseca je svojemu gospodarju iz kleti izmaknil svinjsko pleče in 10
Ženo in sina izgubil. Posestniku
Alojziju Jakšetu v Loki pri Zida nem mostu je umrla soproga. Isti
dan pa je dobil tudi brzojavko, da je njegov sin praporščak Jak-še padel na bojišču.
Gozdno skrivališče. Od zadnjega vloiua na Visokem na Golovcu, ko je bila sama gospa Klasekova v restavraciji ponoči, ni ttalo državni policiji miru, da je zasledovala iu je pred par dnevi, po zaslugi Klaseka, izsledila neko skrivališče, kamor so nosili tatovi svoje pokradene stvari. Našli so lonce za kuhanje, sveče, krompir, koruzno moko z vrečo, razno perilo, otročje obleke, vse to v nekem jarku, jako strmo, nedostopno, v neki duplini. Na tleh je bila deska 11a deski, vse stvari pa lepo zložene. V bližini so dobili nekega dečka, ki je v družbi tatov stal na straži. Tega so takoj aretirali in vsa njegova izpovedanja so dokazala, da se nahaja v tej družbi znani, že 17krat kaznovani Šolar. Zdaj apelira policija na občinstvo, naj ji pomaga vjeti tička, ki ga išče.
Tatvine. Dne 27. oktobra se je zgodilo v raznih lokalih ljubljanskih polno tatvin. V kavarni Leon na Starem trgu je bilo omenjenega dne ponoči iz zaprte omare ukradenih 8 buteljk in 3 steklenice šampanjca "Derby Sec." Splošno sumijo, da so to tatvino izvršili neki tujci, ki so se omenjenega dne potepali po Starem trgu.
Smrtna nesreča. Iz Gotovelj se poroča: Avtomobil, ki vozi iz Ljubljane v Celje, je v nedeljo 25. okt. povozil gdč. Antonijo Lu-žer, ko se je vozila iz Št. Pavla z vozom domov. Avtomobil je zavozil zvečer v temi v voz. Voz se je popolnoma zdrobil, ona pa je tako nesecno padla pod avtomobil, da jo je povozil preko glave in je bila na mestu mrtva. Vozil se je ž njo tudi otrok sorodnika Ivana Rak, ki pa je ostal nepoškodovan. Tudi vozniku in konju 8e ni nič zgodilo.
Straina nezgoda na Opčinah. Iz Trsta poročajo: 26. oktobra ponoči se je pripetila na postaji južne železnice na Opčinah strašna nesreča. Okoli pol 12. je šel 20 let stari Franc Vidrič, doma iz vipavske okolice, nekoliko vinjen čez železniško progo, ko ga je zagrabil stroj, mu nalomil črepinjo in odtrgal levo roko. Dr. Bellen
pošiljamo denar v staro domovino, po ravno istih cenah kakor preje.
Prodaja parobrodnih listov (šii-kart) je vstavljena do nove objave.
Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chlcago, 111.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
, KAPITAL $500,00000 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL,
PKIDSZDNlK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
NaJe podjetja j« pod nadzorstvom "Clearisg Houaa" čikaAkih bank, torej jo denar popolnoma aigurno naložen. Ta bankn prevzema tudi ulo-ge poitne hranilnice Zdr. držav. JkriJ» o«n*<«i promet 8. N.*P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vloSen v nato banko noti tri procente. Bodite uvejereni, da je pri naa denar naložen varno In dobičkanoano.

J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F". KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenikejprejmete zastonj. Vae delo garantirano. .............I................................
itrov vina, ki sta ga s hlapcem mu je nudil prvo pomoč ter ga Janezom Jamnikom popila. Za- poslal z vozičkom v tržaško bol-četkoin junija se je vtihotapil v niinico. Zdravniki izjavljajo, da gospodarjevo spalnico in tam iz je njegovo stanje brezupno. Nezaklenjene omare vzel 400 K. Se srečni alkohol, nekaj časa je služil, da bi sum Samomor. Iz ftt. IIja v Slov. tatvine odvrnil od sebe, potem gor. V nedeljo 25. okt. o polnoči >a jc zapustil službo, sel na Vič, je prišel v gostilno Neubauer v Kjer j»> našel svojega prijatelja, Strassu vodja nemške škole v Cir-irugoobdolženca, 18 let starega šaku, Jamnik. Naročil si je sko-Autona Oblaka. Temu je zaupal delico čaja. Medtem ko gre nata-storjeno tatvino in mu prigovar- karica v kuhinjo, da prinese gostu jal, naj ga spremi v Trst. Res sta naročeni čaj. se je Jamnik v leve jo drugi dan, ko sta si razdelila prsi ustrelil. Prepeljali so ga z plen, mahnila preko Trsta na rešilnim avtomobilo v Gradec, Reko in v Zagreb, z ostankom toda umrl je med potjo. Kaj je ukradenega denarja sta s«- pa moža gnalo v smrt, se ne ve. Zavrnila zopet v Trst: Tam sta obi- ročen je bil s hčerko gostilničarja skala bivšega Škofovega hlapca Gartnerja v Strassuu ter star šele Vntona Jamnika, 27 let starega 26 let.
kočijaža, ki je s svojo ljubimko, Dva požara. V Dobrovi pri Slo-Marijo Tršar, 27 let staro zaseb- \cngradeu je zgorelo gospodar-nieo, stanoval v Vin Kigutti. Vsi sko poslopje posestnice Luznik in štirje so živeli od tega plena. Ko celo domovanje posestnika Šteje pa denar pošel, so sklenili, da j ručnika. Zgorelo je tudi kmetijsko naj Skof pri Kobalu izvrši drugo, orodje, krma in živila. Zažgali so a bolj izdatno tatvino. Dne 17. otroci. — Pri Sv. liovrencu na junija t. 1. se je Nkof zopet na- Dravskem polju so zgorele te dni potil v Podsmreko ter čakal na štiri hiše. Gasilci niso mogli vsled
pomanjkanja vode ničesar opraviti.
Poneverba. Iz Sevnice poroča jo, da so prišli pri reviziji okrajne bolniške blagajne na sled poneverbi 420 K ; zakrivil jo je boj
za-
nekem griču, da Kobalovi puste hišo. Med 1. in 2. se je pa vtihopatil v Kobalovo spalno sobo ter iz zaklenjenega predala vzel listnico z vsebino 2950 K in jo s tem plenom odkuril na%»j v Trst, kjer so vsi štirje obdolženci s tem da tajnik.
denarjem tako potratno živeli, «la Zaprti ponarejalci denarja. V je bilo v kratkem po njem. — So- Ročici ob Paki so zaprli ključav-dišče je vse štiri obdolžence spo- ničarakega mojstra Frana Muho-znalo krive in obsodilo, in sicer, vica, njegoveira sina poniočnika Matevža Škofa na tri leta, Antona pVnna Muhovica, kljuearskega Oblaka na poldrugo h to, Antona vajenca Josipa Matjaca in tvana Jamnika na dve leti, vse tri V;Krmcnca, čevljarja Ivana Krmen-težko ječo, Marija Teršar pa je ca jn strojarskega vajenca Maksa bila obsojena na 4 mesece ječe. Tolstoversnika, si so izdelovali v Slaba letina je letos za gobe. Muhovicevi delavnici 10- in 20vi-Vsaj ljubljanski gobarji se močno '"arski denar. Ponarejalci denarja pritožujejo. Druga leta so se i* j so zaprti v Gornjem Gradu, okoliških gozdov, posebno pa z Samomor. Iz Riheniberga na Golovca vračali veselih obrazov Goriškem poročajo: Pred kratkim
pristnih pijai, Kranjaki Brinjevec, Silvovlc, Troplnovec, Grenko Vino in in to so: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina alovenaka aamoatojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost i* Kranjskega. Naročite ai poeknatni zaboj, koliko ateklenie in katere pijače hočete, aamo da bo eden zaboj, 12 ateklenie Moje cene ao nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agevtov. Prodajam aamo na debelo. Piiite po eeaik.
A. HORVVAT,
600 N. Chlcago, 8t.. Jollet, 111.
Edini slovenski pogrebnik ¡i
MARTIN BARETINČIC
M BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
s polnimi nahrbtniki" jurčkov, letos morajo pa ti siromaki stikati za njimi po cele dneve, pa se morajo naposled zadovoljiti z lisičkami in glivami, a še teh jc mnogo manj kakor druga leta Tudi na trgu jih je manj videti kakor prejšnja leta.
je prišel okoli 50 let star mož, ki se jc pod postajo ustrelil. Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, se ni moglo dognati. Njegova rodbina se je potrudila, da je imel nesrečnik dostojen pogreb in župan Co-lja jc ukrenil vse potrebno, da je rodbina to tudi dosegla.


trintrs
BirrtR-wiHE
T» Ml aov»
HO RKE V i HO
»tj % «...». M
Kadarkoli ate ne v spet ni, nikar ne pripiaujte to avoji uaodi. Poakuait« najti vzrok in čudili ae boste, kako mnogokrat ate sami krivi nevspeinosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite ao jih v bodoče. Ce je važe zdravja v nevarnosti — posebno če niao v redu prebavni organi, pa niate uspeli z nobeno remeduro, tedaj po akuaite.
Trfnerievo ameriško zdravilno grenko vino,
ki je le v redkih slučajih neuspeSno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene anovi da ao možne vriiti brez vsake pomoči avojo funkcijo.
Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak okus in deluje hitro in vspežno.
Kabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vaa nadleguje zaprtje in ajega posledice, kadarkoli imate bolečine v želodeu in trpite na kainji maladiji, ki ao posledice zapertju.
JOS. TRINER
Uvaževalec ln Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago. IU.
Ne pozabite, da ima TRTNERJEV LINTMENT dober učinek sa reu-matično in neralgične bolečine, v slučajih otrdelosti miAic is Kibov v slučaju otehliae in izmakseloeti

J