'41
Dalmacija
(Zemlijepisna črtic«.)
Jnžno od Hrvatske se r&zprostira ktunenita Dalraacija, ki je zaradi svojih starin in junaških prebivalccv znana daleč po sretn. Prri Hrratj« so se bili naseiili v Daiiuaciji, prva hrratska mesta so bila v Dalmaeiji. pnre in najlepše pesnižke umotrore so dobili Hrvatje iz Dalmacijtt. Fo prarici fcedaj lehko reScmo, da jo Dalmacija zibelka naSih Trlih bratov Hrvatov.
Oalmatiasko kraljestvo Steje hlau do 445.000 preliivalcev, ki so do malega Tsi Hrrati in Srbi. Samo po otocih iu večjih primorskih inestih je nekoliko ItoUjanov (vseh skupaj cio 23.000). Najvec DalinalineeT pripada k rimsko-katoliškej vuri; praroslaniili kristjanov je jedfla petisa.
Dalmatinske gore so le uekajio nadaljevanje Krasa. SajžuamenitejSe gore so Vejebie ob desnem bvegu Zrmanje in Urliške gore z dlnarskiiti razrastkom, ki dela mejo med staro Dalmacijo in turško Bosno. Podnebje je zeM prijctno in ugaja posebno rastlinstru.
Dalmacijo oplakuje jadransko morje. Glavno jezero blizn morskega oljrežja se iinemije Vrausko. Voda v tcm jezera je slana. NajznamenitejSe reke so: Zrtnanja, ki izrira y JjVi; Neretra, ti priio iz HereegOTuie, Krka ia Cetijija, izrirajoči v Dalmaciji.
Ker je v Dalumciji malo travnikov, zat6 se v tej deželi tudi malo goreje ?JTinc najde in še ta nij posebno dobrega plemena. RibiSUo daje nreljivalccm ob morskem obrežji najohilnej.5i živež. Med avstrijakimi deži-laini ima Dalmacija največ koz, ki zaraSčanju iu pogozdovanju lirasa neiznierno rnliko trare deJajo. Tudi mncgo Diezgc? in oslov imajo Dalmaliaci, s kakTimi po slabifa potih jli stezah tovorijo.   Žita pridela Dalmadja prav malo, zatorej je t.-eba ato ij
42
sosednjih dcžel kupoTati. TorSice iu ječmena se še nsjvei pridela. Dalmatinska viaa so izvrstna. Oljka daje obLlo dobvcga olj& i% kupSijo v tuje deiele. Eudnin iiua malo. najmanj med vscmi avstrijskimi deželami. Solf bi se lehko pridelalo Teč. LjudjL se peeajo najbolj s tesanjem ladij. Promet je po inorji in po suhem zel6 živahen, pesebuo s turšfcuni deždlami in Čruogoro. IzvaSajo se domači pridelki: vino. olje. sladko ovočj« (sadje), volns, neostrojeae kože. ribe, nasoljeno sako meso, žganje in inorska sol.
Dalmacija je razdeljena na 12 okrajoih glavarstev, a najvišja npravns gosposka v deželi je c. kr. nainestnija v Zadru.
Glavno inesto dalraatinskega kraljestTa je Zadar, ki Steje 8000 prebi-Talcev. Bmga važnejSa mesta so: Nio, z riniskimi starinami; Beligrad (Zara vecchia); Pag, Rab. ŠibeDik. prelepn zidano iue3to oa strmih gričkih; Skradin, Knin, Sinj, Splet, največje rnnsto v Dalmaciji z 12.(00 pre-bivabi; Trogir s stolno cerivijo, ki je najlepSa izmed vseh dalmatinsiih cerkTil; Kliž, Hvar na otoku Hvara; Vis, ua otoku Viau. ki poselmo stei po bitki na niorji 1866. 1.; Kortula na otoku KoriSnli; DubroTnik poleg morja i zcl6 starinskimi zidavami; Kotor sredi visocih golih hribcv ; Budva i. t. d. (Ysa ta mesta poiSCite na zemljevidn. ako ga imate pri rokah.)
Dalmatiaci so izvrstm pomorMaki, ker veSjidel živž le na morji. Po Tsern Sirokem svetu, kjer koli se najde kako morje, najdeS gotovo tudi kacega Dalmatinca na morskej ladiji. Mnogi so \sM prepotovali Amcriko. Kalifornijo, Egipet i. t. d.; nekateri so tndi ostali t tujein syetu, ter so našli oudu sreiio ia bogastvo, & ve{in» jili potoje le sein ter tja, ter jim je brodarstvo jedini zaslužek, od katerega se %iv6. Veodar se skoraj vsaki tiajrajše vrne v avoje domafie zavetje, r svojo lepo Dalinaeijo, poko oljk, sladkih amokev, pomoraaS
Dalmatinci in Dalmatinke se oblačijo iiavadnov domaCo volneno tkanino: možki nosijo tako imcnovano rudeCo volneno baljo (jopiS) do pasii ali pa siirino do kolen, moder telovnik ia modre, volnene ozke hlače. Na nogah noaijo veSjidel pletene opanke, a na gla\i rudeCo kapo (fes). Žonske so zel6 pripvosto obteSeae v bele ali modre lebke sukDje, ali pa v volneue suknjo z oprsuikoro. Tudi ženske nosijo opilu6ice (nekatere tadi čižme), a na glavi imajo rndečo kapo ali bel robee.