Danes POSEBNA IZDAJA »DE«V KRANJU 6S3EŽ0ES38ŠJ5* SES3SS335S3?**’1' „ , rfC«tu a**. ZAMOTANA REŠITEV — Ce pravite, da so težave dediščina dosedanje politike, zakaj potemtakem ne spremenite te politike? — Saj bi jo že, težava je le v tem, da so v podjetju še vedno isti politiki! Karikatura: ANDREJ NOVAK ■MSBMEBHs; essečBoesai mmssssmsm RA2BIRJENA SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS: Kako zagotoviti večjo učinkovitost sindikatov? Ali res lahko govorimo o krizi sindikatov? Ali morda drži, da je v sindikatih vse v redu in da ni treba ničesar menjati? Ali sa res v pogojih samoupravnega sistema sindikati izgubili svojo vlogo? Kaj je z deprofesionalizacijo sindikalnih kadrov in z reorganizacijo sindikatov? Kakšna naj bo vsebina občnih zborov sindikalnih podružnic in kakšne kadre voliti v sindikalna vodstva? Ta vprašanja so bila v središču pozornosti na razširjeni seji predsedstva RS ZSS, ki je minuli teden kot glavno točko obravnavalo vprašanja v zvezi z volitvami v sindikalna vodstva in nekatera druga organizacijsko-politična vprašanja sindikatov. Podlaga za to razpravo je bilo poročilo Komisije za organizacijsko-kadrovska vprašanja, ki ga je predsedstvo sprejelo v vseh bistvenih točkah, čeprav je imelo nekatere pripombe Naj omenimo samo nekaj misli iz živahne razprave predsedstva o teh vprašanjih: Ko ocenjujemo dosedanje delo sindikatov, ne moremo mimo pomembnega deleža, ld so ga sindikati dali krepitvi H 6 H B 6 B B B B B B B B K B B B B B B B B B B BS B B B B g B 5 I ! i I i STRUKTURA VODSTEV Sedaj, ko v vseh sindikalnih organizacijah razmišljajo o tem, kako organizirati občne zbore sindikalnih podružnic, da bodo vsebinsko čimbolj bogati in da bodo podružnice dobile čim boljša in. čim bolj aktivna vodstva, je večkrat slišati tudi kritiko na račun sedanjih vodstev sindikalnih organizacij. Teh pripomb je več vrst in marsikatere so upravičene, predvsem pa tiste, ki izvršnim odborom sindikalnih podružnic očitajo premajhno povezanost s članstvom. Vendar pa tu ne bomo obravnavali teh pripomb, temveč se bomo zadržali le ob tistih, ki zadevajo strukturo vodstev sindikalnih organizacij. Marsikje pravijo takole: V našem podjetju so nekvalificirani in polkvalificirani delavci v večini. To pa pomeni, da bi se njihova beseda morala močno slišati tudi v vseh samoupravnih organih in v vseh organizacijah v podjetju. Pa se ne — le malo nekvalificiranih in polkvalifici-ranih delavcev je v vodstvenih organih, kar velja tudi za sindikat in to moramo spremeniti! Ali so res potrebne strukturne spremembe v vodstvih sindikalnih organizacij? Kakšen naj bo sestav teh vodstev. da bo zagotovil plodno delo sindikatov? Katere naloge sindikatov so v sedanjem času najbolj pomembne, smo že večkrat povedali, pa naj vseeno povemo še tokrat. To so: uveljavljanje ciljev gospodarske reforme, moderna organizacija proizvodnje, vključevanje v mednarodno delitev dela, izpopolnjevanje načel nagrajevanja po delu in krepitev samoupravnih odnosov. To so zelo zahtevne naloge, ki zahtevajo družbeno politično razgledanost in seveda veliko aktivnost pri njihovem uresničevanju. Pomemben delež pri izvrševanju teh nalog bodo imela tudi vodstva sindikalnih organizacij in zaradi tega je tudi tako važno, kakšne ljudi bomo izbrali v ta vodstva in katerih meril se bomo pri tem posluževali. Ali naj naredimo tako, kot smo delali včasih in naredimo tako imenovani ključ za strukturo vodstev: imamo toliko in toliko delavcev različnih kvalifikacij, toliko žensk, toliko mladine — in zato mora v vodstvu sindikalne organizacije biti ustrezno število nekvalificiranih, pol-kvalificiranih, kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, toliko in toliko žensk in ustrezno število mladincev in mladink Tega ne bi bilo težko storiti, prepričani pa smo lahko vnaprej, da s takšnim izbiranjem vodstev ne bi nikamor prišli. Mehanično prenašanje strukture zaposlenih v vodstva sindikalnih organizacij bi pomenilo samo to, da v manjšem obsegu reproduciramo vsa mnenja in tokove v delovni organizaciji. Nam pa ne gre za to! Zainteresirani smo sicer — in še kako! — da ta mnenja poznamo, vendar pa nismo zainteresirani za uveljavitev vseh mnenj — tudi nazadnjaških, takšnih, ki naš razvoj vlečejo na rakovo pot. Vemo, kakšne so naše naloge, vemo, kaj je za nas v tem času največjega pomena — in zato kandidirajmo v vodstva naših organizacij samo tiste ljudi, ki — ne glede na kvalifikacijo — z vsem srcem zastopajo načela sindikatov in ki so pripravljeni za zmago teh načel tudi krepko zavihati rokave. To naj bo naše edino merilo pri volitvah vodstev sindikalnih organizacij, ne pa nekakšni ključi za njihovo strukturo, ki so že tako zarjaveli, da nam ne bodo odprli nobenih vrat. MILAN POGAČNIK i B B B B H Četrtek, 3. novembra 1966 St 43, leto XXII delavskega samoupravljanja in njegove materialne podlage. S tem pa ni rečeno, da v organizaciji in metodah dela sindikatov ni treba ničesar spremeniti. Razmišljati moramo o reorganizaciji sindikatov, predvsem v smislu večje učinkovitosti njihovega dela in večjega vpliva članstva na formiranje politike sindikatov in na delo njihovih forumov. Ne drži, kar trdijo nekateri krogi — predvsem tisti, katerim je delo sindikatov napoti — da v pogojih delavskega samoupravljanja sindikati nimajo več svoje vloge. Delavski razred namreč ni enoten glede mnogih perečih vprašanj našega sedanjega razvoja, sindikat pa ima o vseh teh vprašanjih — na primer o vprašanju nagrajevanja po delu, sodobnega poslovanja itd. — izoblikovana svoja stališča in se bori za njihovo uveljavitev. Potrebno je krepiti vlogo in pomen strokovnih sindikatov, kar pa zadeva deprofesionalizacijo sindikalnih kadrov, je to proces, ki bo dozoreval postopno, vedno pa v skladu z mnenjem članstva, ki naj odloči, kje naj še naprej delajo profesionalni kadri, kje pa delo lahko prevzamejo volonterji. Predsednik RS ZSS tov. Franc Popit je razpravo o teh vprašanjih povzel takole: (Nadaljevanje na 3. strani) IGRA NA SREČO FOTO SLUŽBA DE S SEJE UPRAVNEGA' ODBORA GOSPODARSKI ZBORNICE SRS Prihodnost še vedno neznanka Tekstilna industrija naj bi si predvsem s povečanim izvozom zagotovila sredstva za uvoz surovin. Po najnovejših podatkih pa se je izvoz v primerjavi z lanskim letom vrednostno za 129h zmanjšal. Tekstilci pripisujejo letošnji izvozni neuspeh med drugim povišanim zaščitnim carinam in izvoznim podjetjem, ki pri poslih mislijo predvsem nase in na svoj promet, ne pa na to, da bi hkrati povečevala devizni učinek proizvajalcev. Na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice SRS je bilo rečeno, da skupno izvaža-• mo 60 % metražnega blaga v surovem stanju, čeprav letni pregledi o tekstilni proizvodnji kažejo kvaliteten napredek tkanin in skrb za predelavo boljših surovin, medtem ko količini izdelkov pripisujejo drugoten pomen. »Izvoz je še vedno rezultat trenutne priložnosti, ne pa temeljite analize zunanjih tržišč, ki bi tekstilni industriji poleg donosnejših izvoznih poslov nakazala izvozne perspektive. Izvozna podjetja ustvarjajo milijarde dohodka na račun tekstilne industrije, za proučitev svetovnih tržišč in izvoznih možnosti pa ničesar ne žrtvujejo.« (Nadaljevanje na 6. strani) ♦4A'N ® STR. 2: ANONIMNI PRIJATELJI ® STR. 3: 1 V JUGOSLOVANSKIH SINDIKATIH ( ® STR. 4: SINDIKATI IN VAROVANJE PRAVIC DELAVCEV STR. 5: SAMO OPOMINI STR. 6: »BOLJŠI JE, VENDAR PA...« STR. 7: DIREKTORJEVA »MOČNA ROKA« STR. 8-10: POSEBNA IZDAJA V KRANJU E B g ^■■bbbbi BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB S PLENARNEGA ZASEDANJA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KRANJU: SAMI SMO ODGOVORNI ZA DELO V SINDIKATU Sredi minulega tedna se je v Kranju sestal na plenarno sejo tamkajšnji občinski sindikalni svet. Razprava je bila sicer formalno razdeljena na dve točki dnevnega reda — na razpravo o dosedanjem in bodočem delu ter vlogi sindikata v občini in delovni organizaciji ter na razpravo o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic — v bistvu pa si je vseskozi prizadevala odgovoriti na vprašanje: kako zasnovati reformo v sindikatih. Zato se tudi v našem poročilu s te seje ne bomo več togo držali obeh točk dnevnega reda, temveč bomo predvsem poskušali nakazati, kako si v Kranju zamišljajo to reformo. IZ ORGANOV MED ČLANSTVO Plenum kranjskih sindikatov je že v začetku izzvenel v spoznanje, da se tudi v sindikalnem gibanju ne bo mogoče izogniti koreniti reformi. Kolesje splošne družbene reforme, ki se je še posebej hitro zavrtelo po »brionskem plenumu«, je namreč tudi pred sindikate z vso aktualnostjo zastavilo vprašanje, kako se vključiti v procese družbene preosnove, v procese za vse večjo uveljavitev neposrednega upravljanja proizvajalcev,- v procese vse- splošne demokratizacije. Zato je tudi razprava sama bila v marsičem usmerjena v samokritiko. Pravzaprav v kritično presojo dosedanjih uspehov in neuspehov v prizadevanjih kranjskih sindikatov. In ko je tehtnica kritičnosti odtehtala dobro od slabega, uresničeno od neuresničenega, se je pred kranjskimi sindikati razgalilo spoznanje: osrednji problem v nadaljnjem razvoju sindikalnega gibanja je, ali se bomo v sindikatih uspeli otresti dela v izvršnih odborih, plenumih in predsedstvih, v vseh tistih bolj ali manj zaprtih forumih, kjer tako suvereno razpravljamo in sklepamo v imenu članstva. Skratka, ali borna v prihodnje uspeli prenesti dejavnost med najširše članstvo. A ne gre le za drugačno metodo v delu sindikatov, gre v prvi vrsti za vsebinsko reformo. Gre namreč za to, da z vso tenkočutnostjo prisluhnemo problemom, ki danes tarejo proizvajalce v delovnih enotah, v delovnih organizacijah, gre za to, da se sindikat kot družbeno politična sila zavzame za razrešitev vseh protislovij, ki se porajajo v delovnih kolektivih in za katera terja članstvo, da se tudi razrešijo. Skratka, gre za to, da delo v sindikatih zares postane skupna akcija vseh članov sindikata bodisi v delovni organizaciji bodisi v komuni in ne le akcija nekaterih članov sindikata v izvršnih odborih, plenumu ali predsedstvu občinskega sveta. KRITIČNA OCENA SVETA Od tod dalje pa se zastavljajo pred sindikate še nove naloge: kako se organizirati, kakšne organizacijske oblike in kakšne metode dela poiskati, da bi postali v tej svoji akciji tudi čimbolj učinkoviti. Na to vprašanje plenum kranjskih sindikatov sicer ni dal dokončnega odgovora, temveč je le opozoril na nekatere pomanjkljivosti, članstvu pa prepustil, da se samo izreče o rešitvah. (Nadaljevanje na 8. strani) 7 dni i* sindikatih ANOMV1M PRIJATELJI * V.> fv t 'v - ' ' \* i * . ■ , POMENEK Z JOŽETOM MASTNAKOM, NAŠIM NAJBOLJŠIM IN NAJZVESTEJŠIM ZAUPNIKOM Ocene na pamet četrtina, pravzaprav kakih petsto štorskih žele-zarjev prejema Delavsko enotnost. Jože Mastnak, or-ganizacijsko-tehnični sekretar sindikalne podružnice v Železarni Štore, pa še ni zadovoljen s tem številom. »Imeli smo že 800 naročnikov, pred leti. Prvi smo bili med slovenskimi podjetji. Na katerem mestu smo zdaj, ne vem, lahko bi pa spet vodili. Poglejte tale spisek sindikalnih funkcionarjev; naročniške rezerve so že tukaj zelo velike.« Med štiriintridesetimi imeni je bilo samo šest obkroženih. »Osemindvajset predsedni- kov in tajnikov sindikalnih podružnic v delovnih enotah,« je nadaljeval Mastnak, »ni naročenih na Delavsko enotnost.-« »Ste jih vprašali, zakaj ne?« »Večina se izgovarja, da v drugih časopisih prej zvedo novice in da Delavska enotnost pogreva stare stvari. V anketi, ki jo je organiziral občinski sindikalni svet, najdete največ takšnih odgovorov. Jezijo me takšne ocene ,na pamet'. Najprej moraš časopis poznati, potem šele sodi o njem. Poglejte, pred kakšnim poldrugim mesecem smo dobili novega vodjo samoupravne in informacijske službe, ponudil sem mu ogledno številko Delavske enotnosti, in veste, da je bil navdušen nad članki? Na njegovo oceno nekaj dam, diplomiran germanist je, na osemletki je poučeval jezike, preden je prišel k nam. Razen tega v strokovnih službah redno berejo Delavsko enotnost.-« Vtem ko sva se menila, kako bi s pogostejšim pisanjem o štorskih železarjih in njihovi železarni povečali zanimanje za Delavsko enotnost, je prišel v sindikalno pisarno Franc Gornik, nekdanji predsednik sindikalne podružnice v delovni enoti sive litine, ki je pred tremi leti zbiral tamkaj naročnike. Izkoristila sem priložnost za preverjanje Mastnakovih izjai}. »Res je,« je dejal Gornik, »Enotnost z zamudo objavlja, kar prej drugje preberemo. Veliko nas je naročenih na dnevnike, denarja pa nimamo toliko, da bi naročili vse. kar izhaja. Odkrito rečeno, zame ni nič v Delavski enotnosti. Najbrž pa tudi to veste, da je v naši železarni veliko polpro-letarcev, ki jih doma čaka kmečko delo in nimajo časa za branje.« Gornikova razlaga me je rahlo iztirila. Predvsem njen prvi del, s katerim se ne strinjam. Toda preden sem začela ugovarjati, se je postavil Mastnak v bran: »Čudno, da ti tako govoriš. Direktor finančnega sektorja pa najbrž že kaj koristnega najde v Enotnosti, ker je že ves čas naročen nanjo. Raje pošteno povej, da je ne bereš in ne veš, kakšna je! Kdo v našem podjetju se najbolj poteguje za svoje pravice in se najprej zoperstavi nepravilnostim? Modelni mizarji, ni res? V modelni mizami je pa največ naročnikov Delavske enotnosti. Tam znajo stvari postaviti tako, kot je treba ... Misliš, da jim pri tem ne pomaga sindikalni list? Že leta ga berejo. Naše strokovne službe pa tudi upoštevajo stališča v člankih.« Mogoče pa nismo za delavce dovolj razumljivi?« sem poskušala spraviti pogovor na drugačen tir. Mastnak je odkimal. »Takole je, če sindikalni funkcionarji ne berejo Enotnosti in enako povrh še zaupniki po sindikalnih podružnicah, pač ne morejo ugovarjati predsodkom o Delavski enotnosti. Prepričan sem pa, da bom pridobil še precej naročnikov, čeprav je potrebna precejšnja mera vztrajnosti. Včasih mi pbide slina, tako dolgo prepričujem ... Lažje bi šlo, če bi pogosteje kaj pisali o nas. Premalokrat pridete v naš konec. Premalo vas je, vem, človek se ne more razpoloviti, da bi šla polovica novinarja v Koper, druga polovica pa v Store, kadar pa greste v Celje ali Maribor, bi vendarle lahko mimogrede skočili k nam. V vsej celjski občini je bilo 1. junija 725 naročnikov, pri nas jih imate pa 500. Prepričan sem, da se ne bomo ustavili pri tej številki. Imam pregled nad vsemi delovnimi enotami, v livarni valjev in ekspe-ditu zadnje čase kar lepo raste naročnina... Se enkrat vas pa prosim, razpišite anketo o Delavski enotnosti za vse člane sindikata. Jaz vam pa obljubim, da ga bom še naprej priporočal, ker šem osebno prepričan, da je delavcem potreben in koristen. Zadnje čase se mi zdi celo. boljši kot poprej.« Je bil to vljudnostni kompliment? Kdo ve, vsekakor pa sva si z Mastnakom, našim petnajstletnim zaupnikom, ob slovesu prijateljsko stisnila MARIOLA KOBAL TEKMOVANJA V VLEČENJU VRVI SO BILA NA ZADNJIH DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH V NOVEM MESTU ENA IZMED NAJBOLJ PRILJUBLJENIH PONOG. MED TEKMOVALCI JE BILO ZARES VELIKO SPORT-VJE VNEME, tilED »NAVIJAČI« PA MARSIKDAJ TUDI SMEHA. FOTO SLUŽBA DE RAZŠIRJENA SEJA MSB LJUBLJANA; . REORGANIZACIJA SINDIKATOV V LJUBLJANI Ustanovljeni bodo mestni odbori sindikatov © Izvolitev predsedstva MBS in štirih njegovih komisij © Analiza sedemmesečnih gospodarskih rezultatov © Ustanovitev enotne skupnosti za oddih in rekreacijo v Ljubljani Ko je Mestni sindikalni svet minuli teden na svoji razširjeni seji razpravljal o novih organizacijskih oblikah sindikalnega dela v Ljubljani, je pri tem izhajal iz želje, da na čimbolj učinkovit način združi in zastopa interese članov sindikatov v Ljubljani, ki jih je na področju celega mesta več kot 106.000. Učinkovitost dela sindikatov pa — kot je bilo poudarjeno v razpravi — ni bila najboljša, čeprav ne bi mogli reči, da občinski sindikalni sveti niso dobro opravljali svojih nalog in da se odbori strokovnih sindikatov niso prizadevali čim bolje zastopati interesov svojih članov. Problem je drugje: v tem, da je Ljubljana razdeljena na pet občin in da ima pet občinskih sindikalnih svetov, pri katerih delajo tudi nekateri odbori strokovnih sindikatov, hkrati s tem pa mnogoteri problemi preraščajo občinske meje in terjajo koordinirano urejanje na področju celega mesta. Zato so sindikalne organizacije tudi terjale drugačno organizacijo sindikalnega dela, ki jo je sedaj Mestni sindikalni svet uveljavil s sklepom, da se v Ljubljani ustanovijo mestni odbori vseh šestih strokovnih sindikatov. Po mnenju članov MSS je delo sindikatov bilo doslej obrnjeno predvsem na različna sistemska in druga vprašanja, vse premalo pa k življenju in problemom sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah. Občinski sindikalni sveti so imeli malo stika s sindikalnimi podružnicami, oziroma so imeli ta stik navadno šele takrat, ko so se v teh podružnicah pojavili problemi. Tako so sindikati največkrat samo »gasili« žarišča vseh mogočih nepravilnosti, niso pa dovolj organizirano usmerjali, dela, posredovali izkušenj itd. Se posebno močno pa je bilo čutiti potrebo po krepitvi vloge strokovnih sindikatov, ki lahko nudijo konkretno pomoč pri razreševanju različnih vprašanj, ne pa samo načelne nasvete. Prav to pa je bil tudi eden izmed najvažnejših razlogov, da se je MSS odločil za ustanovitev mestnih odborov sindikatov, ki bodo zajeli — vsak na svojem področju dela — problematiko celotnega mesta, po potrebi pa tudi bližnjo okolico Ljubljane. Občinski odbori sindikatov bodo torej ukinjeni; njihove zaključne konference bi bile v novembru, ko bodo izvolili tudi potrebno število delegatov za ustanovni občni zbor mestnega odbora sindikata določene dejavnosti. Ustanovni občni zbori mestnih odborov sindikatov pa bi lahko bili v decembru ali pa v januarju. PLENUM OBSS NOVO MESTO: Konkretna pomoč sindikalnim podružnicam Svoj plenarni sestanek je ObSS Novo mesto minuli teden posvetil izključno pripravam za občne zbore sindikalnih podružnic, s tem v zvezi pa je spregovoril tudi o različnih problemih dela v podružnicah. To ni bilo naključje, saj od dosedanjega dela sindikalnih podružnic zavisi v veliki meri tudi uspeh njihovih občnih zborov. Po načelu: sindikat toliko velja, kolikor dela, bo tudi članstvo na občnih zborih ocenjevalo pomen sindikatov v delovnih kolektivih in aktivnost ljudi, ki so jim na zadnjih občnih zborih zaupali razne funkcije. Pred članstvo je treba stopiti z odprtimi kartami, meni ObSS Novo mesto in zato je priporočil izvršnim odborom sindikalnih podružnic, da pregledajo sklepe zadnjih občnih zborov in odkrito povedo, koliko teh sklepov so realizirali. To bo bilanca njihovega dela in odgovornosti. Za bodoče delo sindikalnih podružnic pa je plenum priporočil programe dela. o katerih naj občni zbori povedo svoje mnenje. Ti programi naj ne bi bili preobširni, temveč naj bi zajeli samo najbolj pereče probleme, ki tarejo članstvo sindika- tov. Izkušnje namreč kažejo, da preširoko zastavljeni programi niso dobri, ker se potem delo razdrobi in da navadno kaj pičle rezultate. O delovnih programih podružnic bi se seveda morali izreči tudi kandidati, ki jih bodo občni zbori predlagali za različne funkcije — saj bodo končno ti kandidati po svoji izvolitvi tudi zadolženi za realizacijo teh programov. In še nekaj: če se bodo kandidati na občnih zborih izrekli za predložene programe, potem se bodo verjetno pri svojem delu tudi naslanjali na članstvo, ki je za te programe glasovalo. Sicer pa so bili člani plenuma mnenja, da bi občni zbori sindikalnih podružnic morali spregovoriti predvsem o perečih problemih samoupravljanja in dati o tem realno sliko v vsaki delovni organizaciji. Kot kaže praksa, imajo na delo samoupravnih organov večji vpliv različne neformalne skupine (direktor. računovodja, vodje delovnih enot) kot pa predsedniki teh organov, medtem ko o vplir vu kolektiva na delo in odločitve samoupravnih organov večkrat ne moremo niti govoriti. To se med drugim kaže tudi v dejstvu, da samoupravni organi malokrat sprejmejo predloge samoupravljavcev, še manjkrat pa te predloge uresničijo. Kar zadeva delo izvršnih odborov sindikalnih podružnic, so člani plenuma menili, da pogosto ne poznajo razpoloženja članstva in da večkrat s svojimi stališči propadejo samo zato, ker članstvo teh stališč ne pozna. Zelo čudno , je tudi, da se včasih ObSS bori za ureditev problemov v različnih podjetjih, njihovi sindikalni odbori pa pri tem stojijo pasivno ob strani. V posameznih delovnih kolektivih medsebojni odnosi niso zdravi, skrb za človeka pa samo puhla fraza; sindikalne podružnice v teh kolektivih se ne morejo odreči soodgovornosti za takšne razmere. Plenum ObSS se je v zvezi s pripravami za občne zbore sindikalnih podružnic izrekel za temeljito bilanco dosedanjega dela, pri kateri bo tudi sam nudil pomoč. Vsem svojim članom, kakor tudi članom občinskih odborov strokovnih sindikatov je določil po nekaj sindikalnih podružnic, katerim bodo morali nuditi konkretno pomoč pri organizaciji in vsebinski usmeritvi občnih zborov. Hkrati s tem se je plenum tudi odločil, da bo v pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic organiziral posebno izdajo Delavske enotnosti, posvečeno problemom novomeškega področja. M. P. MSS je na zadnji seji izvolil tudi svoje predsedstvo in štiri komisije, hkrati pa kot najbolj važne neposredne naloge označil svojo organizacijsko in kadrovsko utrditev, pomoč pri ustanovitvi mestnih odborov sindikatov, delo v zvezi z organizacijo oddiha in rekreacije, organizacijo pravne pomoči in delo na področju družbenih služb. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARJENJA O rezultatih gospodarjenja v Ljubljani v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je MSS razpravljal predvsem s stališča nalog, ki na tem področju čakajo sindikate in ki niso lahke, čeprav se je ljubljansko gospodarstvo razmeroma dobro vključilo v gospodarsko reformo. Analiza gospodarskih rezultatov na področju vseh ljubljanskih občin, ki jo je pripravil MSS (v Ljubljani ni organa, ki bi spremljal tovrstne rezultate za celo mesto), je namreč pokazala, da se je v prvih 7 mesecih proizvodnja povečala za 5 do 6 %, in to ob zmanjšanem (za 4 %) številu zaposlenih. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je celotni dohodek povečal za 32 %. Vse to pa ne daje povoda za samozadovoljstvo, saj so mnogi problemi ostali nerešeni. Izvoz precej zaostaja za planom, zaposlovanje za prirastom prebivalstva itd. itd. MSS meni, da bi se sindikalne organizacije morale močno zavzeti predvsem za razvojne programe delovnih organizacij, za oročanje in združevanje sredstev za rešitev najbolj perečih problemov, za korenite premike v kadrovski strukturi podjetij in za nadaljnje izpopolnjevanje načel nagrajevanja po delu v skladu s pogoji gospodarjenja. Posebno ostro je bilo obsojeno zapiranje vrat delovnih organizacij pred mladimi ljudmi z ustreznimi kvalifikacijami. SKRB ZA REKREACIJO — POMEMBNA NALOGA SINDIKATOV Na koncu seje je bil sprejet tudi predlog, da se v Ljubljani ustanovi enotna organizacija za oddih in rekreacijo pri MSS, h kateri bi takoj kot ustanovitelji pristopili RSS, republiški odbori sindikatov in počitniške skupnosti pri ObSS Šiška, Center in Moste-Polje s tem, da prenesejo vse svoje domove v upravljanje tej novi organizaciji. Mestni svet je ta sklep sprejel v želji, da čimbolj organizirano in učinkovito izkoristi vse obstoječe zmogljivosti za oddih in rekreacijo delovnih ljudi. Sklenjeno je bilo, da se delovnim kolektivom, ki razpolagajo z lastnimi domovi, priporoči, da pristopijo k novi mestni organizaciji za delavski turizem. Pri MSS Ljubljana bo deloval poseben odbor za oddih in rekreacijo, vse sindikalne podružnice pa bi si v svojih delovnih organizacijah morale prizadevati, da skrb za oddih in rekreacijo postane naloga, enakovredna vsem drugim nalogam, ki si jih zastavljajo delovni kolektivi. M. P. Ž OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • NOVO MESTO Občinski sindikalni svet v Novem mestu se je letos po triletnem premoru spet odločil organizirati delavske športne igre. Pobuda sindikalnega s-eta j c imela ugoden odfnev, saj se je za tekmovanja v 11 športnih panogah prijavilo kar 170 ekip iz 21 sindikalnih podružnic. Prvaki letošnjih iger so postali delavci GP PIONIR, ki so zbrali 152 točk. Na drugo meSt.o se je uvrstila KRKA s 137 točkami, na tretje pa NOVOTEKS s 128 točkami. V posameznih panogah so bili med plavalci najboljši člani kolektiva PIONIR, v tenisu je zmagal Novoteks, v balinanju pa Železničar. Mali nogomet je prinesel zmago Inisu, v odbojki je med moškimi ■ekipami osvojila prvo mesto ekipa Novoteksa, pri ženskah pa Pionir. Med atleti so bili najboljši člani Novoteksove ekipe, pri ženskah pa spet Pionirjeve atletinje. Vlečenje vrvi in streljanje je prineslo zmago GP Pionir, medtem ko so v kegljanju zmagali kegljači IM V. V namiznem tenisu je zmagal Novoteks, v šahu pa Krka. Predsednik komisije za"rekreacijo in pripravo delavskih športnih iger pri novomeškem sindikalnem svetu Adolf Šuštar pravi, da množičnost letos še ni bila tolikšna, kot bi želeli in da zato nameravajo že prihodnje leto organizirati tekmovanja skozi vse leto po liga-sistemu. Prav tako so se odločili tudi za pripravo zimskih športnih iger v veleslalomu in sankanju. Spremenili pa bodo tudi kriterije za sodelovanje, tako da se bodo manjše sindikalne podružnice lahho povezovale z drugimi in nastopale v eni ekipi. Letos so namreč lahko sodelovali le člani tiste sindikalne podružnice, ki je prijavila svojo popolno ekipo, s čimer pa je bilo onemogočeno sodelovanje manjšim podružnicam. ® BREŽICE: V Brežicah je občinski sindikalni svet v počastitev občinskega praznika tokrat že tretje leto zapored organiziral delavske športne igre, pri katerih je letos sodelovalo 61 ekip iz 22 sindikalnih podružnic z 244 tekmovalci. Ti podatki pa še pričajo, da je letos sodelovalo 25 ekip in 95 tekmovalcev več kot lani. Predsednica komisije za rekreacijo pri brežiškem občinskem sindikalnem svetu Nevenka Antič, je na zaključni slovesnosti v Dobovi poudarila, da število udeležencev na delavskih športnih igrah iz leta v leto narašča. Letos so se člani brežiških delovnih kolektiv / pomerili v šestih panogah. V streljanju z zračno puško je dosegla prvo mesto ekipa brežiškega obrata IMV iz Novega mesta, ki je že tretjič zapored osvojila prehodni pokal in ga tokrat obdržala v trajni lasti. V kegljanju je bila prva ekipa Kmetijske zadruge Brežice, v namiznem tenisu ekipa splošnega livar-st\- iz Dobove, v odbojki ekipa obrata GP Pionir v Brežicah, v malem nogometu ekip8 Obrtno kovinskega podjetja iz Dobove in v šahu ekipa Ljudske potrošnje iz Brežic. Tud1 v Brežicah so z doseženimi uspehi zadovoljni, zadali Pa so si nalogo, da v prihodnje še Povečajo množičnost udeležbe na delavskih š^Gnih igrah. R. S. 7 dni v sindikatih KAKO ZAGOTOVITI VEČJO UČINKOVITOST SINDIKATOV (Nadaljevanje s 1. strani) — Če govorimo o neki kri-K potem lahko govorimo samo 0 krizi etatistično-birokratske-& sistema, ki je zares zašel v s‘®Po ulico, medtem ko so se tindikati vedno borili na pozimi ah samoupravnega sistema. aes pa je, da nam neke stvari 6e uspevajo, da nismo dovolj Vinkovi ti, čeprav ne gre zapo-^avljati konkretnih rezultatov, smo jih v našem delu že posegli Da bi postali bolj učin-*°viti, moramo razmisliti o Metodah in organizacijskih ob-'kah našega bodočega dela, današnja razprava o tem pa poceni šele začetek iskanja novih °rganizacijskih oblik in delovnih metod. Kako naj postavimo organisti jo sindikatov — ali prek °hčinskih sindikalnih svetov prek regionalnih sindikalnih svetov? V tem pogledu mostno biti predvsem prožni in ?e smemo zagrešiti napake, da “i vnaprej postavljali neke organizacijske oblike, četudi se natn le-te morda zdijo najbolj- še. Iz tega ni treba delati političnega vprašanja; naj o teh organizacijskih zadevah odločajo organizacije na terenu tako, kot se njim zdi najbolj prav — seveda pa morajo pri tem za svoje odločitve prevzeti polno odgovornost. Glede platforme, s katero naj bi šli na občne zbore sindikalnih podružnic, nam ni potreben poseben plenum republiškega sveta sindikatov, saj smo že na dosedanjih plenumih dovolj obdelali vprašanja, ki so najbolj pereča, in to daje zadostno osnovo za delo sindikalnih organizacij. Kar pa zadeva kadre, ki jih bomo volili v vodstva sindikalnih organizacij, jih moramo ocenjevati s stališča njihovega odnosa do ciljev gospodarske reforme, do delitve po delu, moderne organizacije dela, socialističnih sa-moupravljalskih odnosov in seveda tudi s stališča njihove aktivnosti za uveljavitev naših pogledov na omenjena vprašanja. Ne bi pa ustrezalo značaju sindikatov, če bi v vodstva podružnic volili ljudi, ki imajo v delovnih organizacijah direktne izvršilne funkcije. Sindikat mora pri volitvah svojih vodstev biti avtonomen, saj je ta avtonomnost ena izmed samoupravnih pravic. To pa ne pomeni, da bi bilo potrebno odbiti vsako konsultiranje Zveze komunistov in samoupravnih organov, saj bi s tem samo zožili bazo za kandidiranje najboljših ljudi. Kot pri vsaki stvari je treba tudi tu najti pravo mero, saj gotovo ne bi bilo najbolj , demokratično, če bi v zvezi z volitvami v sindikalna vodstva odbili vsako posvetovanje tudi z organizacijami in organi zunaj sindikatov. Tovariš Popit, ki je bil na zadnjem plenumu CK ZKS izvoljen za sekretarja CK in ki bo zaradi tega dal ostavko na funkcijo predsednika RS ZSS, je predlagal, da predsedstvo kot svojega kandidata za ta položaj določi Iva Janžekoviča, podpredsednika RS ZSS. Ob tej priložnosti je tov. Popit de- jal, da smo do sedaj dajali izvolitvi predsednika sindikatov pomen političnega dogodka prve vrste, medtem ko se bo v bodoče ta stvar urejala bolj normalno, saj se bodo verjetno tudi ljudje na funkcijah pogosteje menjali. CK ZKS je sprejel načelo pogojne reelekcije, ki predvideva, da se po določenem času obvezno razpravlja o delu posameznih funkcionarjev in potem odloči, ali naj še naprej ostanejo na dotedanjem položaju, ali pa naj se za ta položaj izbere kdo drug. Če bomo šli na demokratizacijo odnosov, potem tudi ne bo nujnosti, da se trdo držimo načela rotacije. Predsedstvo je sprejelo Iva Janžekoviča za svojega kandidata za predsednika RS ZSS in ustanovilo posebno komisijo, ki bo v republiških odborih sindikatov in v občinskih sindikalnih svetih izvedla potrditev te kandidature. V razpravah o dosedanjem delu v zvezi z načrtom gospodarskega razvoja naše republike v letih 1966 do 1970 je nato predsedstvo ugotovilo, da to delo poteka v smislu stališč, ki jih zastopajo tudi sindikati. Plan je namreč usmerjen predvsem na rekonstrukcije sedanjih zmogljivosti industrije, na povečanje storilnosti, izvoza itd., in daje močan poudarek zvišanju življenjskega standarda. Postavlja pa se vprašanje, če je predvidena stopnja rasti proizvodnje (7 do 8 % letno) realna, še posebno, ker je na njeni podlagi predvidena tudi rast splošne potrošnje. Znižanje te planirane stopnje rasti bi pomenilo tudi znižanje planirane rasti življenjskega standarda in zato sindikati menijo, da moramo storiti vse za njeno realizacijo. To pa je možno samo s sprejemom ukrepov, ki bodo delovne organizacije spodbudili k čim večjemu izkoriščanju njihovih zmogljivosti. Največ j o nevarnost za uspešno izvršitev srednjeročnega plana po mnenju predsedstva pomenijo velike nepokrite obveznosti republike in dejstvo, da smo že vnaprej angažirali velika sredstva za določene objekte, vsled česar nimamo kaj prida možnosti za drugačno angažiranje sredstev, ki bi dalo boljše rezultate. O teh svojih pripombah bo predsedstvo obvestilo Zavod za plan. Na koncu svoje seje je pred-sredstvo sklenilo ustanoviti Center za raziskovanje javnega mnenja in predlagati republiškim odborom sindikatov in še nekaterim zainteresiranim organom in organizacijam, da postanejo soustanovitelji tega centra. Pri RS oziroma pri njegovi Komisiji za samounravne odnose je že do sedaj delovala skupina strokovnih sodelavcev. ki je delala različne analize in ankete za potrebe sindikatov. Poznavanje tevnesn mnenja je mimo potrebno pri raznih nolitičnih odločitvah in zato je predsedstvo sklenilo, naj so nmeniona skupina organizacijsko osamosvoji in nostonno — v skladu s potrebami sindikatov — razširi SVnip rlnjp MILAN POGAČNIK TEMO: ZA KAKŠNO REORGANIZACIJO SINDIKATOV SE ZAVZEMAMO? Predvsem delovna funkcija Osnovni problem, s katerim se srečujemo v delu sindikatov, je aktivnost in odgovornost sindikalnih delavcev na eni strani, na drugi strani pa vprašanje formiranja stališč sindikalnih organizacij. Dosedanje izkušnje pa pričajo, da se vrsta važnih stališč in zaključkov sprejema v ožjem krogu sindikalnih vodstev in brez razgovora s članstvom v sindikalnih podružnicah. Ta ugotovitev velja tako za izvršne odbore sindikalnih podružnic kot za vse druge sindikalne forume tja do federacije. . O tem problemu mnogo raz-Pšvljamo v Občinskem sindi-Jlflem svetu Ptuj. Na zadnjem :‘ehumu smo ugotovili, da so j^amezni člani plenuma pre-povezani s člani sindikata da ne poznajo dovolj razpo- . -toja, mnenja in hotenj članka. Ta ugotovitev nas je prišla do odločitve, da zadolžimo iškega člana plenuma za kon-totno delo v posameznih sin-Jkalnih podružnicah. Člani Plenuma imajo sedaj nalogo, da a udeležujejo sej izvršnih od-£>rov, sestankov članstva in da udijo sindikalnim podružnicam vs° potrebno pomoč pri njihovi1*1 delu in reševanju notra-, Jih problemov, poiskali pa bodo idi druge možne oblike stikov elani sindikata v neposredni oizvodnji. Novost dela plenu-s a Občinskega sindikalnega v Ptuj je tudi v tem, da bo .bodoče vse gradivo, ki ga prijavljamo za razpravo v plenu-i,'J> poprej v javni razpravi v sindikalnih podružnicah, Sv .bi tako članstvo povedalo t, mnenje, kakšna stališča V, zavzame plenum do vpra-?bj, ki so na njegovem dnev-redu. Člani plenuma bodo j1rei imeli nalogo, da na ple-nblu razložijo mnenja in stali-5 a članstva, prav tako pa da j Ranijo plenum s perečimi °blemi, s katerimi se borijo delovni kolektivi. Po tej poti bo v bodoče plenum ptujskih sindikatov sprejemal stališča in zaključke, nato pa jih posredoval skupščini in drugim organom v komuni. S tem hočemo vzpostaviti stalen stik med članstvom in plenumom. Funkcija člana plenuma tako ne bo več častna funkcija, temveč delovna funkcija, ki zahteva od vsakega sindikalnega delavca znanje, odgovornost, aktivnost in izostren posluh za mnenja in predloge članstva. Ob vsem tem je potrebno poudariti, da je tudi kadrovska politika stvar vsakega članstva. Prvi korak k temu smo v Ptuju naredili na lanskem občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta, ko predsedstvo in kadrovska komisija nista imela skoraj nobene vloge pri izbiranju kandidatov. Kadrovska komisija je pripravila analizo strukture vsega članstva po dejavnostih, določila število mest v plenumu, ki jih ima posamezni sindikat glede na število članov sindikata, in vrsto dejavnosti. O ljudeh. to je kandidatih, pa je odločalo članstvo. Zdravstveni delavci imajo na primer v plenumu dve mesti, sindikalne podružnice zdravstvenih delavcev so predložile svoje kandidate, podobno pa je bilo v vseh dru- gih dejavnostih. Ko so bili zbrani vsi predlogi, so o njih javno razpravljale vse sindikalne podružnice. Kadrovska komisija je nato zbrala vse gradivo in ga predložila občnemu zboru, ki je upošteval predloge sindikalnih podružnic, tako da je bil prvič izvoljen plenum, ki ga je predlagalo članstvo! Mnenja pa smo, da naj bi članstvo v prihodnje razpravljalo tudi o notranji organizaciji organov plenuma, o kandidatih za člane predsedstva in za predsednika. Tudi kadrovsko politiko od komune navzgor bi po našem mnenju morali spremeniti. Sindikalne podružnice in občinski sindikalni sveti namreč doslej niso imeli možnosti, da bi vplivali na izbiro kandidatov za RS ZSS, CS ZSJ, RO ali CO --'1: katov. Na terenu imamo vtis, dg je na primer CS ZSJ preuuuu povezan s komunami, saj • v Ptuju ne pomnimo, da bi nas kdaj obiskal kateri izmed članov CS ZSJ z izjemo nekaterih strokovnih sodelavcev. Razumljivo je, da vsaka občina ne more imeti v CS ZSJ svojega člana, toda zdi se nam potrebno, da se več občin skupaj dogovori o tem, kdo z njihovega področja naj kandidira v CS ZSJ. V RS ZSS pa naj bi imele vse občine najmanj po enega člana. Člani CS ZSJ naj bodo voljeni z vseh področij, teko da bo imel CS ZSJ stik z vsemi občinskimi sindikalnimi sveti in s čim večjim številom sindikalnih podružnic. Tudi stališča in zaključki CS ZSJ naj bodo izraz hotenj celotnega članstva. Delo CS ZSJ, prav tako pa tudi drugih sindikalnih forumov je torej potrebno prenesti iz centrov na teren, v komune in v delovne organizacije, kjer je žarišče vseh perečih problemov. FELIKS BAGAR Priprave Pred dnevi se je sestalo predsedstvo CS ZSJ ter v prvi točki dnevnega reda obravnavalo priprave — in seveda tudi naloge sindikatov — za sklic konference samoupravljavcev Jugoslavije. Rdeča nit te izredno obširne razprave pa je bila v tem, da so vsi udeleženci poudarili, naj konferenca preuna-lizira predvsem razvoj samoupravljanja v minulem desetletju in hkrati na.čne nekatera najbolj pereča vprašanja sedanje samoupravne prakse. Zato tudi ni nobenega dvoma, več, ali naj bi imela konferenca delovni ali manifestativm značaj. To navsezadnje potrjuje tudi dosedanja razprava v delovnih organizacijah, ki se je, po prvih analizah sodec, usmerila na nekatere osrednje probleme samoupravnih odnosov. Tako v delovnih organizacijah v razgovorih o konferenci najpogosteje opozarjajo na premalo izoblikovano delitev v delovni organizaciji, na odnose med delovno organizacijo in širšo družbeno skupnostjo, na razvoj samoupravljanja v družbenih službah, na izobraževanje proizvajalcev, na problematiko zaposlovanja, veliko pa razpravljajo . tudi o vsebini in metodah dela družbeno političnih organizacij v delovnih kolektivih. Spričo tega se je predsedstvo CS ZSJ tudi zedinilo, da morajo sindikati postati prvi pobudniki in sklicatelji konferenc samoupravljavcev bodisi v delovnih organizacijah bodisi v občinah ali v republikah, j Zastoj Ko so sindikati Bosne in Hercegovine na zadnjem plenarnem zasedanju republiškega sveta analizirali problematiko družbenega standarda, so ugotovili, da se življenjska raven proizvajalcev vse prepočasi dviga. Podatki o gibanju osebnih dohodkov sicer izpričujejo, da so v republiki skorajda dosegli jugoslovansko povprečje, toda odstotek zaposlenega prebivalstva v BiH je še vedno tako zelo nizek, da bistveno zmanjšuje realne dohodke družine. Prav tako zaostajajo za jugoslovanskim povprečjem pogoji šolanja, zdravstvena zaščita, stanovanjske razmere. Analiza vzrokov za zastoj v porastu življenjskega standarda v BiH je razkrila, da je ta pojav neizbežna posledica zelo počasnega porasta proizvodnje. Tako je bil v republiki do tretjega četrtletja povečan obseg proizvodnje le za 1,8 %, čeprav naj bi po planu dosegli 9 % povečanje. Živahnejše struj anje v gospodarstvu V oceni politične dejavnosti sindikalnih organizacij V minulem obdobju ugotavljajo sindikati Črne gore, da je bila le-ta znatno bolj živahna v. gospodarstvu kot pa delovnih organizacijah s področja družbenih služb. Tako so na primer v volnarskem kombinatu Bijelo Polje na pobuda sindikata razrešili dolžnosti skupino vodilnih delavcev, ker so le-ti malomarno opravljali svoje delo. V rudniku Suplja stijena v komuni Plevlje so v septembru dosegli samo 60 % planirane proizvodnje, sindikalna organizacija pa je takoj sklicala delovne posvete, da bi ugotovili vzroke zastoja in pravočasno odpravili pomanjkljivosti v gospodarjenju kolektiva. V podjetju modne konfekcije Jadran v Perastu pa so na zahtevo sindikalne podružnice izvedli revizijo delovnih norm, kajti le-te so bile v nekaterih obratih prenizke, drugjt pa spet prenapete, kar je povzročalo nezadovoljstvo med ko« lektivom in nizko produktivnost. Hkrati pa sindikati Črne gore ugotavljajo, da so bili prav taki in podobni sestanki najbolje obiskani in da je med članstvom vladalo zanje izredno zanimanje. se Sindikati v okraju Kraljevo ugotavljajo, da se v poslednjem obdobju bistveno umirja investicijska potrošnja. Investicijski apetiti so zdaj že precej manjši. Tako je na primer samo v zadnjih dveh mesecih devet delovnih organizacij v okraju Kraljevo ustavilo izgradnjo novih obratov. Še večje pa je število tistih investitorjev, ki so ponovno začeli analizirati svoje načrte in začeli usklajevati planirano dinamike investiranja z razpoložljivimi sredstvi. Tako so na primer med drugimi storili tudi v Magnohromu v Kraljevu, H. oktobru v Kruševcu in Prvi petoletki v Trsteniku. Vsi ti kolektivi so se odločili, da svoje proizvodne kapacitete modernizirajo in rekonstruirajo postopno, s čimer so si zagotovili reden dotok sredstev v sklade in tudi postopen porast proizvodnje in produktivnosti. Apetiti manjšajo v porastu standarda x VX^\XXNX<>XVX\XXXV>X\XX>XV>XNXt Pravna posvetovalnica PE vVVSXXVVNVXXXX>XXXXX>XXXVNXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXV<1NSNV* 106. VPRAŠANJE: I$i .Kako se izračuna osnova za odmero boleznine delavcu, je zbolel v septembru letos in ima tri nedorasle otroke? J0, Kako se izračuna osnovna za odmero nadomestila osebnega 0(lka med porodniškim dopustom delavki, ki bo porodniški <\|Xt nastopila v novembru letos in bo rodila v letu 1967? Ulj $e bo višina nadomestila zvišala v začetku prihodnjega leta Pa bo ostala ves čas porodniškega dopusta enaka? »0; Kako se odmeri boleznina v primeru, ko traja bolniški do-•nanj kot en mesec? K. J. — Cerkno tj. 55. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovati. (Uradni list SFRJ št. 22/62, 29/66) se osnova za odmero na-t0?estila osebnega dohodka izračuna iz povprečnega osebnega fc^ka, ki ga je zavarovanec prejel za minulo leto, in je nje-2nesek dokončno ugotovljen pri delitvi osebnih dohodkov Xaključnem računu. Ta nova določba je v veljavi od 28. 7. 1966 ^3 zato velja tudi za navedeni zavarovalni primer, ki je t0.l°Pil v septembru letos. Na odmero nadomestila osebnega °dka ne vpliva število zavarovančevih otrok. 9vSn°va za odmero nadomestila osebnega dohodka med po-Va aiškim dopustom se določi na povsem enak način kot csno-i)w*a odmero boleznine (čl. 70 citiranega zakona). Višina od-ttoJenega nadomestila ostane med trajanjem porodniškega osla neizpremenjena. ie j*Mavcu, ki je izpolnil pogoj predhodnega zavarovanja (ki inv . Pred vstopom v bolniški stalež socialno zavarovan brez letji/tiika najmanj 9 mesecev ali s presledki v zadnjih dveh Pajmanj 18 mesecev), se odmeri nadomestilo osebnega poka (boleznina) za prvih sedem dni v višini 80 % od osnove, 0(j od osmega do 60. dne v višini 90 °fc od osnove in za čas Xe ^ne dalje v višini 100 % od osnove. Delavcu, ki ne izpol-V Pogoja predhodnega zavarovanja, se odmeri nadomestilo lem odstotku (za prvih sedem dni 60 °/o od osnove, za čas od osmega do šestdesetega dne v višini 70 % in dalje v višini 100 % od osnove). Če je zavarovanec v delovnem razmerju, mu nadomestilo osebnega dohodka, za prve tri dni bolezenskega dopusta izplača delovna organizacija iz svojih sredstev v višini, ki jo določi sama delovna organizacija v svojem splošnem aktu (2. odstavek 60. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju). V. VEHOVEC 107. VPRAŠANJE: Delovna organizacija mi pri izračunu osnove za odmero nadomestila osebnega dohodka med začasno nezmožnostjo za delo ni upoštevala osebnih dohodkov, ki sem jih prejel za delo, katero sem opravil ob sobotah, ko sem moral kot pekovski delavec delati preko rednega polnega delovnega časa pri mešanju testa, da se testo ne bi pokvarilo. Statut naše delovne organizacije nalaga delavcu v takem primeru dolžnost delati dalj časa kot poln delovni čas. Ali imam pravico zahtevati, da se mi vštejejo v osnovp za odmero nadomestila tudi osebni dohodki, ki sem jih prejel za svoje delo preko polnega delovnega časa? P. J- — Maribor Po 2. odstavku 54. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list SFRJ štev. 22/62, 29/66) se za izračun osnove za nadomestilo osebnega dohodka vzamejo osebni dohodki in drugi zavarovančevi prejemki, ki so po posebnem zveznem zakonu podlaga za izračun pokojninske osnove. Tak posebni zvezni zakon o osebnem dohodku, ki je osnova za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje (Uradni list SFRJ št. 29/66), določa v 2t odstavku 1. člena, da se osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v času, daljšem od polnega delovnega časa, upošteva za pokojninsko osnovo samo, če je delavec tako delo opravil v primerih in pogojih členov 43. in 46. temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Nazadnje omenjeni zakon določa v svojem 43. členu, da je delavec dolžan delati dalj kot poln delovni čas med drugim tudi v primeru, ko je tako delo potrebno, da se prepreči kvarjenje surovin ali materiala, kar mora biti določc-- v statutu delovne organizacije. Zato je treba v osnovo za odmero nadomestila osebnega dohodka všeti tudi osebni dohodek, ki vam je bil izplačan za delo preko polnega delovnega časa, ker je bilo delo nujne potrebno, da se prepreči kvarjenje testa in ker tako določa statut organizacije. Niste navedli, ali ste zboleli pred 28. 7. 1966 ali pozneje. Ce ste vstopili v bolniški stalež po 28. 7. 1966, se vzamejo za osnovo nadomestila povprečni osebni dohodki za minulo leto, sicer pa povprečni osebni dohodki za krajše obdobje (za zadnje tri mesece, za prejšnje obračunsko trimesečje pred vstopom v bolniški stalež). 55. člen temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju je bil namreč spremenjen z zakonom o spremembah in dopolnitvah tega zakona (Uradni list SFRJ št. 29/66, ki se uporablja od 28. 7. 1966. Ce vam je bilo nadomestilo osebnega dohodka nepravilno odmerjeno, lahko na podlagi določbe 122. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju zahtevate, da vam delovna organizacija izda o tem obrazloženo pismeno odločbo, proti kateri se boste mogli pritožiti na republiški zavod za socialno zavarovanje. M. VEHOVEC Iz naše družbe KAKO SO SE V »MURI« ODLOČILI za nadomestila v Času bolezenskega izostanka Zdravilo, ki vsaj blaži, če že pozdraviti ne more Med 1670-članskim kolektivom tovarne perila in konfekcije MUHA v Murski Soboti je 87"/« žena. Zgolj zavoljo takšnega sestava kolektiva bi bilo pričakovati, da bo odsotnost z dela zaradi boleznin večja, kot pa v kakem drugem, bolj »moškem« kolektivu. Vendar v Muri ugotavljajo, da vplivanje omenjenega »človeškega faktorja« ne pomeni edinega, še manj pa odločilnega vzroka, zakaj so se v zadnjem letu izostanki z dela kar podvojili. Glavni vzrok namreč 1 po njihovem mnenju leži drugje: v povečanih osebnih dohodkih, ki jih lahko izplačujejo na račun povečane produktivnosti, višji osebni dohodki pa pomenijo tudi višja nadomestila za čas bolezenskega izostanka. Mura ima svojo proizvodnjo organizirano na tekočih trakovih, pri katerih delajo delavci v brigadah, kakor pravijo tem skupinam delavcev. Če manjka v brigadi samo eden, ga nekako še pogrešijo. Če pa manjkata dva ali celo trije, že pade produktivnost, ker ostali svojega m njihovega dela enostavno ne zmorejo. Tako na primer se je že primerilo, da je zavoljo izostankov nekaterih padla produktivnost posameznih brigad tudi do 15 «/o. Ta in še nekatera druga dejstva so v Muri imeli v mislih, ko so se odločali za nadomestila za bolezenske izostanke do treh dni, ki gredo v breme delovne organizacije, oziroma njenega sklada za osebne dohodke. O tem smo se pogovarjali z vodjo kadrovske službe in predsednico sindikalnega odbora, tovarišico MARIJO VILD, ki nam je tole povedala: »Za prve tri dni bolezni dobi delavec hranarino v višini 60 0/o povprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih. Če pa zdravnik komu prizna »bolniško« zaradi nege obolelega družinskega člana, pripada takemu delavcu hranarina v teh treh dneh v višini polovice osebnega dohodka. Tako smo se odločili zato. ker vemo, da oboleli družinski član skoraj nikoli ni sam doma, pač pa je ob njem še kak drug družinski član poleg tistega našega delavca, ki zavoljo omenjenega vzroka zahteva bolniško« »Mar zaradi tega niso prizadeti tisti, ki so res bolni?« »Ker smo pretežno ženski kolektiv, so res prizadete tiste naše delavke, ki jim zdravstveno stanje in splošno počutje enostavno onemogočata, da ne bi izostale z dela dan ali dva v mesecu. Vendar ne vem, kaj naj bi v takih primerih storili in kdo naj bi o tem odločal, kajti to je stvar subjektivne presoje zdravnika in pacientke — naše delavke. Vendar pa je spet tako, da smo morali najti čimbolj učinkovit način, kako preprečiti razne špekulativne izostanke. Z našega področja je namreč veliko ljudi odšlo na delo v inozemstvo, tako da je zdaj izredno težko dobiti delavca — težaka, ki bi našim delavcem, med katerimi ima večina doma nekaj zemlje, pomagali pri obdelovanju njihovih zemljišč. Razen tega so te usluge zelo drage in se je poprej delavcu zelo izplačalo, če je nekaj dni ostal doma, ker je to bilo zanj ceneje:« »Kako preprečujete take in druge špekulacije in kaj vam je prinesel novi način obračunavanja boleznin do treh dni?« »Težko je odgovoriti na prvi del vprašanja! Zavedamo se, da poleg resničnih bolnikov obstajajo tudi namišljeni, ki bolniški stalež izkoriščajo za osebne potrebe, oziroma za poljska dela, kakor sem že omenila. Učinkovite kontrole na domu namreč ne moremo vpeljati (ne da bi bila strahovito draga!), ker naši delavci žive po raznih krajih, do 15 km oddaljenih od tovarne. Po drugi strani je spet tako, da smo delavcem ombgočili, da jih lahko zdravnik pregleda brez čakanja bodisi v tovarniški ambulanti ali pa v času, ki je posebej za nas rezerviran v ordinacijah zdravstvenega doma. Navzlic temu se namreč dogodi, da zdravnik splošne prakse marsikdaj ne more z gotovostjo trditi, ali je nekdo zdrav ali pa bolan, če nima tudi izvida specialista ali specialistov, če se pacient potoži zaradi različnih tegob. Tako se vse skupaj zavleče in marsikateri to, žal, izkoriščajo. Zdravila, ki bi dokončno pozdravila to bolezen, pa najbrž ni, kajti v naših delavcih je pregloboko zakoreninjena miselnost, da stroške za »bolniške« pokriva nekdo drug, ne pa sami iz prispevkov od osebnih dohodkov., To, kar sem zdaj povedala, pa še ne pomeni ocene uspešnosti ali neuspešnosti naših prizadevanj. Novi pravilnik je namreč pri nas stopil v veljavo s prvim oktobrom. Že prvi teden se je število izostankov z dela zmanjšalo skoraj za 15 %>. Že iz tega pa je mogoče sklepati, da so novi ukrepi nekaj le zalegli že na samem začetku,« je zaključila tovarišica Vildova. -mG m »Te bomo povedali basni, temveč bomo sprego-' vorili o proizvodnji električnih gospodinjskih aparatov. Vso jugoslovansko tovrstno proizvodnjo smo poimenovali z muho. In zakaj smo po kraj nje postavili žirafo? Z njo smo poimenovali eno velikih tovarn električnih gospodinjskih aparatov v tujini, vseeno katero, važno je, da je ena. Zaradi primerjave! Povedali bomo bolj konkretno, kajti vsak zapis mora temeljiti na dejstvih. V Jugoslaviji izdeluje kakih 60 podjetij električne gospodinjske aparate. Pazljivo smo jih šteli od vzhoda do zahoda, od severa do juga naše ljube domovine. Morda smo iz nevednosti izpustili katero, ki letno proizvede samo tisoč kosov električnih aparatov, in to naj nam bo oproščeno! Pazili pa smo, da nismo izpustili nobenega proizvajalca, ki letno pošlje na trg — seve, domači in tuji — več kot 100 tisoč kosov svojih izdelkov. Skrbno smo torej šteli in našteli, da imamo danes v Jugoslaviji 9 proizvajalcev električnih štedilnikov, 8 proizvajalcev bojlerjev, 3 proizvajalce hladilnikov in prav toliko proizvajalcev seselcev za prah. Dalje: 4 podjetja izdelujejo električne likalnike, J3 proizvajalcev izdeluje različne vrste grelcev, 9 podjetij dela mikroelektrične motorje itd. Torej je primerjava naše industrije električnih gospodinjskih aparatov z muho krivična? Resnično ni, kajti vseh 60 proizvajalcev naredi skupaj letno komaj toliko kot srednje velika tovarna v razviti industrijski deželi. Se bolj konkretno. Devet proizvajalcev mikromotor-jev je v prvih petih mesecih letos izdelalo 693.364 motorjev. Letna proizvod- S SEJE KOMISIJE RS ZSS ZA PROUČEVANJE PROBLEMOV ZAŠČITE ČLANSTVA Sindikati in varovanje pravic delavcev Zaradi bolj enotnega, sistematičnega in organiziranega dela na področju varovanja pravic delavcev članov sindikata - bi bilo treba pri RS ZSS ustanoviti stalno komisijo © Opredeljena stališča o nalog sindikatov na področju njihove zaščitne funkcije ter konkretne vsebinske in organizacijske odločitve morale obvezno postati sestavni del politike in dela sindikatov od osnovnih organizacij do republis* sindikalnih organov © Statut zavezuje sindikate, da zagotovijo varstvo pravic svojih članov, zato 5 dolini tovrstno pravno službo tudi financirati © Neurejeni medsebojni odnosi niso samo »lepotna« n poba delovnih skupnosti Člani začasne komisije RS ZSS za proučevanje problemov zaščite pravic članov so minuli teden razpravljali o nalogah in zahtevah glede varstva pravic delavcev predvsem z vidika organizacije pravne pomoči in njenega financiranja. Ta del sicer razsež-ne problematike je bilo treba po njihovem mnenju obravnavati prej, ker v več kot tretjini občin člani sindikata ne morejo dobiti pojasnil in osnovne pravne orientacije glede svojih pravic, ker za to ni pri občinskih sindikalnih svetih pravnih posvetovalnic. Razen tega pa visi edina specializirana služba pravne pomoči pri RS ZSS na nitki, ker sta nerešena njen nadaljnji status in njeno financiranje. Od vsega začetka, to je od leta 1960, posluje pisarna kot specializirana kolektivna odvetniška pisarna, ki se ukvarja z delovnopravnimi zadevami oziroma z zadevami, ki so v posredni ali neposredni zvezi s pravicami iz delovnega razmerja. Odvetniška pisarna daje strankam vse pravne usluge v teh zadevah po zakonu o odvetništvu, s tem da daje pravne nasvete brezplačno, medtem ko ostala pravna opravila zaračunava po tarifi. Mimo tega pisarna sodeluje z Republiškim sindikalnim svetom, strokovnimi sindikati in sindikalnimi organi na področju mesta Ljubljane, jih obvešča o tekoči problematiki ter seznanja z gibanjem in značilnostmi delovnih sporov. Povprečno je lani dala pisarna na mesec 187 pravnih nasvetov, letos pa se je njihovo število na mesec povzpelo že na 222. Lani so odvetniki te pisarne prevzeli povprečno na mesec v zastopanje 48 zadev, letos pa jih prevzamejo povprečno 58 na mesec. Sprva se je pisarna financirala samo z dotacijo RS ZSS, lani pa se je začela razprava s predstavniki občinskih sindikalnih svetov mesta Ljubljane, da bi prevzeli ustanoviteljstvo odvetniške pisarne in tudi del njenega financiranja, ker je okrog dve tretjini vseh zadev, ki jih opravlja pisarna, s področja mesta Ljubljane. Do sedaj občinski sindikalni sveti še niso prevzeli ustanoviteljskih pravic za to pisarno in tudi ne želijo več sodelovati pri njenem financiranju. Obstoj te pisarne je zaradi tega postal negotov. Zato je bilo treba po mnenju komisije v okviru celotne problematike reševanja problemov zaščite članstva razpravljati še posebej o obstoju, nadaljnjem financiranju in statusu te pisarne. NEODLOŽLJIVA VPRAŠANJA TERJAJO ODGOVOR Člani komisije so poudarili, da je to samo del problematike, ki naj pomeni začetek smotrnejšega, učinkovitejšega in bolj odločnega uveljavljanja sindikatov pri zaščiti pravic delavcev. Gre za vprašanja, na kakšen način in v kakšnem obsegu so sindikati v skladu s svojo družbeno zaščitno funkcijo dolžni nastopati in posredovati takrat, kadar se člani obračajo na sindikalne organe s pritožbami zaradi kršitve z ustavo, zakoni in samoupravnimi akti zajamčenih pravic? Kakšno varstvo in pomoč morajo in morejo nuditi sindikati članom, kadar ti zaradi svojih pravic zahtevajo posredovanje, pravno zaščito, ali pa tolmačenje glede svojega družbenega, materialnega in pravnega položaja? Kakšne organizacijske rešitve in kakšni prijemi lahko zagotavljajo v strokovnem pogledu uspešno, v političnem pa učinkovito varstvo pravic delovnega človeka, ki to varstvo pričakuje in zahteva? Kaj lahko v sedanjem trenutku napravijo sindikati in kako te naloge opredeliti, da bodo v skladu s samoupravnim sistemom ter ustavnim in pravnim redom? Tudi po času, ko so nehali veljati predpisi, ki so priznavali sindikalnim organom vlogo obveznega razsodnika v sporih iz delovnega razmerja, se delavci obračajo na sindikalne organe s pritožbami in zahtevami za posredovanje. Število teh pritožb in zahtev je posebno v zadnjem za tovarno ni rentabilna. S takimi in podobnimi številkami bi lahko popisali več strani. Pa poglejmo raje še drugo plat. Razdrobljena, neracionalna proizvodnja se še naprej drobi na nešteto tipov izdelkov. Primer za štedilnike — eno samo naše podjetje proizvaja približno 20 tipov električnih štedilnikov. Zakaj tako? Čisto preprosto. Vsak dela to, kar m#. „ • v. Muha m žirafa nja vseh devetih proizvajalcev bo približno 1,5 milijona tovrstnih motorjev, V tujini pa so že davrjo prišli do spoznanja, da je nerentabilno, če ena tovarna izdela na leto manj kot poldrugi milijon motorjev. Ali: devet proizvajalcev električnih . štedilnikov je letos v prvih petih mesecih izdelalo 161.819 štedilnikov, čeprav inozemske izkušnje kažejo, da je'proizvodnja rentabilna šele, če ena tovarna naredi več kot 300 tisoč štedilnikov letno. Ali: štirje proizvajalci električnih likalnikov so letos naredili 114.578 kosov, tuji strokovnjaki pa pravijo, da proizvodnja pod 500 tisoč likalnikov letno mu trenutno najbolj prija. Normativi za enake proizvode so različni, za večino istovrstnih proizvodov ali delov ni splošnih standardov niti niso -predpisane oznake kvalitete niti zaščitni znaki za proizvode. Nič čudnega torej, če potrošniki ne morejo dobiti rezervnih delov, če jim nihče noče popraviti pokvarjenih aparatov. Kajti ob taki »svobodi« izdelovanja se proizvajalcem ne splača organizirati kvalitetne servisne službe, ker je to pač predrago. In končno, saj jim izdelki ne obležijo v skladiščih. Domače tržišče vse sprejme! Čeprav bo vsako leto manj pripravljenosti za tak odnos proizvajalca do potrošnika. In kako je oskrbljeno naše tržišče z aparati, ki jih zahtevata modernizacija in ekonomizacija hišnih opravil? Domača industrija tovrstnih aparatov pokriva povprečno le 45 % potrošnikovih potreb in želja, vse drugo rešuje uvoz. 'Lani smo uvozili za milijon 422 tisoč dolarjev električnih gospodinjskih aparatov, ki so jih kupci dobesedno razgrabili. Tolikšen je bil uvoz kljub omejitvam, ki so jih sprejeli zato, da bi zaščitili domačo industrijo. Naše tržišče torej sprejme vse dobre in slabe domače izdelke. Kaj pa tuje tržišče? Tu pa je pesem drugačna. Če računajo naši proizvajalci električnih gospodinjskih aparatov na tuja tržišča, bodo morali drugače zastaviti proizvodnjo. Tudi besedi integracija in kooperacija jim ne bosta smeh biti več tuji. Sicer se odstotek izvoza tovrstnih aparatov — 3,8 — še dolgo ne bo dvignil! Vsaka zgodba mora imeti svoj nauk. In tudi naša ga ima: ob tako razdrobljeni domači proizvodnji ni mogoče računati, da bomo potrošniki dobili poceni in kvalitetne električne gospodinjske aparate. Računamo torej lahko le na uvoz tovrstnega blaga, ki pa so bo moral še bolj sprostiti, ker nima nobenega smisla, da omejitve dajejo potuiio našim brezbrižnim proizvajalcem. N. L. sip! 33M1I dMMIMIMU času občutno naraslo. Ocena njihove vsebine nakazuje, da je poglavitni vzrok pravna negotovost in dezorientacija delovnih organizacij in posameznikov, ki spremlja prehod od državno-pravnega urejanja delovnih razmerij k samoupravnemu urejanju odnosov v delovnih organizacijah. Po drugi strani pa so se v prehodni pravni praznini, ob pomanjkljivem političnem in ob nezadostnem strokovnem pojasnjevanju uveljavile težnje po utrjevanju večje osebne oblasti posameznikov in težnje po omejevanju pravic članov delovne skupnosti, ki so pogojene s subjektivističnim pojmovanjem medsebojnih pravic in odgovornosti. To poraja več po vsebini novih sporov, zaradi 'katerih se posamezniki bolj kot prej obračajo na razne organe izven podjetja, zlasti pa na sindikate zaradi zaščite svojih pravic. Reševanje takih zadev, pritožb in zahtev za posredovanje obravnavajo sindikalni organi v večini primerov neorganizirano in neenotno, včasih tudi ne dovolj strokovno in zato dolgotrajno in neučinkovito. Tudi kar zadeva pravno varstvo, so rešitve posameznih sindikalnih organov različne. S pritožbami vseh' vrst so se doslej ukvarjali občinski sindikalni sveti, strokovni sindikati in republiški sindikalni svet. Glede načina reševanja ni bilo enotnih stališč, temveč je bilo pri vseh teh organih odvisno predvsem od pobude tistega, ki je pritožbo obravnaval, kakšnih poti se bo pri tem posluževal. Med raznimi vlogami, naslovljenimi na sindikalne organe, je mnogo takih, ki nimajo značaja pritožb, temveč so po vsebini bolj vprašanja, ali je neki ukrep zakonit oziroma kakšne pravne poti naj se delavec po-služi zaradi uveljavljanja svojih pravic. Takšne vloge so zlasti občinski sindikalni sveti do nedavnega reševali sami, nekateri so imeli za to posebne referente, če pa že imajo organizirane pravne službe, odstopajo njim takšne vloge. Republiški sindikati so zahteve, naslovljene na RS ZSS, reševali preko odvetniške pisarne pri.sindikatih, v bolj enostavnih primerih pa sami, ob posvetovanju s pravniki. NIKAKOR BREZ SODELOVANJA SINDIKATOV S pritožbami, da se jim nezakonito omejujejo določene pravice iz dela, se obračajo člani sindikatov na občinske, kakor tudi na druge sindikalne organe v raznih fazah: neposredno zatem, ko je do spora v delovni organizaciji prišlo in obstaja še pravna možnost, da se spor reši v samem podjetju, dalje takrat, ko je v delovni organizaciji že dokončno sprejet sklep, s katerim pa se delavec ne strinja, takrat ko spor že obravnava sodišče, včasih pa se delavci obračajo na forume tudi potem, ko je spor na sodišču že pravnomočno končan. Niso redki tudi primeri, da delavec vloži pritožbo potem, ko je opustil redna pravna sredstva iz nevednosti ali namenoma, kasneje pa se je premislil in hoče s pomočjo in s posredovanjem sindikalnih organov popraviti svojo pravno napako. Vendar se največkrat zatekajo člani na sindikalne organe takrat, ko spor še obravnavajo v delovni organizaciji. Člani kdmisije so opozorili na pogoste primere, ko občinski sindikalni sveti skušajo ob sporih posredovati pri posameznikih v podjetju, bodisi pri direktorju, predsedniku delavskega sveta, včasih pri sekretarju osnovne organizacije ZK ali pri predsed- niku sindikalne organ®®8 .j, Pravijo, da je v največ PrinTjtro mogoče spor po takšni poti n končati. Seveda se kaj rado di, da se- takšna »sporazum nja« zavlačujejo in potlej ^ ,, čajo brez uspeha takrat, k v že pretekel rok za vlogo na■ dišču, kjer bi delavec svojo P vico na zakonit način lahko a Ijavil. Pa tudi, če tako poste' dof_ nje uspe, je največkrat le za^;l. no. Razen tega pa se s takt® ,j, činom, ko mimo članstva 81% kalni forumi od zunaj u.r%j. nesporazume s posamezniki, j no izognejo podrobnejše®11 ravnavanju vzrokov, ki so % povzročili. Tako urejanje sp° j v končni posledici tudi k . oblast posameznikov in »e ^ speva k ustvarjanju resnično mokratičnega vzdušja v dc> nih kolektivih. Zato je e. ;',,-pravilna pot, da v takih _Prl% rih občinski sindikalni zaktivira sindikalno podruz*1 v delovni organizaciji, \t dolžna oceniti sporni primel’’jjo, če ugotovi, da gre za sa®°y.0,(j|i šikano in nezakonitost, zaSc | pravice svojega člana ob P politični podpori sindikalni'1 ganov izven delovne org»n cije, NE SAMO GASITI — TEMVEČ TUDI IŠKA1' VZROKE SPOROV Ko so na seji razpravlj3*^, načinu reševanja pritožb hj ganizaciji zaščite pravic, nili, da so zlasti učinkovit8 xjrt-pravne posvetovalnice pri-trških sindikalnih svetih, kise vrvežu jej o z večjo strokovno % cializirano pisarno, ji odsmi* r primere, ki jih lahko usi,7 vodi samo odvetnik in ki lZ™( njujejo s tako.pisarno strosPjL izkušnje. Nikakor pa.še ni % goče zadovoljiti s pravno t močjo, kj jo dajejo delavce® primeru delovnih sporov oD > ske pravne službe. Kajti v j ni takih primerov sindikati j, skrbijo za to, kako je orga%j rana pravna zaščita, niti kaK (e. je njena strokovnost. Razen ^ ga v takem primeru sindikati .j, zasledujejo vzrokov delo' g. sporov in tako tudi ne ®e% bojnih odnosov v delovnih °r nizacijah. m) Narobe je, da 21 občir® sindikalnih svetov še nima j-nttirane službe pravnega s' vanja in da v več kot eni tr8. ni občin člani sindikatov ne Lj rejo dobiti pojasnila in osnj pravne orientacije glede sj pravic. Člani komisije so L j nili. da bo treba skupaj z uv(1i oceniti možnosti, da take Pr3 p posvetovalnice organiziraj0- 0

hladilnik. Na srečo je bok, kjer sva se zaprla v ladijski hladilnik, gledal iz vode. Tako je Od zibelke do hladilnika lozofije, ki nas uči, da je dobro desetkrat premisliti, preden odpreš usta. Zaradi tega je včasih morda malo preveč tih. Že pred začetkom pogovora mi je povedal, da je v življenju marsikaj prestal. Njegov življenjepis ima več poglavij. Zaradi pomanjkanja prostora pa sva se morala zaustaviti samo na najvažnejših postajah: »■Kdaj ste prvič samostojno stopili v svet, da lahko rečete, da je bilo to pravo dejanje7« »Leta 1941, ko je izbruhnila vojna. Star sem bil devetnajst let. Takrat sem živel še pri starših v Železnikih v Selški dolini. S tremi vaščani smo se kot prostovoljci napotili na fronto, da bi branili našo deželo pred Nemci. Prišli pa smo samo do Ljubljane, tam pa smo zvedeli, da se je naša vojska predala in da Nemci prodirajo proti Beogradu. Ni nam ostalo nič drugega, kot vrnitev nazaj v Železnike. Nazaj grede smo srečevali vojsko, ki ni vedela, čigava je in kaj naj napravi. Takrat sem bil pri svoji zavednosti zelo ponižan.« »To, kar ste povedali, zadošča, da človek dobi sliko, kako ste preživeli ostala leta vojne. Kje, kdaj in kako ste se pridružili partizanom?« »Od štirih prostovoljcev, ki smo odšli iz Železnikov, sem edini preživel vojno. Ostali trije so padli. Vsi na pravi strani, eden v taborišču, dva pa na bojišču v partizanih.« Kot partizan je Ivan Kralj hodil skozi mnoge zasede s srečno roko. Svinčenke je včasih našel v nahrbtniku, včasih pa v obleki, vendar mu do kože niso nikoli prišle. Sreča ga tudi ni zapustila, ko je po dolgih letih slekel vojaško suknjo in se zaposlil v loški tovarni hladilnikov. Pred tremi leti je za las ušel smrti med delom na Donavi. »Ali ste kdaj slišali za stek srečnih okoliščin,« je začel razlagati svojo nenavadno zgodbo z Donave. »Pred tremi leti je bila v beograjskem pristanišču usidrana ladja, ki so jo naši brodarji gradili za burmanskega naročnika. Na tej ladji sva z delovnim tovarišem Valentinom Zaletelom montirala in preizkušala ladijske hladilnike Ker dela nisva pra- * v hrastniski proizvajalci so se ODLOČILI za. ENOTEN SISTEM ZBIRANJA DENARJA ZA IZGRADNJO OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA V OBČINI Z ROKO V ROKI -Vzajemna akcija za financiranje objektov je vznikla na javnih tribunah. Prvi dogovori kažejo, da bi lahko z vzajemnim financiranjem v petih letih zgradili nekatere najpomembnejše objekte. Odločili so se, da bodo najprej zgradili novo šolsko poslopje ali pa vsaj dogradili 16 učilnic ob šoli narodnega heroja Rajka na Dolu in v glasbeni šoli. V novo urejenih šolskih prostorih bi tako lahko uredili tudi učilnice za posebno šolo, poleg tega pa bi odprli nekaj novih oddelkov v varstvenih ustanovah. Poseben problem so za Hrastničane neurejena cestišča. Vse ceste so makadamske, asfaltirana je le cesta, ki pelje skozi mesto. Tako so se hrastniški občani sporazumeli, da bodo asfaltirali cestni odsek Hrastnik križišče—Dol—Črdenec, ker je to najpomembnejša prometna zveza proti Celju. V petletni načrt pa so uvrstili tudi izgradnjo novega kopališča in drugo etapo dograditve zdravstvenega doma. Za ureditev teh objektov so v Hrastniku naračunali, da bodo potrebovali nekaj več kot milijardo starih dinarjev. Zatrjujejo, da bodo v 4—5 letih denar zbrali. Predlagali so, naj bi vse delovne organizacije, glede na predvideno rast osebnih dohodkov. izločile v skupni sklad za te skupne namene 2,5 % od bruto osebnih dohodkov. Organizacijo zbiranja sredstev in gradnje prevzema občinska skupščina. Predlagali so, naj bi občinska skupščina ustanovila poseben sklad zbiranja sredstev, ki bi imel svoj organ upravljanja in bi delal skladno z odločitvami vseh občanov. M. V. voda napolnila prostor, kamor sva se zatekla, samo do kolen. V potopljeni ladji, kjer je našlo smrt sedem ljudi, sva bila živa, nisva pa se mogla rešiti. Izhod iz ladijskega trupa je bil ves pod vodo. Nisva si upala tvegati, da bi v vodi poiskala stopnišče in se skušala rešiti v rečnem koritu. Tako sva čakala v smrtnem strahu na rešitev od zunaj. Tolkla sva ob stene, dokler naju niso slišali in rešili. Rešila sva se, ko so izžgali kovinski ladijski trup.« Nasploh ima Ivan Kralj nevarno delo. Popravlja hladilnike, ki jih je izdelala loška tovarna. Okvar na njih je precej in pošiljajo ga iz kraja v kraj, od hladilnika do hladil- nika. Najbolj se pri delu boji plinov, ki uhajajo včasih pri pokvarjenih hladilnikih, pa to še ne povzroča smrtnega straha. »Dvanajst let ste že v tovarni. To je dolga doba. Se vam zdi, da skupno delo in napori delavce združujejo? Ste popolnoma zadovoljni v tovarni?« »Občutek imam, da me preveč sprašujete. Povedal bom, kar se mi zdi čista resnica. Veliko laže delam zdaj, kot na začetku, ko sem prišel v tovarno. Takrat nisem imel nobenih izkušenj pri delu. Nisem vedel, kje naj se lotim, da bi napako popravil. Zdaj svoje delo poznam in mi je zato laže pri delu. Nezadovoljen pa sem z odnosi v tovarni in nagrajevanjem. Zavest je nazadovala. Vsak vidi samo sebe in mnogo 'je takšnih, ki svoj položaj izkoriščajo. Dejansko nagrajevanje po delu je naš nedonošenček. Veliko ljudi v tovarni se tolaži s tem, da bodo že drugi delali za njihove dohodke. Če gre eni enoti slabo, ji druga pomaga, če kdo ne dela, mu že kdo drug zasluži za plačo. Trdim in oka-žem lahko, da delamo še vedno po starem načinu. Naši hladilniki so toliko stari kot vozila Crvene zastave. Delamo to, kar smo delali, iz leta v leto enako. Preveč goljufamo kupce. Če bodo imeli zdaj na' razpolago devize, bodo raje kupovali od tujih tovarn, ki so nas prehitele. Nekoč je bila delovna zavest merilo vsega, danes pa je to denar.« Po teh besedah ni treba postavljati pike. Kralj je naštel še veliko stvari, ki mu oblačijo delovne dni. ZDRAVKO TOMAŽBJ Kafoo gospodarimo CELJSKI EMO IMA SVOJ OBRAT V KRUSEVCU: RAČUNI SO BILI TOČNI Razdalja ni nobena ovira, če so računi čisti Velika ura pred celjsko tovarno EMO kaže čas. Ta ura s svojimi kazalci je že precej stara. Merila je že različne čase: čase decentralizacij, rekonstrukcij in integracij. Ob prejšnjih integracijah so jo prihajali uravnavat tudi z občine. Vendar je v zadnjem letu prvič pokazala čas za integracijo, ki je nastala brez občinskih botrov, popolnoma naravno, iz gospodarskih vidikov. Gre za integracijo med tovarno v Celju in tovarno v Kraševcu. GOSPODARSKA RACUNICA Pred leti mnogi delavci v tovarni EMO v Celju niso vedeli, kaj delajo v emajlimici v K ruševcu, ki je bila poseben obrat tovarne Veseli n Nikolič. V zadnjem letu pa so o tem obratu v Kruševcu zvedeli precej. Dne 25. marca letos je namreč delavski svet tovarne Veselin Nikolič ratificiral pogodbo o združitvi njenega obrata emajlirnice s celjsko tovarno EMO. Isto pogodbo je delavski svet tovarne EMO v Celju potrdil 18. aprila letos. Pogodba je vzpostavila nove gospodarske odnose, ki jih strokovnjaki ocenjujejo kot zelo pametno rešitev. V čem je ta gospodarska modrost? Tovarna Veselin Nikolič iz K ruševca je odstopila svojo emajlimieo celjski tovarni z vsemi proizvodnimi zmogljivostmi. Pogodba določa, da postane obrat v Kruševcu sestavni del celjske tovarne. Celjani pa so se obvezali, da prevza- mejo vse obveznosti, ki jih je imel ta obrat. V osnovne obveznosti štejejo odplačevanje anuitet za posojilo, ki ga je obrat najel za nabavo osnovnih sredstev pri banki v Kruševcu. Celjani so se tudi zavezali, da zadržijo delavce, zaposlene v Kruševcu, skrbijo, da bodo osnovna sredstva dobro Izkoriščena in da se bo obrat razvijal. Število zaposlenih v Kruševcu ni veliko, saj v obratu za emajliranje dela samo 3G delavcev. Delavci, zaposleni v obratu v Kruševcu, imajo iste pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci matičnega podjetja v Celju. Obrat v Kruševcu je postal šesta enota in ima vse pravice po statutu podjetja. Takšna so v glavnem bistvena določila pogodbe o združitvi. Gospodarski pomen pogodbe pa je širši, saj je z njo rešena vrsta gospodarskih teženj enega in drugega podjetja. VOLK SIT IN KOZA CELA Lahko bi trdili, da sta s pogodbo med Celjem in Kraševcem obe tovarni sklenili dober posel. Prvine takšnega sklepa so izključno gospodarske. Za tovarno EMO v Celju je bila že ndcaj časa Ahilova' peta proizvodnja kopalnih kadi. Tehnologija v Celju je bila zastarela in tak način proizvodnje so druge tovarne' že opustile, saj so v Celju kopalne kadi »šivali«. Tak postopek ja bil predrag. S ceno na tržišču niso biti konkurenčni. V tovarni so zato že precej časa iskali rešitev. , Prave ekonomske razloge za stik s Kraševcem nam je v matični tovarni v Celju razkril Lojze Pavlič, vodja kadrovske službe: »Računi s , kopalnimi kadmi v EMO so pokazali, da se z našo staro tehnologijo ne moremo kosati na tržišču. Naj naštejem samo nekaj potrebnih številk. Proučevali smo proizvodnjo kopalnih kadi tri leta. Proizvodnja je bila vedno manj rentabilna. Leta 1963 smo imeli pri kadeh 7,4 % dobička, leta 1964 je ta dobiček že zelo skopnel in je znašal samo še 1,3 % prodajne cene. Proizvodnja se že ni več izplačala. Še slabše pa je bilo leto 1965, ko smo pri kadeh imeli že 13-od-stotno izgubo pa prodajno ceno. Prihodnost še vedno neznanka Tekstilci so dosegli, kar so želeli: surovine si bodo sami nabavljali ® Zaostruje pa se vprašanje deviz za pravočasno, kakovostno in enakomerno oskrbovanje z bombažem, volno in umetnimi vlakni (Nadaljevanje s 1. strani) 1 Med drugim izvažajo zelo dosti preje. Poleg tega, da prodaja polizdelkov manj vrže kot prodaja gotovih izdelkov,, ta nedonosni izvoz povzroča proizvodne motnje v tako imenovanih solo tkalnicah — to je v tkalnicah, ki nimajo svojih predilnic; s prejo se težko oskrbujejo. Bombažna industrija bi morala za redno oskrbovanje s surovinami izvažati 60 % izdelkov, volnarska pa še več. Če izvoz ne bo donosnejši, bodo tekstilna . podjetja neizogibno nazadovala, ker jim bo zmanjkalo denarja za obnovo strojnega parka in za racionalno proizvodnjo nasploh. Po mnenju nekaterih se že zdaj z vso ostrino postavlja vprašanje, odkod naj tekstilna industrija dobi sredstva za nakup 40.000 ton surovin, ki jih je doslej dobivala od Matreza? PREDLAGANE REŠITVE Tekstilni industriji letos primanjkuje 32 % deviznih sredstev za nakup surovin, ker so zvezni organi zaradi napačnih izračunov postaviti za letošnje leto prenizek devizni limit. Da bi jih industrija dobila s korekturo pogodb o sporazumu, ni upanja, ker izvoz nekaterih drugih gospodarskih panog močno zaostaja za predvidevanji. Svet za oblačilno stroko oziroma njegov odbor za tekstilno industrijo je skupno s predstavniki tekstilne industrije sredi septembra nakazal med drugim naslednje možnosti za izboljšanje deviznega stanja in oskrbe s surovinami: » Podjetja naj bi izpolnila pogodbeno določene izvozne obveznosti in po možnosti čim-več nadplansko izvozila. e Bombaž, ki so ga dobila od Matreza, naj bi plačala 31. 1. 1967 ali še kasneje, in dobila avanse na račun deviznih sfedstev po sporazumu z vračilom v prvem četrtletju 1967. • Razčistiti je treba devizne obveznosti in zahtevke med tekstilno industrijo in Jugobanko iz leta 1965. (Dolžna je Jugobanka!) e Izplačevanje deviz se preveč zavlačuje. Med izvozom in deviznim prilivom minejo včasih meseci. Kolikor ni mogoče pospešiti izplačila, naj bi banke predhodno kreditirale uvoz surovin. Posebna komisija, v kateri naj bi biti poleg predstavnikov tekstilne industrije tudi predstavniki združenja, Jugobanke in Gospodarske zbornice SRS, naj bi proučili nakazane možnosti in predloge. Upravni odbor Gospodarske zbornice je imel na svoji zadnji seji več pripomb in pomislekov o omenjenih predlogih. KDO BO DAL DINARSKE POLOGE ZA DEVIZNE KREDITE? Direktor Novoteksa je med drugim rekel: »Letos v oktobru so bila podjetja dolžna 360.000 dolarjev za surovine. Prisiljeni smo bili več izvažati, da nismo strojev ustavili. Vendar je vprašanje, ali ni ta rešitev le zasilna. Pokažite, nam izračune, do kod je izvoz rentabilen oziroma gospodaren. Ni jih, ke? tega nihče resno ne proučuje. Če kljub vsej prizadevnosti dobiš 12.000 dolarjev manj za izvoženo blago, kot si dal za surovine, potem resno dvomim v umestnost izvoza. Po drugi strani pa so cene na domačem trgu zamrznjene in za volnene izdelke nevzdržno nizke v primerjavi s povišanimi cenami volne. Na vsa opozorila pa dobiš odgovor, naj še ' naprej spremljamo cene volne.« Mimogrede: cene na doma- čem trgu se bodo postopno sprostile. Svet za tekstilno industrijo SFRJ je pooblastil posebno komisijo, da pripravi predlog za postopno sproščanje cen. Upravni odbor Gospodarske zbornice SRS oziroma posamezni člani zagovarjajo radikalen ukrep — takojšnjo, na postopno sprostitev cen. Polna skladišča neprodanega blaga po njihovem mnenju zagotavljajo normalno delovanje tržnih zakonov. Nadaljnja pripomba: ukrepati bi morali hitro. Če , ne bo drugega izhoda, bodo tekstilna podjetja prisiljena vzeti dolgoročne devizne kredite, za katere pa je treba takoj položiti dinarska sredstva. Kje naj jih vzamejo? Dobesedna trditev: »Poslovno z draženje tekstilne industrije Slovenije nima ne deviz ne dinarjev«. Pristojni organi naj bi se prepričali, kako bodo ob sedanji kreditni politiki in deviznem režimu zasedene proizvajalne zmogljivosti tekstilnih tovarn, spričo tega, da izvozna podjetja vodijo sebično prodajno politiko in potegnejo levji delež zaslužka pri izvozu. In kako bo oboje vplivalo na gospodarske perspektive tekstilne industrije, na rentabilnost in konkurenčnost izvoza, če bodo zaradi nezadostno izkoriščenih strojev rasli proizvodni stroški? MARIOLA KOBAL V takšnih razmerah smo iskali izhod, kajti tržišče je potrjevalo naše domneve, da povpraševanje po kopalnih kadeh močno narašča. Računi kažejo, da bomo lahko prodali leta 1970 na domačem tržišču kakih 170.000 kopalnih kadi. To je pa podatek, ki ga nismo smeli zanemarjati, saj smo vedeli, da v naši državi ni tovarne, ki bi nam načrte pokvarila« S takšnimi podatki so se Celjani napotili v Kruševac. Tovarna Veselin Nikolič se je namreč v tem času popolnoma usmerila v kooperacijsko proizvodnjo za druge tovarne, predvsem za tovarno 14. oktobar v Kruševcu, Prvo petoletko v Trsteniku in za druge tovarne avtomobilske industrije. Obrat emajlirnice ji je postal pri takšnem proizvodnem načrtu ovira, saj se s svojo specifično tehnologijo ni mogel vključiti v novo proizvodno usmeritev. Tudi če bi se obrat pri proizvodnji kopalnih kadi »ujel«, mu tovarna ne bi mogla veliko pomagati. Tovarna Veselin Nikolič v Kruševcu nima organizirane lastne izvozne službe in mreže kupcev v tujini, ki bi odkupila kopnine kadi, namenjene za izvoz. Celjska tovarna pa se je na tujih tržiščih že utrdila, organizirano ima tudi izvozno službo in tako laže realizira izvoz. Ker je uvoz pločevine za kopalne kadi , odvisen od izvoza, bi Krušev-ljani, združeni s celjsko tovarno, laže prišli do potrebnih surovin iz uvoza. Z združitvijo pa so bile tudi usklajene proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo kopalnih kadi. Na domačem tržišču bodo tako postali konkurenčni, saj jim to zagotavlja boljša tehnologija. V enaki meri pa velja .to tudi za nastop na zunanjih tržiščih. V Celju bodo zaradi opustitve proizvodnje kopalnih kadi razbremeniti proizvodne zmogljivosti v cmajlirnici, ki jih bodo izkoriščali za druge izdelke, ki so deficitarni na jugoslovanskem tržišču, predvsem za proizvodnjo večje posode, potrebne za gostinska podjetja. NAČRTI POD SKUPNO STREHO Celjani so v novem obratu v Kruševcu temeljito organizirali proizvodnjo. Tamkajšnji delavci so dočakali pravcati preporod. 2e na začetku so jim precej popravili osebne dohodke. Eva Orač, vodja oddelka za informacije in tisk v tovarni EMO, ki se je pred kratkim vrnila iz Kraševca, pravi: »Zadovoljni smo z našim obratom v Kruševcu. Delavci so prizadevni, dosegajo proizvodni načrt in tudi kvaliteta je dobra. Vsi smo zadovoljni.« V EMO zato računajo, da bodo že v dragi polovici leta izdelali približno 20 tisoč kopalnih kadi, prihodnje leto pa nameravajo uvesti v Kraševcu še drugo izmeno, s čimer bi povečali proizvodnjo na 60 tisoč kopalnih kadi. Leta 1968 pa računajo, da bodo popolnoma izkoriščali proizvodne zmogljivosti v Kraševcu. Takrat računajo, da bodo izdelali kakih 100 tisoč kopalnih kadi letno. ZDRAVKO TOMAŽEJ PRVE KADI V NOVEM OBRATU CELJSKEGA PODJETJA EMQ FOTO SLUŽBA DE S T? I | S r S a 1 X g a > * S 3 g a Z I rt £ E e X to I ! X Osnutek družbenega plana razvoja SRS v letih 1966—1970, k. je zdaj v javni obravnavi, kmalu pa bo o njem razpravljala in sklepala tudi naša skupščina, je sprožil precej živahno polemiko v gospodarskih krogih pa tudi nekatere sindikalne organizacije so imele precej kritičnih pripomb. Vsi kritiki osnutka so enotnega mnenja: mnogo boljši je, kot so bili prejšnji, vendar pa... Prav tisto, kar sledi za VENDAR PA, si velja podrobno ogledati, saj kritične pripombe kažejo, da so sestavljavci osnutka premalo prisluhnili, tistim delovnim organizacijam ali subjektivnim silam, ki se zavzemajo za uresničitev reforme, nekoliko preveč pa tistim, ki bi radi potisnili naše gospodarsko življenje na pred-reformne kolesnice. Najbolj pogosto je bilo v razpravi o osnutku plana slišati vprašanje, zakaj toliko drugimi napovedmi gospodarskega razvoja, to je z obveznostmi in nalogami delovnih in politično teritorialnih skupnosti. V oči je razpravljavce o planu zbodla tudi napoved o stopnji rasti družbenega proizvoda, ki da bo in naj bo tolikšna in tolikšna. Stopnja rasti družbenega proizvoda v času reforme vendar ni odvisna od naših želja, ampak od objektivnih razmer, v katerih se bo naše družbeno in ekonomsko življenje razvijalo. Zato bi kazalo prej, kot to stopnjo napovedati, čimbolj realno ovrednotiti te objektivne razmere in šele nato predvideti optimalni obseg družbenega razvoja. Tudi številke o delitvi nacionalnega dohodka so vzbudile kritične pripombe. Tako meni Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, da bi bilo bol) prav, če bi perspektivni načrt »Boljši je, vendar pa...« številk o količinskem naraščanju proizvodnje ter tako malo besed, kako bolje izkoriščati doslej premalo izkoriščene zmogljivosti. Res je, čez noč ni mogoče preosnovati celotnega gospodarstva, toda mnogo mllijonov'in milijard bi lahko tudi prihranili, če bi v osnutku plarta odgovorili na vprašanje, kako izboljšali družbeno organizacijo dela, kadrovsko, zasedbo v delovnih in politično teritorialnih skupnostih in vpeljati sodobnejše tehnološke postopke. Kritiki zamerijo sestavljavcem plana tudi, da so se pre-odločno zavzeli za prioritetno in preveč konkretno kvantifikacijo pri določanju smeri razvoja posameznih dejavnosti, Predvidevati prioritetni razvoj posameznih gospodarskih panog z ukrepi, ki ne temeljijo na ekonomski osnovi, najbrž v času reforme ni najbolj umestno. Razen tega pa: ali ne govorimo, da postajajo delovne organizacije skupaj s komuno — in ne republika — v vse večji meri »nosilci sredstev in praktičnih odločitev,« katere objekte bomo v prihodnje gradili!? Zakaj torej konkretno naštevati objekte, ki naj bi jih v Sloveniji v naslednjih letih zgradili? Če pa gre za objekte, ki jih namerava graditi republika, bi njihovo gradnjo kazalo utemeljiti v posebnem poglavju perspektivnega načrta, ne pa skupaj z vseboval namesto delitvenega razmerja — podatkov o dinamiki in udeležbi investicij V družbenem proizvodu — odgovor na vprašanje, kako zagotoviti selektivnost v investiranju. Na dlani je namreč, četudi bi v prihodnje odmerjali znatno več narodnega dohodka za gradnjo investicijskih objektov, nam gospodarjenju ne bo uspelo intenzivirati-Ključ do boljšega gospodarjenja je le selekcija v investiranju. Osnutek plana perspektivnega razvoja SRS v prihodnjih letih je sicer plod številnih, v glavnem strokovnih razprav, kljub temu pa v svoji vsebini ni enoten. Morda tudi prav zato! Se vedno je preveč zrcalo kompromisa med najrazličnejšimi željami in nasprotujočimi si družbenimi silnicami. Prevladujejo sicer naprednejše, ki si prizadevajo usmeriti naš razvoj v skladi z načeli družbeno ekonomski' ga sistema in nameni reforme, toda plan vsebuje tudi stališči ljudi, ki družbeno ekonomsko reforme še niso doumeli in zato vztrajno prizadevajo, dl bi' plan vseboval tudi njihovo želje. Čeprav niso uresničljive- Sicer pa — razprava o perspektivnem planu našega razvoja še ni zaključena. Se je čas, da iz osnutka izločimo vse ideje in napovedi, ki škodujejo našim skupnim prizadevanjem, V. BLATNIK Vedno in ob vsaki priliki skodelico kave meregfor Že pred nekaj tedni sem hotel pisati o »zadevi inženirja Franca Avsenika« iz Tovarne verig v Lescah, pa sem potem to odložil. Predsednik upravnega odbora, sekretar podjetja in predsednik sindikalne organizacije iz te tovarne so namreč prišli v naše uredništvo in prosili, naj s pisanjem o inženirju Avseniku še počakam. »Ne bi radi videli, da bi to prišlo v javnost,« so rekli. »Zadeve še nismo razčistili in bi zato lahko škodovala ugledu naše tovarne.« Od tedaj, ko so se omenjeni tovariši oglasili v redalc* ciji, je minilo že več kot tri tedne." Prav zavoljo tega danes ne bo tekla beseda le o inženirju Francu Avseniku, marveč nasploh o odnosih v Tovarni verig, saj smo se medtem prepričali, da je prav v teh odnosih bistvo zadeve. Zlasti v odnosih med upravo podjetja in strokovnjaki, pa tudi v skaljenih odnosih med vodilnimi uslužbenci iz uprava in neposrednimi proizvajalci. PRI DELU JE TREBA BITI NATANČEN. SE ZLASTI KADAR GRE ZA VARJENJE IN OBREZOVANJE VERIG Očitno je, da so odnosi v Tovarni verig . zašli v slepo ulico. Kdo jih je tjakaj pripeljal? »Direktorjeva močna roka« je bilo prenekaterikrat slišati v razgovoru z delavci. »Pa ne samo direktorjeva močna roka, tudi ostali, a ne vsi Vodilni uslužbenci, so se je poprijeli ...« ZAKAJ ODHAJAJO STROKOVNJAKI? V Tovarno verig v Lescah je Prišlo že več strokovnjakov. Zaradi tega pa, ker so hoteli uvajati sodobno tehnologijo in boljšo organizacijo dela, je marsikateri med njimi prišel v spor z direktorjem podjetja Valentinom Marinkom. Ta spor se je navadno končal tako, da je direktor ostal, strokovnjak pa je moral ali pa je sam odšel iz tovarne. Pa ne samo eden. Strokovnjaki iz Tovarne verig so odhajali in če bo šlo tako naprej, bo še marsikateri odšel. Ne bi našteval, zakaj vse so morali oditi. Preveč bi porabil prostora. Toda dejstvo je, da je prav zavoljo razprtij z direktorjem odšel inž. Janko Zaletel v Železarno na Jesenice. Bivši tehnični vodja tovarne pa 3e odšel v Tovarno verig v Belo Peč onstran meje. Se bi lahko Paštel vrsto strokovnjakov, od tehnikov, do mojstrov in inženirjev, ki so odšli iz Tovarne Verig v Lescah. Pomočnik obratovodje, Janez Bertoncelj, ki je sicer tudi izmenski mojster, je zmajal z glavo: »Tudi sam sem že občutil direktorjevo moč. Bilo je pred sedmimi leti. ko sem bil še mojster v obratu vijakov. Direktor je prišel še z dvema iz uprave in mi rekel, da so me predvideli za mojstra v kovačnico. Začudil sem se, zakaj moram tja, ko pa sem se v obratu vijakov že dobro znašel. Navsezadnje ne bi imel nič proti, da grem v kovačnico, če so bile take potrebe. Toda način, kako so me premestili, je bil vse prej kot primeren .. .« Tako kot se je pred leti zgodilo z mojstrom Janezom Bertoncljem v obratu vijakov, doživljajo nekaj podobnega zdaj v kovačnici. Nastal je nravi preplah, ko so mojstri zvedeli, da bodo vsi zamenjani. Sprašujejo se, zakaj? Mojster Janez Bertoncelj očitno ni bil več razpoložen za razgovor na to temo. Kot so povedali drugi delavci iz kovačnice, se direktor Va-. lentin Marinko vse preveč »vtika« v stvari, ki ne sodijo v njegovo pristojnost. Zlasti se »vtak- ne« rad takrat, ko v kovačnici ali kje drugje v tovarni opazi delovni postopek, ki ga je vpeljal bodisi kdo od inženirjev ali mojstrov v tovarni. Ceš da tako ne smejo delati, pač pa le tako, kot jim on svetuje. Je že res, da je direktor Valentin Marinko kvalificiran ključavničar, toda ta Kvalifikacija mu še ne daje pravice, da snuje organizacijo dela drugače, kot pa pristojni inženirji-tehnologi in organizatorji proizvodnje, ki jih imajo v tovarni. Pogovor je nato stekel z Francem Hrustljem, predsednikom obratnega delavskega sveta v kovačnici: »Mi se o teh' problemih na obratnem delavskem svetu vse lepo pogovorimo. Toda, ne razumem, zakaj od služb v uprav-no-tehničnem vodstvu podjetja nikoli ne dobimo odgovora, če kaj vprašamo. Ondan smo imeli na dnevnerri redu obratnega delavskega sveta prav odnose uprave do našega obrata. In veste, kaj so nam rekli na upravi? — Kar sami uredite te odnose, saj ste za to najbolj ,sposobni1! — Toda, kako naj uredimo odnose, če pa z druge strani ni razumevanja?« Iz razgovora z delavci v kovačnici me je predvsem zbodlo, ko so pripovedovali, da ima direktor Valentin Marinko skrajno neprimeren odnos do mojstrov in obratovodje v kovačnici. Delavci so povedali, da jfe direktor mojstra Prešerna celo fizično napadel (a ne samo njega) in ga potiskal proti razbeljeni peči. »Ne zdi se nam prav, da se direktor povsod vtika in da se požvižga na to, kar delajo mojstri in obratovodje našega obrata,« so še pristavili delavci. »Močno roko« direktorja in tistih na upravi podjetja, ki iz različnih razlogov skupaj z direktorjem »tulijo« v en rog, ne občutijo samo v kovačnici, marveč tudi v drugih obratih, o čemer priča pripoved Leona Celica, obratovodje v proizvodnji vijakov: »Ce bi imeli izdelan natančen program, kaj naša tovarna tudi v perspektivi sploh hoče, potem se direktor ne bi mogel kar tako v vse vmešavati. Ker pa tega programa še nimamo, je razumljivo, da ima direktor povsod glavno besedo in hoče vse sam voditi. Nisem proti temu, da bi vodil vse en človek, pa najsi bo to kdorkoli, toda znati mora voditi proizvodnjo, ne pa se zraven šele učiti.« IN ZDAJ ZADEVA INŽ. AVSENIK Žrtev takšnih odnosov v Tovarni verig je nedvomno tudi inž. Franc Avsenik, ki je pravzaprav dal povod za tole pisanje. Tovarna verig v Lescah je že lani kupila od švedske tovarne V TOVARNI VERIG. V LESCAH SO IZDELALI NOV TIP ZAŠČITNE VERIGE, ALI NE, DA JE TO TUDI NA VIDEZ LEP IZDELEK? ASEA poseben stroj za varjenje in obrezovanje verig. Medtem ko je varilni del stroja, takoj ko so ga kupili, popolnoma ustrezal tehnološkemu procesu v tovarni, je pri obrezovalnem delu stroja nastalo ozko grlo. Z drugimi besedami povedano, obrezovalni del stroja je delal s pol manjšo zmogljivostjo kot varilni del stroja. Strokovnjaki v tovarni so se dolgo ubadali, kako bi obrezovalni del stroja izboljšali in s tem odpravili ozko grlo v proizvodnji. Pri teh prizadevanjih niso prišli skoraj do nikakršnih zaključkov. BELAVCI SO SPREGOVORILI Slabi odnosi med zaposlenimi v Tovarni verig se ne kažejo s"irno med upravo podjetja z direktorjem na čelu in strokovnjaki marveč tudi med upravo in Neposrednimi proizvajalci. Pogovor je tekel z delavci v kovačnici, kjer so delovne razmere v tej tovarni najtežje. De-kvci so povedali marsikatero Pridkr« zlasti na račun direk- I0CIPP0SNETEKJ NATMZT0HP0TRJUJE°DRLO V1"^TE OBRATU^JE Mml^ZIRANO,°SAJ BI DELAVCE^ KI Zaradi tega je direktor tovarne Valentin Marinko pismeno zadolžil inž. Avsenika, da prouči obrezovalni del stroja in ga izboljša, da bo proizvajal s takšno zmogljivostjo, kot proizvaja varilni del stroja. Inženir Franc Avsenik se je z veseljem lotil tega dela. Njegova prizadevanja, da bi stroj izboljšal, so bila uspešna. Izboljšava, ki jo je naredil, je bila velika pridobitev za tovarno. Do 1. avgusta letos je omenjeni stroj obrezal povprečno pa dan v treh izmenah le 2410 verižnih členov. Danes pa omenjeni stroj povprečno obreže na dan 4478 verižnih členov. Inž. Avsenik, vesel svoje izboljšave, je takoj pisal švedski tovarni ASEA, da je stroj, ki so ga prodali Tovarni verig v Lescah, izboljšal. Pisal je še, naj ga obvestijo, če se za to izboljšavo zanimajo. To Avsenikovo pisanje pa je sodu izbilo dno. Upravni odbor tovarne je po direktorjevem naročilu takoj imenoval posebno šestčlansko komisijo'strokovnjakov, ki naj bi proučila, ali je Avsenik »izdal poslovno skrivnost tovarne«. INŽ. AVSENIK NA ZATOŽNI KLOPI Približno pred štirinajstimi dnevi je omenjena komisija o zadevi inž. Avsenika poročala upravnemu odboru. Komisija je ugotovila, da je inž. Avsenik že samo s tem, da je pisal švedski tovarni ASEA, izdal tovarniško skrivnost. S tem se je strinjal tudi upravni odbor, toda šele po dokaj burni razpravi. Kar pa je najbolj zanimivo, so posamezni člani komisije hoteli sploh zanikati — čeprav so mu že prej v privatnem pogovoru priznali izboljšavo — ali pa vsaj bistveno zmanjšati vrednost Avsenikovega dela. Zato prisluhnimo, kaj o vsem meni sam inž. Franc Avsenik: »Švedski tovarni nisem posredoval nobenih podatkov, za kar me v svojem poročilu obtožuje komisija in zdaj še upravni odbor podjetja. Čudim se, zakaj omenjena komisija, sestavljena iz dobrih strokovnjakov, tudi po treh mesecih obratovanja obrezovalnega stroja ni mogla natančno ugotoviti osnovnih značilnosti izboljšave. Sicer komisija v poročilu, upravnemu odboru ne bi delno zanikala mojih dosežkov in ne bi se kar naenkrat pojavili še razni »soavtorji« izboljšave, med njimi celo direktor, ki mi je dal le pismeni nalog, naj to delo opravim. Menim, da je omenjena komisija delala pod vplivom direktorja. Toda tega še ne bi toliko zameril. Bolj me boli to, ker hočejo razvrednotiti moje delo in me hkrati obdolžiti, da sem izdajalec interesov kolektiva.« NAMESTO KONCA SE DROBEC S SEJE Običajno se podobni zapisi končajo drugače, kot se bo končal tale. Gre za droben dogodek s seje upravnega odbora, kjer so obravnavali Avsenikov primer. Seji upravnega odbora je na začetku prisostvovalo le pet članov komisije, šesti član komisije pa je manjkal. Kot je navada, se je po prebranem poročilu komisije zago-varjal inž. Franc Avsenik. Po njegovem zagovoru je predsednik upravnega odbora vsakega od petih prisotnih članov komisije vprašal, če se strinjajo a tem, kar je Avsenik povedal. Vseh pet članov komisije je odločno zavrnilo zagovor inž. Avsenika. Medtem ko se seja upravnega odbora trajala že polni dve uri, je prišel na sejo še šesti član omenjene komisije. Da bi bilo »pravici zadoščeno«, je predsednik upravnega odbora vprašal še šestega člana komisije tov. Ljubiča, če se strinja z zagovorom inž. Avsenika. »Ne strinjam se,« je bil odgovor. Kako se tov. Ljubič ni mogel strinjati z zagovorom, ko pa ga sploh ni slišal, saj je sejo zamudil polni dve uri? Zagovor je bil že zdavnaj mimo in Ljubič ni vedel, kaj je Avsenik povedal. Ali ne opozarja ta, sicer droben dogodek, da je bil postopek proti inž. Francu Avseniku do- POSNETEK JE NASTAL V ODDELKU TEŽKIH VERIG. ZA ZDAJ KOT PRAVIJO V LESKI TOVARNI, GREDO TE VERIGE NAJBOLJE V PROMET. besedno skonstruiran. Delen odgovor na to, kdo ga je skonstruiral, pa najdemo na začetku tega zapisa. \ MILAN ZIVKOVIČ Odnosi v Tovarni verig v Leseala niso najboljši ■lanaiaaiisiiiii Modne pletenine za jesen modna hišo LJUBLJANA -.MARIBOR }n{ nama maEnm V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA. VVOLFOVA I NA IZBIRO V I. NADSTROPJU: posteljno perilo, prešite In volnene odeje dekorativno blago serviete, prti, brisače preproge, tekači, obloge tal, zavese gospodinjski aparati, hladilniki, štedilniki, sesalci, lo-ščilci, mešalci, bojlerjl • radio aparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni, tran-sistorji, radijske In TV antene O svetilke: stropne, stenske, namizne, stoječe Nakup pohištva In gospodinjskih aparatov tudi na potrošniški kredit — 10-odstotni popust pri plačilu z devizami. e • e e • nama l > U B DANA m ^,'SS, samo sodelovanje s sindikalnimi podružnicami, hhko utemeljim, da tako obširnega posla pri nas ne bi ttriogel človek, ki bi poleg h-dne zaposlitve posvetil le Prosti čas sindikalnemu delu. Milan Puce, predsednik IO Sindikalne podružnice, Exo- Menim, da vedno večjim ‘ahtevam sindikalnega članka ne more biti kos »polo-ličar«, to je človek, ki bo de-(°vni čas posvetil delu v pro-^Vodnji in potem utrujen nadaljeval drugo izmeno na ob-rjhskem sindikalnem svetu, ^ato se osebno zavzemam za Profesionalnega predsednika. .Jože Žagar, predsednik IO s*ndikalne podružnice, KZ Cerklje: , Ne delajmo si utvar. Ni več 'Realistov, ki bi posvetili ves ,v°j prosti čas političnemu f?lu. Poleg tega pa tega dealizma ne moremo terjati ! biaterialnih odnosih. Mislim, ;a bi morali imeti poleg pred-,?dnika tudi plačanega potisnega sekretarja na ObSS. Jože Friškovec, tajnik IO Radikalne podružnice, Pla- > V sindikalnih podružnicah ^tirno večjo potrebo po živih t|kih s sindikalnim vodstvom ^ine, pričakujemo politično Piro za naše delo in pomoč /ti strokovnem izobraževanju r1 izmenjavi Izkušenj, tako J* hh na primer izmenjuje-», °. „na današnjem seminarju, kakšnih nalog pa najbrže ne ^zmoglo neprofesionalno Vinko Kopač, predsednik ndikalne podružnice, Vodovod: V naši delovni organizaciji !r0 že dobili izdatno pomoč finskega sindikalnega sve-5 Dvomim, da bd nas lahko r*dprl v naših stališčih pred-!?dnlk, ki bi bil redno zapo-,en v delovni organizaciji, ne bi ga pri tem »oviral« podceni položaj. Hudi Obrulk, predsednik IO j **Hikalne podružnice, Podreta za stanovanjsko in ko-^Pbalno gospodarstvo Kranj* Kranjski sindikati štejejo ^bližno 20.000 članov. Štefka pove dvoje: tako mno-JCen sindikat terja od občin-|5eSa sindikalnega vodstva i Bato dejavnost in takšno de-t ?nost finančno lahko zmo-10 sindikati. IZ ANKETE O JAVNEM MNENJU V KRANJSKI KOMUNI Beseda kranjskih delavcev REZERVIRANI STOLPEC Mladen »Prav je, da me je vendarle kdo prišel povprašat, kaj si mislim o sindikatu. No, saj ne rečem, da od sindikata nič nimamo. Bom pa tudi pokritiziral,« je preprosto, a odločno dejal delavec kranjskega Cestnega podjetja. To pa je bila samo ena izmed besed, ki so se pred nekaj dnevi razvile v pogovoru med 700 delavci iz 50 delovnih organizacij kranjske komupe s sociologi in psihologi. Dialog, prvi te vrste pri nas, je pripravil občinski sindikalni svet. Smelo, brez zadržanosti in predsodkov, zlasti pa brez bojazni pred kritiko, je občinski svet pripravil kopico, za sindikat in samoupravljanje pomembnih vprašanj. Ali sindikat v delovni organizaciji zastopa vaše interese, ali ima tako velik vpliv, da se njegovi predlogi upoštevajo, ali ste že razmišljali, da bi izstopili iz sindikata, ali poznate sodelavca, ki je čutil posledice zaradi odkritega in resničnega opozarjanja na stvari, ki vsem v delovni organizaciji niso bile všeč, je samo nekaj teh vprašanj. Že iz tega smemo zaključevati, da so se kranjski sindikati zavestno odločili graditi svojo politiko dosledno na strokovnih temeljih. Spoznali so, da bodo mnogo uspešnejši in realnejši, če bodo pri svojem bodočem političnem delu, predvide- NEKAJ PRVIH PODATKOV IZ ANALIZE DELA DELAVSKIH SVETOV V KRANJSKI OBČINI Očitni premiki Tudi kranjski sindikati vedo, da ne morejo in tudi ne smejo biti zadovoljni z dosedanjim razvojem neposrednega samoupravljanja. Najboljši dokaz za to vidijo v dejstvu, da se družbeno politični in ekonomski procesi razvijajo počasneje, kot pa bi se lahko, če bi jim bil prilagojen tudi mehanizem samouprave in če bi tudi politične organizacije, predvsem sindikat, odločneje podprle te procese. Vendar pa kranjski sindikati niso imeli dokumentiranega gradiva, s katerim bi lahko dokazali slabosti pri delu samoupravnih organov. Zdaj pa bo vsak čas zaključena obširna analiza o delu delavskih svetov v kranjski občini, ki jo po naročilu ObSS Kranj pripravljata Franc Thaler in Franc Bohinec, prvi študent Visoke šole za politične vede, drugi pa študent ekonomije. V razgovoru z njima svo izvedeli nekaj najbolj zanimivih podatkov o vsebini te analize. Velja povedati, da sta avtorja analize uporabila isto metodologijo, za kakršno se je odločila VSPV v Ljubljani, ko je lani analizirala delo delavskih svetov v 20 slovenskih podjetjih. Podatki so torej primerljivi tako z lansko »slovensko« analizo, kakor tudi z letošnjo, ki jo VSPV pripravlja po naročilu RSZSJ. Avtorja pa sta podrobno analizirala zapisnike s sej samoupravnih organov enega leta, od maja 1965 do maja letos, dodatno pa govorila še z 80 člani samoupravnih organov v 14 večjih podjetjih. Izkazalo se je, da samoupravni organi največ razpravljajo o konkretnih in trenutnih ekonomsko proizvodnih vprašanjih, saj je temu bilo posvečeno 48 % vseh razprav. Temu nasprotno pa o zadevah dolgoročnejšega pomena, na primer o cenah, izvozno-uvoznih zadevah kot sarpostojnih točkah dnevnega reda v podjetjih skoraj ne razpravljajo, saj je bilo o teh vprašanjih le 4,2 % vseh razprav.’ Ta vprašanja pa obravnavajo samoupravni organi zvečine v sklopu poslovnih poročil, kar opozarja, da konkretne politike o tem ne vodijo samoupravni organi, temveč strokovne službe. Druga ugotovitev pa je, da so po pogostnosti razprave o delitvi osebnih dohodkov šele na tretjem mestu (v SRS lani na prvem mestu), kar opozarja na premike v vsebini dela samoupravnih organov, kajti — kot že omenjeno — le prevladujejo razprave o tem, kako več ustvariti in šele potem o tem, kako ustvarjena sredstva tudi razdeljevati. Avtorja analize pa sta poskušala najti tudi odgovor na vprašanje, kakšen naj bi pravzaprav bil mehanizem neposredne samouprave. Doslej zbrano gradivo opozarja, da pogostnost sej samoupravnih organov ne more biti merilo in dokaz za učinkovitost, predvsem pa za poglobljenost samoupravljanja. V podjetjih namreč na zelo različne načine urejajo medsebojne odnose med samoupravnimi organi. Pri tem ponekod zahajajo v pravo drobnjakarstvo, drugod pa so spet vzpostavili tak mehanizem, da tudi z manjšim številom zasedanj, lahko po sorazmerno zelo demokratični poti odločajo o zadevah, ki so na dnevnem redu. To je le nekaj najbolj okvirnih podatkov, ki jih analiza šele bo podrobneje osvetlila. Zato lahko pričakujemo, da kranjski sindikati ne bodo dobiti le fotografije trenutnih razmer, ampak tudi obilo napotkov za prihodnje delo; med drugim tudi za to, o čem vse naj bi razpravljala njihova konferenca samoupravljavcev. vanjih in načrtovanjih političnih akcij izhajali iz poznavanja javnega mnenja. Torej so sprejeli tezo, da so politične ocene dogodkov ali pojavov lahko, kljub najboljši volji in prizadevanju tistih, ki jih posredujejo, povsem zgrešene, če se njihovi avtorji preveč zanašajo na svoj politični posluh in na svoje občutke. Dialog je pričakovanje tudi izpolnil, saj je dal vrsto, lahko bi rekli celo presenetljivih rezultatov, ki so ovrgli ali vsaj močno zamajali mnoge, že dolgo časa trdno zasidrane ocene, ideje in stališča. Poglejmo si samo nekatere izmed njih. Na vprašanje: »ali ste že razmišljali, da bi izstopili iz sindikata,« je odklonilno oziroma: »ne, o tem nisem razmišljal", odgovorilo 85,4 % delavcev, pritrdilno pa 14.6 %. Torej delavci ne izražajo odklonilnega stališča do sindikata in majhno je število tistih, ki so si zastavili vprašanje o svojem nadaljnjem članstvu v Zvezi sindikatov. Zato tudi ni mogoče pritrditi tistim, ki radi tako vztrajno poudarjajo, da je sindikat v samoupravnih odnosih izgubil tla pod nogami. To še toliko bolj, ko natančneje pogledamo, kdo so delavci, ki razmišljajo oziroma žele izstopiti iz sindikata. Videli bomo, da so to v večini zaposleni z najvišjimi osebnimi dohodki. Torej bo držalo, da ne gre za krizo sindikatov nasploh, ampak za krizo etatistično-birokratskih koncepcij, ki imajo prav v sindikatih oviro za uveljavljanje svojega individualizma. Poleg tega pa vemo. da je razkorak med razmišljanjem in stvarno odločitvijo v takšnih primerih dokajšen. Ko so člani ocenjevali sindikat in njegovo delo pri zastopanju interesov delavcev, smo dobili naslednjo podobo: da sindikat zastopa njihove interese, trdi 69,8 %>, da jih ne zastopa, pa 19,8 % anketiranih delavcev, ostali, teh je 10,4 %, se niso opredeli)i.x Osnovno spoznanje, ki se nam ob tem nehote vsili, bi lahko strnili v naslednjo misel: čigave interese po mnenju teh 20 % delavce* potem sindikat zastopa, ali še bolje: ali sindikat sploh zastopa kakšne interese. Predvidevamo lahko, da so mislili na to. da sindikat nima svojih, lastnih stališč alL., jih vsaj ne izraža ali pa da se stalno prilagaja stališčem uprave. In da ta trditev ni preostra, nam potrjujejo stališča delavcev samih: 35,6 % zaposlenih misli, da angažiranost in sodelovanje sindikata v primerih, ko gre za zaščito svojih članov pred krivicami in samovoljo posameznikov, ni zadostna. Obenem pa nam to zatrjuje, da je zaščitna vloga sindikata danes še kako aktualna in potrebna. In preostali odgovori na to temo: večina, ali točneje 43,9 % anketiranih meni, da se sindikat dovolj ukvarja z zaščito, preostali pa se niso izrekli o tem vprašanju. Omenili smo samo nekatere rezultate iz obširnejše študije javnega mnenja v Kranju. Prav bo, če bodo razprave o tem gradivu potekale na vseh ravneh sindikalnih in samoupravnih institucij. Posebno še zato, ker bo le tako postalo javno mnenje učinkovit instrument vsakodnevnega demokratičnega življenja in seveda močna politična sila. PAVEL VINDIŠAR Mihalinec v kranjski tovarni sava se je izvršni odbor sindikalne organizacije približal članom ^Ndikata ______________________________ _____________________________________________ predsednik sindikalne organizacije v komunalnem servisu v Kranju: • Kako bi odgovorili na tole vprašanje: Ali je bila dosedanja povezanost članov občinskega sindikalnega sveta in odborov zadostna, da so člani lahko izražali tudi mnenje izvršnih odborov in sindikalnih organizacij? Po mojem mnenju bomo z delom sindikatov v podjetjih zadovoljni šele takrat, ko bomo sindikalni delavci imeti čirnvei medsebojnih stikov in pomenkov. Drži, da nas občinski sindikalni svet ali pa občinski odbori strokovnih sindikatov vabijo na seje in posvete; da se tamkaj o marsičem pogovorimo, kar nam, zelo prav pride, ko v podjetjih skušamo uresničevati stalisca sindikatov. Ampak to ni prav, da je bila vse doslej ta povezanost bolj občasna in ne nekaj stalnega. Tako se je lahko zgodilo, tudi po krivdi nas, ki delamo v sindikalnih podružnicah, da je več pobud o tem, kaj naj bi delali v sindikatih, prihajalo z vrha, kot temu pravimo, namesto da bi bila vloga in pomen podružnic močnejša. Pa tudi bolj enakopravna. Zaradi tega marsikdo izmed'nas, ki smo zaposleni v delovnih organizacijah, naleti na skoraj nepremagljive težave, ker enostavno ni dovolj vešč, da bi lahko argumentirano zagovarjal stališča^ sindikatov, tako organizacije kot celote kot sindikalne podružnice v kolektivu. Načelna stališča namreč pomenijo eno, konkretne rešitve pa drugo. . Kako naj bi te probleme razrešili? Po mojem mnenju bi to bilo mogoče doseči brez večje zamude časa, če bomo vselej, kadar bomo sedli skupaj — to pa bi moralo biti vnaprej dogovor j eno in stalno — tudi kratki in jedrnati! Tone Marčun predsednik občinskega odbora sindikata storitvenih delavcev: e Sindikati bi morali bolj kot doslej skrbeti za analiziranje mnenj zaposlenih, da bi stališča voljenih organov čimbolj izražala tudi mnenje članstva. Kako to doseči? Naš odbor vključuje večinoma manjše delovne organizadjei katerim na splošno manjka sposobnih kadrov. Zato tudi kadrovski sestav IO sindikalnih podružnic ne more biti takšen^ da bi bili ti odbori kos vsem nalogam. Prav zavoljo tega so 10 sindikalnih podružnic močno zainteresirani za medsebojno so-delovanje in pomoč, kar je mimo drugega naloga našega občinskega odbora. Tako smo doslej že obravnavali konkretne jfrobleme posameznih dejavnosti, ki jih združuje naš sindikat. Pri tem smo vselej poprej poizvedeli tudi za mnenja delovnih skupnosti, še posebej pa izvršnih odborov v teh podjetjih. Tako naša stališča nastajajo po organski poti, od spodaj navzgor, kakor temu pravimo. Vselej pri tem nimamo najbolj srečne roke. Vendar se je taka oblika dela že močno utrdila. Vsi naši programi pa so tudi tako zastavljeni, da bi lahko čimbolj naravnost nadaljevali po tej poti. Tako namreč počasi dosegamo, da sindikat v delovni organizaciji vendarle začenja misliti s svojo glavo. Kadrovske težave pa trenutno pomenijo glavni vzrok, da ti procesi niso še hitrejši.. Prav zavoljo tega smo vse podružnice opozoriti, naj dobro premislijo, koga bodo volili v nova vodstva. V sindikatih ne potrebujemo »reprezentantov«, ampak ljudi, ki bodo bolj zavzeto in odgovorno pomagali pri razreševanju problemoVj kajti le tako se bo skrajšala pot od besed do dejanj. , J Andrej Jerič predsednik IO sindikalne podružnic« Puškama, Kranj: i • Marsikje, zlasti še v manjših podjetjih, enostavno ne vedo, kakšno vloga naj bi imel sindikat v delovni organizaciji. Kako vašim članom pojasnjujete konkretne naloge sindikata? Obveščenost naših ljudi je sorazmerno dobra, ker je kolektiv majhen in večina ljudi sodeluje pri delu samoupravnih organov. Vendar pa obveščenost pomeni eno, konkretno delo sindikata pa je nekaj čisto drugega. Zato si je naš izvršni -odbor pripravil delovni program, ki je precej obsežen. Omenil bi le tisto, kar navzven razkriva delo in vlogo sindikata v našem podjetju. Tako smo na primer zadolžiti člane našega izvršnega odbora, da v roku treh dni po vsaki seji skličejo sindikalne sestanke v delovnih enotah in povedo, o čem smo tamkaj razpravljali in kakšna stališča smo zavzeli, oziroma za kaj se zavzemajo druga sindikalna vodstva, na primer občinski sindikalni svet. To niso edini sestanki, ki jih sklicuje sindikat. Vendar tako skušamo doseči, da izvršni odbor ne bi sam govoril v imenu članstva, temveč da bi nastopal kot posrednik stališč vseh članov sindikata. Prav zaradi tega, ker težimo k čim večji javnosti dela, se zdaj potegujemo, da bi predstavnik IO sindikata prisostvoval tudi sejam kolegija in proizvodnim sestankom mojstrov, kajti nič dobrega si ne moremo obetati, če bi se nekateri razprave še naprej razvijale mimo sindikata in v zaprtem krogu Prisluhnili so Članstvu Staneta Lamovška, člana izvršnega odbora sindikalne organizacije v kranjski tovarni Sava, smo zaprosili za kratek razgovor o delu sindikata v njihovi delovni organizaciji. Predvsem zato, da bi nam odgovoril na vprašanje, kako se je izvršni odbor sindikalne organizacije Približal članstvu. i. "Predvsem smo se približali ^nstvu sindikata s tem, ko smo vr6anizirali široko javno razpravi o nekaterih aktualnih proteinih podjetja, o načrtu pro-vvodnje in njegovem uresničenju, dalje o delitvi dohodka in nrajevanja po delu, o discipli-L v tovarni in nekaterih drugih panjih,« je pripovedoval s>ane Lamovšek. »Reševali pa tudi posamezne socialne dpi erne’ Predvsem pa smo so-* s strokovnimi službami lli^ietju in organi samouprav-pri reševanju najbolj pe-111 stanovanjskih problemov naših delavcev. A ne samo to, da smo se pogovorili o najbolj ak-. tualnih zadevah s članstvom, še bolj pomembno je to, da smo vsi skupaj razpravljali o stališčih sindikata, ki smo jih potem posredovali organom upravljanja in ki so se mnogokrat bistveno razlikovala od stališč strokovnih služb podjetja. Priznati moram, da so samoupravni organi čestokrat upoštevali predloge sindikata, in sodimo, da je bilo prav tu naše delovanje najbolj uspešno, ker so samoupravnim organom prav ta mnenja veliko pripomogla k dobrim odločitvam." »Toda čeprav nismo z našimi stališči zmeraj prodrli," pripominja tovariš Stane Lamovšek, »sodim, da je bilo naše delo uspešno , že v tem, ko smo organizirali razpravo med sindikalnim članstvom in stališča sindikata šele potem posredovali delavskemu svetu, ali upravnemu odboru podjetja." »Kakšne metode dela sindikalne organizacije pa ste si začrtali v prihodnje?" »V prihodnje bomo morali zasnovati delo sindikalnega predsedstva in izvršnega odbora sindikata v tovarni tako, da bo zagotovljen še boljši stik z delavci, predvsem pa bosta morala tako predsedstvo, kot izvršni odbor sindikalne organizacije v tovarni spoštovati različnost stališč in na osnovi tega odpirati odkrito razpravo med članstvom. Nasploh mora postati politika sindikalne organizacije v tovarni v prihodnje bolj samostojna in skladna s težnjami večine članov kolektiva, ne pa posameznikov." »Ali mislite, da se tako lahko v polni meri razvije dejavnost sindikata?" »Prepričan sem, da imamo vse pogoje in možnosti, da delo sindikalne organizacije zelo poživimo in razvijemo, da ustvarimo med članstvom pravilno vzdušje in mnenje o sindikatu. Za uresničitev tega načrta pa se moramo še tesneje povezati z vsemi člani kolektiva, še bolj prisluhniti njihovim problemom in težavam — predvsem pa bolj upoštevati njihova mnenja in predloge. Tudi sodelovanje s samoupravnimi organi mora postati stalnejša oblika dela, pomoč z njihove strani pa izdatnejša." tajnik IO sindikalne podružnice SGP Projekt: • Stališča občinskega sindikata najdejo pot le do izvršnih odborov sindikalnih podružnic, dalje med članstvo pa že ne več. Mnogo boljše pa ni z obveščanjem članstva o stališčih izvršnih odborov. Smo napravili s takšno oceno krivico vašemu sindikatu? V podjetje dobivamo 12 izvodov Delavske enotnosti in i izvode informacij našega občinskega sindikalnega sveta. To pa je menda premalo za 950-članski kolektiv, še posebno ker izvršni odbor ni poskrbel za drug način obveščanja članstva. Pri naših delavcih je sicer težko vzbuditi zanimanje za skupne probleme, ker je zaposlenih pri nas večje število sezonskih delavcev. Navzlic vsemu pa bi morali le bolj poskrbeti, da bi bil kolektiv obveščen o naših stališčih in stališčih občinskega sindikalnega sveta oziroma bi morali zbirati mnenja za naša stališča med članstvom. Tako pač sklepa izvršni odbor pogosto v svojem imenu, sklicuje se pa vendar na ves kolektiv. V program smo si sicer zapisati, da moramo več storiti za informiranost. Kot je videti, pa bo ta naloga ostala novemu odboru. Nedvomno pa bi bila najboljša oblika obveščanja za naš kolektiv, ki je raztresen po 60 gradbiščih, interno glasilo kot osnovni informator o delu sindikata in samoupravnih organov. Albin Zevnik predsednik IO sindikalne podružnice Avtopromet, Gorenjska: • O tem, kako sindikat v delovni organizaciji samostojno in samozavestno ali pa boječe in kompromisno rešuje probleme, imamo različne izkušnje. Pogosto se zgodi, da si v delovnih kolektivih ne upa niti sindikalno vodstvo, še manj pa potem članstvo glasno povedati svojega mnenja. Velja takšna ocena tudi za vaš sindikat? Nekoč je veljala. V začetku letošnjega leta pa smo zastavili drugače. Se spominjate maratonskih sestankov in nezaupnic nekaterim vodilnim delavcem v našem kolektivu? Tedaj je prestajal sindikat najhujšo skušnjo. In reči moram, zelo uspešno jo je prestal. V imenu delavcev smo. takrat zahtevali strokovno vodstvo, ki bo pomagalo izvleči podjetje iz gospodarskih težav in zagotovilo kolektivu izdatnejši kos kruha, zahtevali smo vodstvo, ki bo spoštovalo humane medsebojne odnose. Vse te zahteve so se tudi uresničile. Ugled sindikata pa je zrasel. Delavci so dobili zaupanje v moč sindikata, izvršni odbor pa napotek, da je njegovo delo učinkovito le, če se v zahtevah opira na celotno članstvo. Danes si pri nas upa vsakdo povedati, kar misli. In, kar je veliko vredno, k odkritim razpravam nas spodbuja tudi naše novo strokovno vodstvo. Stane Pretnar predsednik IO sindikalne podružnice Veletrgovskega podjetja »Kokra«, Kranj: • Večkrat se sindikat v delovni organizaciji ne znajde v svojem delu, ker meni, da del njegove vloge že prevzemajo samoupravni organi, drugi del svoje dejavnosti pa deli s preostalimi političnimi organizacijami. Kaj sodite o vlogi sindikata in o sodelovanju s samoupravnimi organi in političnimi organizacijami? V minulem obdobju je imel sindikat pri nas polne roke dela. Reševati je moral najrazličnejše probleme bodisi v poslovni politiki podjetja bodisi v samoupravnih odnosih. V zadnjih dveh letih pa smo dosegli v razvoju samoupravljanja že takšno stopnjo, da se sindikatu ni potrebno v vse vtikati. Samoupravni organi so delavni, njihovi sklepi pa učinkoviti. Pri tem moram zlasti šteti v dobro čvrsto povegavo med samoupravnimi organi in neposrednimi upravljavci. Preko internega glasila, oglasnih desk in sestankov je ves kolektiv sodeloval pri dnevnih redih za seje samoupravnih organov, prav tako pa v razpravah o internih aktih. V takšne samoupravne odnose pa so se vključili tudi vodilni delavci. S tem pa ne mislim reči, da je sindikat svoje storil in da zdaj nima česa početi. Glavna naloga, ki nas čaka, je utrditi samoupravne odnose v delovnih enotah. S tem, ko smo dali delovnim enotam tudi večje materialne pristojnosti, si v kolektivu obetamo veliko večje poslovne uspehe. To bomo pa dosegli le, če se bomo vsi zavzeli za umno gospodarjenje. Pri tej nalogi — seveda tudi pri drugih — pa bi morale politične organizacije bolj sodelovati. Doslej smo to sodelovanje negovali le preko političnih vodstev, ne pa s celotnim članstvom. Anton Čuda predsednik sindikalne organizacije v Iskri, tovarni elektromehanike, Kranj: • Kaj menite o tem, kako v prihodnje zasnovati delo v strokovnih odborih sindikatov, da bi dobili v okviru občinskih sindikatov pravo veljavo? Če sem iskren, moram reči, da delo sedanjega občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva nima takšne veljave, kot bi jo moralo imeti. Najbolj to Občutimo v sindikalnih organizacijah po tovarnah. Ne bom se spuščal v presojo vzrokov za neaktivnost odbora, marveč vse bolj razmišljam o tem, kako bi poživili delo sindikalne organizacije v okviru strokovnega sindikata. Še najbolj primerno se mi zdi, da bi tudi v odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva ali pa kar pri občinskem sindikalnem svetu izoblikovali stalne ali občasne strokovne komisije za sorodna industrijska podjetja. Delo teh komisij bi bilo nedvomno bolj učinkovito, še zlasti zato, ker bi naj jih ustanovili posebej za večja industrijska podjetja, kot so Iskra, Sava, Planika, Tekstilindus in posebej za manjša, kot so pri nas TOSO, Kovinar, Exoterm itd. Slednje predlagam zavoljo tega, ker so mnogokrat problemi iz večjih industrijskih podjetij «■nezanimivi« za člane sindikata v manjših podjetjih — zavoljo tega ne bi bilo napak, če bi probleme prve skupine in probleme druge skupine podjetij obravnavali in razreševali ločeno. Boris Česen predsednik sindikata izobraževalnih organizacij v občini: O Imate morda kakšen predlog, ali je potrebno nadaljevati s takim obsegom dela v občinskem svetu, ali pa bi ga kazalo povečati? In nato: v čem morajo tudi občinski sindikati prispevati k reorganizaciji in bolj aktivni vlogi sindikata? Če bi izhajali iz izkušenj naše sindikalne organizacije, ki združuje člane izobraževalnih institucij, Centra za socialno delo, Zavoda za pedagoško službo, društva prijateljev mladine in delavske univerze, potem bi bilo izredno koristno, če bi nam pri delu, prav zavoljo razdrobljenosti teh organizacij, pomagali tudi občinski sindikati. Tudi zdaj, kadar pač pridemo skupaj, se zmeraj pogovarjamo, kako bi poživili delo v naši sindikalni organizaciji. Na sestankih izvršnega odbora smo se že marsikaj domenili, toda od vsega tega ni bilo veliko storjenega. Dobro bi bilo zato, če bi nam občinski sindikati pomagali organizirati vsaj kakšno predavanje o vlogi sindikata po IV. plenumu CK ZKJ. No, upam, da bomo to prav s pomočjo občinskih sindikatov tudi storili. Moram pa priznati, da mi je dal ta enodnevni seminar, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet, mnogo koristnih napotkov za delo v prihodnje tudi v okviru naše sindikalne organizacije. Kajti le s povečanim obsegom dela bodo občinski ■sindikati lahko bistveno pripomogli, da bo sindikalno življenje zaživelo tudi v majhnih organizacijah, kakršna je naša. Pripravljajo se na konferenco samoupravljavcev ! i ! a. i p? V (kiinviin - ^ ‘ : ■ '• • 'v' f m.. '■ ■ ? n delovni pogovor Kranjski sindikati se v teh dneh posvetujejo s predstavniki samoupravnih organov in sindikalnih podružnic preko ankete in z osebnimi razgovori o konferenci samoupravljavcev. Pri tem so želeli dobiti odgovor, mimo drugih, tudi na vprašanja, ali menijo kranjski upravljavci, da je konferenca samoupravljavcev sploh potrebna, kaj bi naj obravnavale konference in kakšne pozitivne premike v razvoju samoupravljanja pričakujejo. Pobudo kranjskih sindikatov je potrebno oceniti dvakrat pozitivno. Občinski sindikalni svet, ki je zaenkrat edini pobudnik za sklicanje konferenc, se bo .lahko oslonil v nadaljnjih pripravah na mnenje in želje večjega števila upravljavcev in se odločil za takšne oblike in vsebino konferenc, kot jo želi večina upravljavcev. Poleg tega pa je svet opozoril delovne organizacije, da lahko konference uspejo le, če jih bodo vsebinsko bogatili s konkretnimi pozitivnimi in negativnimi izkušnjami v razvoju samoupravljanja v delovnih kolektivih. KAJ RAZKRIVA ANKETA Občinski sindikalni svet Kranj je poslal vprašanja 191 delavcem v 67 delovnih organizacijah. Doslej je vrnila izpolnjena vprašanja skoraj polovica anketirancev. Na osnovi odgovorov in neposrednih razgovorov s predsedniki samoupravnih organov in sindikalnih podružnic v nekaterih delovnih organizacijah lahko povzamemo zanimive zaključke. Vse, brez izjeme, se zavzemajo za sklicanje konference v občinah. Tako enotni pa anketiranci niso, ko razmišljajo, ali bo konferenca bistveno vplivala na nadaljnji razvoj samoupravljanja, kajti skoraj četrtina ne verjame v tako moč konference, pač pa meni, da bo le delno koristila razvoju samoupravljanj a. NOVINARJEVA ANKETA V TEKSTILINDUSU Da bi obogatili prve ocene o sklicanju konference in vsebinske priprave nanjo, smo zaprosili za razgovor predstavnike samoupravnih organov, sindikata in strokovnih delavcev v TekstilinduSu. Prisluhnimo, kaj menijo o konferencah in katere probleme bi morala konferenca razrešiti, da bi rešitve vplivale tudi na razvoj samoupravljanja v njihovi delovni organizaciji: Srečko Teran, predsednik upravnega odbora: Menim, da bi morale biti konference v občinskem metilu stalna oblika izmenjave izkušenj in mnenj upravljavcev v komuni. Vendar poudarjam, da bi morali to biti delovni sestanki, ki M napravili vsakič korak naprej v samoupravnem razvoju. Se vedno se moramo na sejah samoupravnih organov ubadati s sistemskimi vprašanji gospodarjenja, katerih rešitev pa ni v naši moči, namesto da bi se posvetili notranjim problemom gospodarjenja in upravljanja. S tem hočem reči, da bi morala konferenca vendarle opozoriti na nekatera materialna vprašanja samoupravljanja. Franc Istenič, predsednik tovarniškega odbora sindikata in podpredsednica Milka Kovač: V priprave na konferenco bi se morali vključiti poleg sindikata tudi samoupravni organi in politične organizacije. Na konferenci bi pa posebno želeli načeti dva problema: dolžino mandatne dobe članov samoupravnih organov in izobraževanje samoupravnih orgah.ov in neposrednih proizvajalcev. Opažamo namreč, da se člani samoupravnih organov po: enem letu komaj dobro znajdejo in že jim preneha mandat Franc Krmelj, predsednik CDS: Menim, da bi morale konference na vseh ravneh — rešiti problem odgovornosti samoupravnih organov. Za naš kolektiv bi lahko trdil, da smo pristojnosti centralnih samoupravnih organov in obratnih delavskih svetov razmejili. Ne bi pa mogel trditi, da pa za pravice in pristojnosti tudi v OBVESTILO Občinski sindikalni svet obvešča člane sindikata, da je organiziral službo pravne pomoči s področja delovnih razmerij. V pravni posvetovalnici občinskega sindikalnega sveta lahko dobe člani sindikatov brezplačna pojasnila in pravne nasvete o sprejemih in odpustih, nasvete v primerih izključitve, premestitve, pravne nasvete s področja nagrajevanja, disciplinskega kaznovanja, socialne varnosti, bolezenskega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Pravna posvetovalnica posluje v prostorih Delavskega doma v Kranju dvakrat tedensko, in sicer: ponedeljek od 13. do 16. ure in petek od 14. do 17. ure. polni meri odgovarjamo. Menim, da bi ob večji odgovornosti člani samoupravnih organov bolj premislili pred sklepanjem, poleg tega pa ne bi odločali le po lastnem preudarku, ampak bi se posvetovali z neposrednimi upravljavci. Marjan Strniša, obratovodja predilnice I.: Konferenco samoupravljavcev ocenjujem kot prispevek k učinkovitemu gospodarjenju. Kako ocenjujem delo samoupirav- Prav zato morajo imeti konfe-nih organov in sodelovanje s renče delovni značaj in jih vse-strokovnimi delavci? Če pri- binsko ne bi smeli zoževati. mer jam seje CDS in seje obratnega DS, potlej se mi zdi, da so obratni delavski sveti veliko bolj učinkoviti. Imam vtis, da tu rešujejo probleme z veliko večjim zanimanjem že zato, ker so jim bližji. Na seje CDS sem vabljen. Anton Petrnel, predsednik obratnega delavskega sveta vzdrževalnih obratov: Verjetno bi morala konferenca spregovoriti o odnosih med delovnimi enotami. V naši delovni enoti bi si to še posebej želejli. Imam občutek, da nimamcj, urejenih nekaterih osnovnih odnosov med osnovnimi in vzdrževalnimi obrati. V mislih imam investicijske naložbe. Marija Ažman, predsednica obratnega delavskega sveta Tkalnica I: Preden bi se odločili za občinsko konferenco, bi morali imeti podobno konferenco v obratih v tovarni. Menim, da bi pa morali povsod močno poudariti ne le pravice pri neposrednem odločanju, ampak tudi dolžnosti. Za takšno aktivnost pa mnogi naši delavci še ne kažejo dovolj zanimanja, ker nimajo zadostne izobrazbe. Pomeni, da bi morali začeti pri osnovnih zahtevah za učinkovito samoupravljanje — pri izobrazbi. Rudi Polak, direktor: Menim, da je konferenca nujno potrebna, da bi utrdili in izpopolnili sistem samoupravljanja. Kako ocenjujem pomoč samoupravnih organov pri gospodarjenju? Ne gre za pomoč, ampak za samostojno delo in odločitve samoupravnih organov. Pri tem pa ne bodimo nestrpni. Samoupravljanje je v razvoju, vsak razvoj pa nujno terja svoj čas. Tako tudi ne bi bil preveč nestrpen, ko terjamo naenkrat od samoupravnih organov večjo odgovornost. Odgovornost moramo v kolektivu razvijati. Vsi! KAJ MENI SINDIKALNI SVET In kaj menijo v Občinskem sindikalnem svetu Kranj o osnovnih izhodiščih za sklicanje konference? Povzemamo misli tovariša Staneta Božiča, predsednika ObSS, na zadnji seji predsedstva: Na konferenci bi morali ugotoviti trenutne razmere v samoupravljanju v občini, s čimer pa bi lahko prispevali tudi k razpravi na zvezni konferenci. V naši občini so dosegle posamezne dejavnosti različno stopnjo samoupravljanja, različni so tudi načini uveljavljanja samoupravnih odnosov. Tako mora konferenca prispevati k izmenjavi izkušenj. prvih nekaj m#«** M .delovanja pravne posvet" ^■'‘valnlce je potrdilo, da ■> bila upravičena zamisel °? činskega sindikalnega sveta Kranju, ko se je odločil o ganizirati za vse člane ® dikata brezplačno službo Pd® nih nasvetov. A da ne bi 6 vorili tjavdan, si oglejmo ** kaj oštevilčenih podatkov, naj pripomorejo podpreti trditev. Meseci julij, avgust september sicer pomenijo tišje — navsezadnje je to ' di razumljivo spričo sezo dopustov — toda kljub te“j0 se je v tem razdobju zateKi po pomoč v pravno posve valnico pri občinskem sin® kalnem svetu 33 članov sin kata. Toda veliko bolj kot to, k®] liko članov sindikata se je teklo po nasvet in pomoč ; pravno posvetovalnico, bi zanimivi podatki o tem, -kakšnih primerih so pravno zaščito pri sindikatih Se posebej, ker bi taka an®' za spregovorila zelo zgovorn tudi o tem, v kakšnih prim®] rih poskušajo v delovnih ganizacijah zaobiti prodzvaj® čeve pravice iz delovnih r®* meri j. Sicer pa, oglejmo si J na kratko: Zaradi izplačila osebnih dč hodkov, regresov, potnih s h” škov in podobnega se je teklo po nasvet in pomoč J' pravno posvetovalnico 7 čl® nov sindikata. Prav toliko > bilo v tem času primerov^, zaščito pravic pri odmeri P kojninske dobe in posebne d lovne dobe, 7 članov sindik® pa je iskalo pomoč in na®7 zaradi odmere dopustov, morov in prekinitve delovne®] razmerja. Pravna posveto'* niča je posredovala tudi dveh primerih izključitve ; delovne skupnosti, v prav v V zaščito članstva likih primerih premeščanj® j delovni organizaciji ter v primeru zaradi odpovedi sPr., čo zmanjšanja obsega Pr°:.e vodnje. V tem času pa L, pravna posvetovalnica sprij, la v obravnavo tudi tri ti htevke iz socialnega zavi^ vanja, posredovala je š®, treh primerih zaradi kazn#, nja članov, ki naj bi k lovne dolžnosti, in v enem P t meru je posredovala cel° stanovanjski problematiki. Vsi ti primeri pa pričaj0^ dvojem. Najprej o tem, da v delovnih organizacijah j vedno posamezniki, ki bi rti sami in po svoji volji de v delovnih organizacijah < pravice delavcem. In še ^ kot ta, je vredna vse pozoif^ sti druga ugotovitev; °ti službe, ki bi morale v delov® organizacijah poskrbeti za ^ konitost v urejanju proble®-s področja delovnih razm®1 , ki bi torej prve morale 1 ščititi proizvajalčeve prari^ so v marsikaterem pri m® precej slabi varuhi zakon' sti. In k tem spoznanjem Pr jj. ne službe pri občinskem si® : • kalngm svetu v Kranju še eti iz razgovorov s člani sindikti lahko povzamemo, da se tij, sindikalne podružnice pretn^ji zavzemajo za svoje člane, ^ so marsikdaj brezbrižne ^ tedaj, ko gre za očitne kršjtii proizvajalčevih pravic. O 1 -navsezadnje priča tudi P' jtr •av' tek, da se doslej še nob1 ,, sindikalna podružnica ni 0gi> nila na službo pravne po®?*;> z vprašanjem, kako bi 1®^- pomagala svojim članom, dar so potrebni pravne *" ščite. . jf Zato bi tudi mogli reči, j ■ ima služba pravne pomoči ti občinskem sindikalnem dvojno nalogo: da v konice nih primerih zagotovi j} zaščito članom sindikata ih J v sindikalnih podružn1 razvija zaščitno funkcijo 5 dikatov. POSEBNO IZDAJO V KRANJU SO PRIPRAVE!: Ivanka Vrhovčak, Milan Govekar, Milan Živkovič, Bojan Samarin