Prikazi in ocene Keith Ansell Pearson, Germinal Life. The difference and repetition of Deleuze, Routledge, London & New York 1999, 270 str. Rekli bi lahko, d a j e knjiga, katere avtor spada v generac i jo mlajših britan- skih filozofov (r. 1960), nadal jevanje in poglobitev dela Viroid Life: Perspectives on Nietzsche and the Transhuman Condition (Routledge, 1997) ter zbornika o Deleu- zu, ki g a j e Ansell Pearson uredi l , in ki j e izšel istega leta pr i isti založbi (Deleuze and Philosophy. The Différence Engineer). Čeprav j e Ansell Pearsona že v prejšnj ih delih zanimalo vprašanje, kako j e mogo- če razumeti osnovno Deleuzovo preoku- paci jo — misliti ons t ran conditio humana - s e tokra t t emel jno in kri t ično vpraša- n je glasi: ali mišl jenje ons t ran »human condit ion« p o m e n i razširitev in poglobi- tev s lednjega , ali p o m e n i sp remembo , n a m r e č » s p r e m e m b o koncep ta« , k i j e tako radikalna, da p o m e n i konec in raz- k ro j » h u m a n c o n d i t i o n « ? Avtor ja pri obravnavi tega vprašanja vodi več ciljev. Po eni strani poskuša pokazati, da Deleu- zova filozofija kot taka predstavlja upor , u p o r smrti, hlapčevstvu, nečastnosti, sra- moti , s ramu, »resistance to the present« (Ansell Pearson, 201 ), ta u p o r pa se skli- cuje in opira na ljudstvo, ki bo šele priš- lo, ljudstvo, ki g a j e šele t reba ustvariti. » M o d e r n o dejstvo je« , pravi nek je De- leuze, »da ne ve r jamemo več v ta svet. Ne v e r j a m e m o več v d o g o d k e , ki se n a m zgodijo, v l jubezen, smrt, kot da bi nas zadevali le polovično. Nismo mi tisti, ki de l amo film, svet j e tisti, ki nas topa kot nekakšen slab film.« Če j e torej u p o r fi- lozofije t rdno povezan z »veijetjem v pri- hodnost« oziroma z »veijetjem v svet«, to ver je t je vsekakor n e ostaja verjet je v ne- kaj t ranscendentnega , hkrati pa do sve- ta, ki smo mu priča, n ima ne nihilistič- ne ne cinične distance. »Deleuzova pri- vrženost vitalističnemu empirizmu«, pra- vi tako Ansell Pearson, »ki poudar ja vir- tualno dimenzijo vsake kreativne evolu- cije ali postajanja, pomeni , da nalog miš- ljenja nikoli ne m o r e m o zvesti na razu- mevanje an t inomi j sedanjega . Naloge mišljenja so mnogo bolj tvegane in eks- per imentalne, m e d t e m ko so zahteve in nu je etike toliko večje« (Ansell Pearson, 208). Pojem etike namreč »ni postranski e lement Deleuzovega projekta, temveč eden izmed njegovih najtemeljnejših in najbistvenejših elementov« (Ansell Pear- son, 11). V Deleuzovem opusu imamo tako opravka s številnimi koncepci jami etike - od etike večnega vračanja ena- kega (Nietzsche et la philosophie, 1962; Différence et répétition, 1968; Ansell Pear- son 77 si.), etike dogodka (Logika smisla, 1969; Qu'est-ce que la philosophie? 1991; Ansell Pearson 121 si.), do etike telesa in etološke etike (Spinoza et le probleme de l'expression, 1968; Mille plateaux 1980; An- sell Pearson 139 si.) itd. Ključna poteza Deleuzove etike se tako nemara naha ja v njegovem konceptu postajanja, devenir, ki ne pomeni neke metodološke empa- tije, metodološke Einfühlung, den imo v pr imeru devenir-animal v živalsko obna- šanje (kakor za Merleau-Pont)ja, pr im. Ansell Pearson 210 si.), temveč zvestoba tistemu »več« v sebi, ki ga ne poznam, in ki ga ni mogoče zvesti na že znano, do- ločeno. Telo tako za Deleuza »ni nikoli nekaj fiksiranega in določenega, temveč 169 Prikazi in ocene j e vselej vključeno v 'kreativno evoluci- jo '« (Ansell Pearson, 12). Po tej plati De- leuze vsekakor ni daleč od temel jnega imperativa etike, kakor g a j e formuliral Alain Badiou - ne popustiti glede tega, da nas j e zagrabil proces resnice, »ne po- pustiti glede svoje želje«, ki pravzaprav pomeni: »Ne popustiti glede tistega v sa- m e m sebi, česar ne poznam.« Drugi in pravzaprav glavni avtorjev cilj j e opozorit i na sodobno biofilozofi- j o kot tisti tok sodobne tradicije, ki po- teka od Darwina in Weismanna do Berg- sona in Freuda, in ki zaobsega dela tako različnih in malo znanih mislecev kot so Raymond Ruyer, Gilbert S imondon in Jacob von Uexkiill, ki pa so vsi po vrsti zaznamovali in močno vplivali na Deleu- zovo delo. Eden izmed razlogov, d a j e Deleuza tako težko umestit i v sodobno misel, se po avtorjevem m n e n j u nahaja prav v tem, da sta ga tako močno in v tak- šni meri opredelil i biologija in etologi- ja . V podrobne j š i razdelavi in pr ikazu tako konteksta kot tudi specifične prede- lave in obdelave teh virov se nemara na- haja ključna in temeljna kvaliteta Ansell Pearsonovega dela. Tu kajpak ni prosto- ra za podrobnejš i prikaz tega konteksta, zato se b o m o omejili zgolj na nekaj pou- darkov. Prvi poudarek zadeva trajen in močan vpliv, ki naj bi ga po avtorjevem m n e n j u na Deleuza imelo delo George- sa Cangui lhema in k i je viden tako v De- leuzovi konceptualizaciji »crack«, »raz- poke« v Logiki smisla, kakor tudi v reeva- luaciji kategorij normalnega in patološ- kega, zdravega in bolnega, deviantnega, pošas tnega in mons t ruoznega (Ansell Pearson, 114 si.). Motiv tujosti, popače- nja, mons t ruoznos t i in šokantnos t i j e navzoč in razprostranjen v celotnem De- leuzovem delu - od Logike smisla, v kate- ri tvori rdečo ni t zgodba Lewisa Carrol- la o Alici v čudežni deželi, Aličinem vsak- danj iku skozi p r izmo das Unheimliche, kjer vsakdanje stvari zadobijo srhljivo in grozl j ivo a n a m o r f i č n o p o d o b o , p r e k Qu'est-ce que la philosophie?, v ka te r i j e kreacija, k i j e za Deleuza tako tesno po- vezana s koncep tom, lahko le iznajdba v p o m e n u neke šokantnost i , mons t ruoz- nosti , tujosti , pa vse do Mille plateaux, kjer mons t ruozna par jen ja in nenaravna de janja pos tane jo vir prave inovacije in evolucije. Drugi Ansell Pearsonov pou- darek zadeva vpliv, ki g a j e imelo na De- leuzov opus de lo Augusta Wei smanna . Weismann, katerega delo j e dokaj zaple- teno - de loma združuje e l emente biolo- gije devetnajstega stoletja, d e l o m a pa j e bilo s svojo tezo o Keimplasma, klicni- plazmi (kasnejši DNK) daleč p red svojim časom - , s i je prizadeval priti do znanstve- ne teorije o dednosti , pričel p a j e s preu- čevanjem Darwinove teorije pangeneze . Pri tem j e skušal Darwinovo teori jo loči- ti od Lamarckovske dogme, pri čemer j e p o u d a r i l n a r a v n o se lekc i jo k o t s lepi stroj, ki zagotavlja reprodukci jo življenja iz generaci je v generaci jo. Življenje se za Weismanna zmore reproduci ra t i zahva- l jujoč posebn i d e d n i substanci , klicni- plazmi, ki nikoli ne m o r e biti us tvar jena znova, pač pa vselej samo raste, se mno- ži in p renaša iz ene generaci je v d rugo . Čeravno Deleuze in Guattari v Anti-Oedi- pe to Keimplasmo spre.me.nit2LV »te\o brez organov«, to še ne pomen i , da Deleuzo- va recepcija Weismanna p o m e n i nek ne- pos reden in nepos redovan p renos Wei- smannovih tez in ugotovitev v Deleuzo- vo filozofijo. Obstaja n a m r e č kopica po- tez Deleuzove biofilozofije, ki niso niti v sozvočju niti v skladju z weismannovsko tradicijo - Deleuze sploh ne govori o ge- netski oziroma genetični razlagi evoluci- je , predvsem p a s e izogiba vsakršni mito- logiji DNK. Nasprot i Weismannovi ge- nealogiji življenja, ki poudar ja , d a j e sub- stanca življenja nesmr tna , in da ni pod- vržena vplivanju ali uč inkovanju s strani 170 Prikazi in ocene individualnih teles in življenj, nasprot i takšni postavitvi t r an scenden tne in vse- m o g o č n e sile - kakršna j e d e n i m o dan- d a n a š n j a Dawkinsova teza o seb ičnem genu, kot nekakšni poenostavljeni in do skrajnosti pr ipel jani različici heglovske »zvijačnosti uma«, ki si, ne m e n e č se za individualne cvetove in telesa, zagotavlja svojo eksistenco Deleuze poudar ja , da »evolucija« ni le p renos d e d n e g a mate- riala, saj r azmnoževan je predpostavl ja »komunikaci jo koda ali aksiomatiko«, ki oblikuje sam p renos genov, ki oblikuje sam tok razmnoževanja . Drugače reče- no, dednost , rodnost , razmnoževanje so neločljivi od procesov dekodiranja in de- teritorizacije, evoluci ja je vselej disjunk- tivna, zaznamovana z »razliko in ponav- l janjem«, »dogodkom«, »razpoko«, ano- malijo »postajanja-žival«. »Ta predelava Weismannove teorije klice-plazme j e po- stavljena v specifični kontekst et ičnega vprašanja v razmer ju do postajanja orga- n izma. P o j e m g e r m i n a l n e g a življenja p rede la tako, da skuša pokazati, da indi- vidualni organizem v teku njegovega živ- l jenja n e p r e n e h o m a konst i tuira »inten- zivni germen« , k i j e izoblikovan kot telo brez organov. Drugače rečeno, germinal- no življenje se ne nanaša na izvore, temveč na načine kreativnega postajanja« (Ansell P e a r s o n , 190-191) . T u smo zope t pr i etični d imenzi j i - ge rmina lno življenje za Deleuza ni stvar zapovedi in impera- tivov, saj so zanj »dogodki znaki določe- nega vitalizma, v ka te rem imamo svobo- do, da pos t anemo to, kar smo. Vztrajati j e t reba pri tem, da Deleuzova etika do- godka nikakor ne reproduc i rá moralne- ga zakona. Na to meri Deleuze, ko pra- vi, d a j e 'mo ja rana obstcyala p red me- no j ' . Rana se n e n a n a š a p r e p r o s t o na empi r ično določitev, temveč zadeva do- godek življenja. Nietzschejev ' tako sem hote l ' tako ne p o m e n i stoiške resignaci- j e , temveč bo jn i krik. Ne gre za to, da zgolj ' sp re jmemo ' preteklo, temveč da damo čas tudi prihodnosti . Ce j e namreč resignacija zgolj drugačna artikualcija re- sentimenta, tedaj j e amor fati boj svobod- n ih človeških bitij .« (Ansell Pea rson , 135) Tretji Ansell Pearsonov poudarek zadeva umestitev Deleuza v razmerju do njegovega pravega maître, Bergsona, kij i po sistematičnosti in informativnost i v anglosaksonski literaturi o Deleuzu, vsaj kolikor j e nam znano, ni para. Skozi pri- merjavo zgodnjega eseja o Bergsonu iz leta 1956 in kasnejše Deleuzove knjige iz leta 1966 Ansell Pearson pokaže, v kak- šni meri in na kakšen način ostaja Deleu- ze zavezan Bergsonu ne le v svojem poj- movanju trajanja, časa, virtualnega, giba- nja, razlike in evolucije, temveč tudi v kritiki mehanicizma in finalizma. Kljub temu Deleuze po Pearsonu, že v Différen- ce et répétition p r e l o m i z B e r g s o n o m s tem, ko intenzivnost postavi v središče kot tisto, kar predhocii vsaki razliki ozi- roma razlikovanju v stopnji in razlikova- nju v vrsti, ki j u j e v poprejšnj ih delih ra- zumel še čisto bergsonovsko kot anti-en- tropično in ustvarjalno zavest, ki prese- ga materijo. Sedaj - in vse do konca - j e Deleuzova perspektiva v tem, d a j e inten- zivnost t ranscendentalno načelo (razlika je in tenzi ja) , s č imer se skuša Deleuze izogniti vert ikalnemu načinu razmišlja- nja, doje t ju razlike kot t ranscendence , obenem pa skuša kritizirati termo-dina- mično mišljenje tako v znanosti kot v fi- lozofiji, ki skuša intenzijo raztopiti v ek- stenziji in katerega ključni predstavnikje po Pearsonu Freudov gon smrti. Tu, v tej točki kritike Freudovega gona smrti kot nihilizma, k i j e enakovreden in istozna- čen z w e i s m a n n o v s k i m n i h i l i z m o m (prim. Ansell Pearson 104-114) se naha- j a tudi ključna pomanjkljivost Pearsono- ve knjige. Če namreč drži, da gre pri De- leuzu vselej za p r o b l e m «dveh nihiliz- 171 Prikazi in ocene mov, namreč , nihilizma, ki uniči stare vrednote, zato, da bi ohranil vzpostavlje- ni red, in ki nikoli ne proizvede ničesar novega, ter nihilizma drugačne vrste, ki iz nihi l izma iztrga nekaj, kar 'p r ipada ' brezčasni, pošastni pr ihodnost i , ki osta- j a zvest 'času, ki bo šele prišel'« (Ansell Pea rson , 19), p o t e m bi bilo p o t r e b n o pokazati, za kar tu žal ni prostora , kako ta drugi nihil izem, ki ni nič d rugega kot d rugo ime za Deleuzovo etiko, vsekakor ni prav daleč od freudovskega g o n a smr- ti, od freudovske oziroma lacanovske eti- ke gona. Peter Klepec 172