Oc€i\e. —k Pot izla igoroi. KAloj'zij Peterlin ~ Batog. Vel. 8°, str 50, cena: vez. 16 Din, broš. 10 iDin. Naro5a se pri g. Al. Peterlinu, uci« telju v Dobovi pri Brežicah). Kdo je, in je bi.1 Al. Peterlin? — Prečitaj njegov »Rispet« na str. 14. in on ti pove v&o svojo biografijo brez dni in let. Vem, ob »Rispetu« te bo ob* jela tudi misel, zakaj je dal peisnik svoji zbirki pesmic itak naslov »Pot za go/o?« — In vendar diha iz pesmic se boliko ziv.ljenja, da ga ne najdemo tudi v ve5jih zbirkah pes? mi toli-s o!... Res je, da pesmi Al. Peterlina niso moderne uganke. Pa jim to naj škodi? — Nič, prav ni5, zakaj iz njih de>hti oni opoj« ini vonj, ki icbjame človeka ob spominu n» okno, kjer so dehteli svoje dni »nageljček, rožen.kravt, rožmarin«. In samo taka pesem more cbjeti srce in dušo itaiko kot ju objame lepa narodna pesem — harmonizirana. Kako nežni so njegovi »Rispfti«! Prav ni5 se jim ne pozna, da jih objema strogo določena fors mu!a. Svoje dni je »Rispete« Batogove po^ hvalil sam Ivan Cankar, ki v tem oziru ni bil ravno — preveč prizanesljiv. Saj prizaneslji* vemu mu pa tudi biti ni bilo treba. Ne verja« mete? — No, pa vam nudim en »Rispet« za poskušnjo: N.edelja tvoja pred menoj vesela razpeta je ikot v solncu biser — mreža: Mihalovec, Rigonci, Lo5e, Sela in Mostec, Gaberje pa dva Obreža. * In ženske rute rumene kot teje ko v cer.kvi tiha vdanost srca greje. A na vcoer, ko zarja se poslavlja, * harmoni'ka Ijubezni poit pripravlja. Pa ne k njegovi »Rispeti«; tudi njegove ptsmi s »Potov in steza« so srSkane. Ali ste brali že dosti takih4e sonetov? — Zletela je pitica sinica vesela. E, fcila ni ptica sinica, Vzdrhtela devica. je v lica zardela. le želja veselja je bila. Ko sem čital pesmi: »Oj dekle!« »Raz* bita čaša« itd., sem imel ob5utek ikot bi čital narodino pesem. He verjamete? — Naro5ite, 5itajte sami in potem sodite! Kakor pesmi v molu objamejo človeka njegove »Koroške pesmi«; ob njih ima 51o» vek občutek ikot ga ima ob spominu na lepe, odbegle dni. Vesek, pomešane samo s kopreno tuge, so njegovo »Prekmiurske«; ob njih se 5loveik dcmisli slavca, ki drobi v noč svojo pesem in mu jo spremlja šumenje drevja, grmovja in vode ... Ali bisera med vsemi pesmicami sta: »Pred Tabo klečim« in »Na gori križ«. Tudi naš goriški slavčeik S. Gregor5ič je tu in tam rad malo — pomodroval; toda to njegovo modrovanjt me je skoro. vselej domislilo Schilkrja. Vse drugače zna v tem oziru »po* modrovati« Al. Peiterlin! Je naravnost užitek čitati take pesmi; seveda ob dneh — razpo» loženja. In da jih bodete imeli vedno pri ros :kah, sezite po njih. Noben tovariš, mobena u5iteljska knjižnica bi ne smela 'biiti brez knjižice »Pot za goro«; zakaj uverjen sem, da ima naš Batog še precej poln »reservoir«, in da.nam bo nudil še marsikaj, 5e bo videl, da iz svojega »reservoirja« ne zajcma samo za — par ljudi. I. E. Polaik.