Naročnina Dnevna Itdajn za državo SHS meteCno 20 Din polletno UO Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din aedeilska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp. pefll-vtUs mali oglasi ps 140 In 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm vUMM po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri većlem o naročilu popust Izide ob 4 ifuiraJ razen pondeltKe ln dneva po prazniku (/redaUtvo /e v Kopllar/ev1 ulici il. 6111 кожорШ se ne vračalo, nefranklrana pHma se ne aprejemafo ^ l/ređnlilva telefon it. 2050, apravnlitva it. 2323 Političen list ja slovenski narod Uprava le vKopltarlevl ul.il. в * Čekovni račun: Clubllana itev. 10.650 ln tO.349 *a Inaerate, Saru/evo Al. 7363. Zagreb U. 39.0И. Praga tn Dana/ it. 24.797 lf naši driaui raste red, mir in poštenje Ekspoze dr. Korošca o proračunu ministrstva za notr. zadeve - V znamenju skrajne varčnosti Priznanje dobremu uradništvu - Čuvanje občinske samouprave - Sološno zboljšanje naše kriminalne statistike - Splošno priznanje ministru dr. Korošcu b Belgrail, 5. marca (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10. dopoldne. Ko so bile rešene nekatere formalnosti, je poslanec Predavec v imenu seljaško-demokratske koalicije predlagal nujen predlog glede ukinitve občinskih komisarjev in vpostavitev voljenega občinskega •zastopstva. Govornik je predlog v daljšem govoru utemeljeval in zahteval nujnost. Zemljoradnik Dimitrije Vujić je v svojem govoru soglašal s svojim predgovornikom in istotako zahteval nujnost. Nato je dobil besedo Stjepan Radič, ki je ostro napadal vlado, češ da se poslužuje nasilnih metod in se hoče potom nezakonitosti obdržati na upravi države. Trdil je, da vlada med narodom ne uživa potrebnega zaupanja, kar da je zlasti razvidno iz dejstva, da se noče potruditi, da bi prišle najmanjše celice državnega življenja, to je občine, do zakonito izvoljenega zastopstva. Za njim je govoril v istem smislu še samostojni demokrat Budisavljevič. V imenu vlade je odgovoril notranji minister dr. Korošec in izjavil, da ne more spre-jetu nujnosti tega predloga, ki je bil nato odklonjen. Nato jo bila seja prekinjena ob 1.15. Na popoldanski seji narodne skupščine je prišel v razpravo proračun ministrstva za notranje zadeve. Notranji minister dr. Korošec je izvajal v svojim ekspozeju: Narodu mora u rudnik pomagati »Letošnji proračun ministrstva za notranje zadeve je izveden na principu strogega varčevanja. Moj budget je znašal lansko leto 602 milijona Din, za tekoče leto pa znaša samo 565 milijonov Din. Glede smernic, ki so vodile našo notranjo politiko, je treba povedati to, da bodo uradni organi, počenši od načelnika pa do zadnjega služitelja in orožnika, nastopali vedno kot prijatelji naroda in zaščitniki zakona. Oni morajo v vseh potrebah in nesrečah, ki zadenejo posamezne dele naroda, iti ljudem na roko in mu pomagati. (Burno odobravanje.) Uradniki notranj. ministrstva morajo podpirati vse, kar je konstruktivnega. Prepričan sem, da bodo uradniki mojega resora razumeli moje intencije in da bodo povsod in vedno pošteno in zvesto služili narodu in državi. Ako bodo tako postopali, lahko vedno računajo na mojo pomoč in priznanje, ker visoko cenim njihovo važno službo kot funkcijonarje, ki imajo nalogo ščititi red in mir v državi. Zu redno občinsko upruvo V debati, ki se je vršila danes dopoldne v narodni skupščini, se je govorilo o ministrstvu notranjih zadev in ob tej priliki je bilo rečeno, da sestoji ono le iz komisarijatov. Na to odgovarjam sledeče: Na podlagi poročil, ki sem jih prejel, vprašanje komisarijatov ni tako, kakršnega slika opozicija, temveč sledeče: V Srbiji komisarijatov ni. Če se v Srbiji spremeni občinski predstojnik, se vrše nove volitve in do takrat vrši njegove posle eden izmed občinskih odbornikov. V Bosni in Hercegovini ni organiziranih občin, razen v breč-kem in bjelinskem okrožju. Sicer pa delujejo v Bosni komisarijati v smislu zakona v kmečkih in ravno tako mestnih občinah. V Sloveniji jc samo pet kmečkih občin, ki jih upravljajo komisarji. V Prekmurju pa, kjer se radi posebnih razmer ne morejo vršiti občinske volitve. V Banatu, Bački in Barauji obstojata samo dva komisarijata. V vseh ostalih občinah države pa se morajo razpisati nove volitve ali pa že deluje pravilno izvoljeni občinski odbor. Glede Dalmacije moram konstatirati, da obstoja samo ena kmečka občina, namreč Milna na otoku Braču v splitski oblasti, ki ima komisarja. Kar se tiče komisarjev v Hrvatski, je stvar drugačna. Zagrebška oblast ima komisarja v dveh mestnih in desetih kmečkih občinah, primorsko-kra-jiška oblast v eni mestni in dvajsetih kmečkih, osiješka v treh mestnih in desetih kmečkih, sremska pa v dveh mestnih in tridesetih kmečkih občinah. Ni res, da bi se vlada ne bila potrudila, odpraviti komlearijate. Moj predhodnik, sedanji predsednik ministrskega sveta, je že lota 1924 izdal naredbo, da se v vseh mestnih občinah, kjer so občinski odbori razpuščeni in kjer je potekel zakoniti rok za razpis volitev, takoj razpišejo nove volitve. Z naredbo 15. januarja je odločil, da se ukinejo komisarijati ter preide uprava občin v redno delovanje. S tem odpade vsaka trditev, da vlada ne misli na to, da bi prišle občine v roke izvoljenim občinskim zastopnikom. Ker so v naših mejah tudi pripadniki drugih narodnosti, zato dobiva ministrstvo veliko prošenj za priznanje državljanstva. Radi tega se je čutila posebna potreba, da se ta zakon poenostavi in uredi po mirovnih pogodbah, ki se ujemajo z našimi zakoni. Glede prošenj za državljanstvo se bom prizadeval, da jih bom hitro reševal in da se zakon o državljanstvu, čigar načrt se nahaja v vaših rokah, vzame čimpreje v pretres. Veliko intervencij pride radi gostilniških in kavarniških pravie. Radi tega sein prepričan, da dosedanji pravilnik o gostilnah in kavarnah iu ostalih trgovinah z alkoholom ne odgovarja sedanjim razmeram in da se mora spremeniti. Težaven posel, ki ga opravlja naše orožništvo, zahteva, da se pravne in materija! ue razmere orožništva urede. Gledal bom, da se bodo v zakonu o orožništvu izvršile potrebne spremembe in dopolnitve. Številke o zločinih kažejo hitro boljšanje Glede javne varnosti se lahko ugotovi zboljšanje od leta do leta na podlagi statističnih podatkov. V letu 1923. je bilo uporov proti oblastem 924, 1. 1927. pa 463, umorov 1. 1923. 1013, I. 1927. 519, ubojev I. 1923. 651, 1. 1927. 545, težkih telesnih poškodb 1. 1923. 4647, 1. 1927. 4199, razbojniŠtcv 1. 1923. 910, 1. 1927. samo 350, velikih tatvin 1. 1923. 8961, 1. 1927. 2426, navadnih tatvin 1.1923. 12.909, 1. 1927. 7503, goljufij 1. 1913. 1590, 1. 1927. 307. Mislim, da se iz tega jasno vidi, kako v naši državi javna varnost raste od leta do leta. V naši državi postaja vedno sigurnejše. Od zaostalih odmetnikov jih je bilo 1927. ubitih 46, ujetih 6. Ostalo jih je samo v požarevački oblasti 4, užički 1, C'rni gori 6. V ilijanskem okraju — edinem okraju Južne Srbije, kjer so še kačaki, — 5. Ujetih je bilo nekoliko razbojniških tolp. Ukrenilo se je vse, da se ostanek odmetnikov ujame in raztepe. Od večjih zločinov so se nekateri izvršili v Južni Srbiji in so izzvali največje razburjenje in ogorčenje v naši državi, posebno znani atentati, ki so organizirani iz inozemstva, na znane osebnosti, železniške proge in javna poslopja v Strumici, Gjevgjeliji in Kolačinu. Komitske in četaške organizacije Prijetno mi je ugotoviti dejstvo, da za te zločine, ki morajo v vsakem človeku vzbuditi čut ogorčenja, kakor prej, tako tudi lansko leto, niso izvršeni od naših prebivalcev, temveč od oseb, ki jih pošilja znana organizacija iz tujega ozemlja. Od naših državljanov so obtoženi samo nekateri poedinci, ki so bili s komitsko organizacijo v zvezi in so ji lajno služili. Konstatiram ponovno, da se niti ena roka naših državljanov v južni Srbiji ni dvignila proti državnim organom in njenim napravam. Nasprotno, izvzemši nekatere posamezne slučaje, ki sem jih omenil, je vse prebivalstvo v južni Srbiji stalo proti tej zločinski akciji. Temu prebivalstvu se moram v prvi vrsti zahvaliti, da je bilo mogoče odkriti in ujeti atentatorje na zaslužnega iu v bre-galniiki oblasti tako priljubljenega generala Kovačeviea. Ko so se pojavili tudi atentati na železniške proge, se je pokazalo, da premalo-številni železniški čuvaji in orožniki niso mogli obvarovati proge. Zato smo morali za čuvaje proge porabiti tudi tamošnje prebivalstvo. Ker pa je bilo to za ljudstvo občutljivo breme, smo osigurali kredite za novih S00 orožnikov, ki bodo čuvali progo iu nadomestili prebivalstvo, ki za silo vrši to dolžnost. Ta izmenjava se že vrši in bo v desetih dneh končana. Čeravno prihajajo atentati v južni Srbiji izključno iz inozemstva in niso v zvezi z notranjimi razmerami v teh krajih, bom deloval, kakor so delali moji predhodniki, nn to, da čimpreje zaščitim naše prebivalstvo in bom gledal, dn eventuelni novi zločini ne bodo ostali nekaznovani. Nadejati se je tudi, da bo vlada države, na katere teritoriju deluje ko-mitska organizacija, s svoje strani ukrenila vse potrebno, ne samo da se omogočijo razmere, kakršne morajo vladati med dobrimi sosedi, temveč tudi da pride med obema državama do bli?njih zvez. Nu braniku zakonitosti V javnosti se često sliši kritika, da postopajo meni podrejeni organi pri svojem delu nezakonito ter da greše proti državljanski svobodi. Kar se tega tiče, moram priznati, da so se res izvršile nekatere nezakonitosti, vendar moram ugotoviti, da so to samo poedini slučaji, ki jih centralna vlada ne trpi in jih skuša preprečiti. Vse tako slučaje bom strogo kaznoval. Čc govorimo o kaznih radi kršitve zakona od strani posameznih meni podrejenih orga-uov, moram naglasiti važnost in težavnost službe, katero izvršujejo oni, posebno orožništvo. Orožništvo je v stalnem boju z zločinci in razdiralci javnega reda in miru. Pri tem doprinaša velike žrtve, katere so posebno občutne iz prejšnjih let. Tudi lansko leto je padlo 18, ranjenih pa je bilo 7 orožnikov v službi javne varnosti. V zatiranju tako ka-čaške kakor komitaške in odmetniške akcije vobče se jim mora dati priznanje. Kriminaliteta se stalno boljša. Uspehi v preiskavah, odkrivanju in prijemanju zločincev so se povzpeli povprečno za 96%. Končno smatram za svojo dolžnost, da spw«očim poslancem, da si:m z ozirom na poslednji nujni predlog in diskusijo v tej hiši o zaporu belgrajskega mesta, tako zvane Glav-njače, odredil inšpektorju svojega ministrstva, da uvede strogo in nepristransko preiskavo v vseh slučajih, ki so se v predlogu in diskusiji omenjali, da se nameščenci pokličejo na odgovor. Če se ugotovi njihova krivda, bodo za njo po zakonu odgovarjali. Istotako se je vse storilo za zboljšanje razmer v zaporu. Narodno skupščino prosim, da sprejme predloženi proračun notranjega ministrstva.« V debato so posegli radikal Milašinovič, ld je napadal KDK in branil vlado, zemljoradnik Tupanjanin, Nemec Moser, ki je posebno govoril o razmerah v Vojvodini in se pritoževal, da se tam še vedno ne izvaja občinska samouprava v polnem obsegu, radikal Laloševič, zemljoradnik Lazič, radikal Na-.' stas Petrovič, hrvatski federalist Ante Pa« velić, radikal Buniša Racie in zemljoradnik Novica Savljič. Sistem napredovanja in zbolišanja uerave S tem je bila lista govornikov izčrpana in besedo je povzel notranji minister dr. Korošec, da odgovori na kritiko opozicije. Reagiral je na govore posameznih poslancev, in sicer poslanca Paveliča, Tupanjanina, dr. Laziča, dr. Moserja in Nast. Petroviča. Med drugim je izvajal: »G. Nastas Petrovič je rekel, da je naša vlada režim Glavnjače. Mislim, gospodje, da vsi mi, ki sedimo na teh klopeh, želimo, da se naša uprava zboljša. Zato se ne sme in ne more reči, da predstavljamo mi sistem Glavnjače, temveč značilno mi sistem napredovanja iu zboljšanja uprave. (Odobravanje.) G. Račiču .sem hvaležen za njegove podatke o južni Srbiji in Črni gori. Oziral se bom tudi na to, kar je povedal o Črni gori in tamošnjih slabih razmerah g. Šavljič. Tudi se zahvaljujem opoziciji za komplimente, ki mi jih je napravila. Če imam že zdaj toliko zaupanje pri opoziciji, mislim, da ne bo nemogoče, da s svojimi kolegi v vladi pripomoremo v naši državi poštenju in pravu do veljave. (Burno in dolgotrajno odobravanje)". Budget notranjega ministra je bil na to sprejet, nakar je bila seja ob pol 12. uri zaključena in sklicana prihodnja za jutri dopoldne ob pol 10. Na dnevnem redu je volitev anketnega odbora za pregled dolgoročnih gozdarskih pogodb v Bosni ter proračun ministrstva za narodno zdravje. Radič-Pribičevičeva druga ohcet k Novi Sad, 5. marca. (Tel. Slov.) V nedeljo se jo vršil tu z velikim ponipom napov edan shod kmečko-demokratske koalicije. Zborovanje sc je vršilo na Ribjem trgu. Udeležba nikakor ni bila tolikšna, kakor sla jo pričakovala voditelja Radič in Pribičevič. Tudi la manifestacija, kakor zagrebška, je pokazala. Sir Horace Rumbold, novi angleški poslanik v Berlinu. da ljudstvo z ogorčenjem gleda na nenaravne zvezo dveh bivših smrtnih sovražnikov. Shod je otvoril predsednik novosadske organizacije dr. Moč. Radič je govoril nad eno uro ter razlagal političen položaj. Vobče je bil govor v stilu drugili njegovih govorov. Pribičevič je imel tudi obširen govor, v katerem je divje napadel vlado zlasti Ljube Davidoviča, če« da je jasno pokazal, da ni nič boljši od ostalih hegemonistov. Zborovalcem je obetal zlate čase, kadar bo nastopila KDK. Napadel je iudi dr. Korošca. Pri tem pa operiral z jezui-tizmom in inkvizicijo. Napovedoval je, da bo dobila KDK pri prihodnjih volitvah 150 poslancev. Po shodu so prireditelji improvizirali sprevod z godbo. Veseli dogodek se je zaključil z banketom. Zastopnik češkoslovaškega parlamenta v Belgradu k Belgrad, 5. marca. (Tel. >>Slov.c) Jutri bo prispel v Belgrad zastopnik češkoslovaškega parlamenta poslanec Uhlir, da se s poslanci našega parlamenta dogovori glede skupnih sej zastopnikov našega in češkoslovaškega parlamenta v svrho ožjih gospodarskih in kulturnih odnošajev med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Na kolodvoru ga bodo sprejeli zastopniki narodne skupščine v Belgradu. Obisk češkoslovaških parlamentarcev se bc določil za april ali maj. Delegati češkoslovaških mest prispejo v Belgrad 27. marca. Dolgovi ubogih kmetov o Mostar, 5. marca- (Tel. »Slov.«) Direkcija za poljedelske kredite je izdala odredbo, da se ima ustaviti vsako izterjavanje dolgov pri siromašnih kmetih. To jo zelo lepo delo direkcije odnosno vlade, ko se mora uvaže-vati, da mnogo kmetov nima ničesar jesti, a kje še da bi plačevali dolgove. Radičeva laž. k Belgrad, 5. marca. (Tel. Slov.) Iz notranjega ministrstva smo zvedeli, da so trditve g. Radiča, da je v notranjem ministrstvu pripravljeno za razpust ljubljanskega občinskega sveta, popolnoma neosnovane. V tej zadevi, kakor povsod, bo minister ravnal strogo po zakonu. Dr. Korošec m Evans >V Parizu sem se sestal z s. Evansoin in se z njim dalj časa politično razgovarjal. Prosil sem ga, da podpira našo narodno politično tezo in da ne odtegne svoje pomoči zemljam, ki so mu tako prirasile na srcu.« — Dr. Korošec. »Jutro« bo imelo sedaj menda zadosti. V nedeljo je zapisalo še eno cvetko »moderne žur-nalistike«: »Naši javnosti pa doslej še ni bilo znano, da bi bil dr. Korošec za časa mirovne konference ali njenih priprav v Parizu iti se tam pogajal z Italijani...« Poročilo o seji >Narodnega večat z dne 3. decembra 1918 pa pravi: »Dr. Korošec jc po ženevskem dogovoru odšel v Pariz, kjer je bil sprejet od ministrskega predsednika Clemen-ceauja, Pichona.. V Parizu se je posvetoval dr Korošec tudi z angleškim in italijanskim posla nikom ter jima obrazložil jugoslovansko stališče i. t .d.« Najlepše pri vsem tem pa jc dejstvo, tla je Korošca v Pariz spremljal tedanji njegov tajnik — sedanji šef SDS in »Jutra« dr. Gregor Žerjav. Jutrovo pisanje torej ne niore biti vzor mo derne žurnalistike«, ampak nesmrtne blamažc. POMLADANSKI VZORČNI VELESEJH PRAGI 18.-25. HARCA RAZSTAVLJALO IZ CELEGA SVETA. RAZNI SPECI-JALNI VELESEJMI. ZA POSETKlKE ZNIŽANA U0ŽNJ4 ZA OSEBNE IN BRZOVLAKE: JUGOSLAvljA 25%, CEHOSLOVAŠKA 33 °/0, AVSTRIJA 25°/„. BREZPLAČNI VIZUM. LEGITIMACIJA STANc 22'- OIN. POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE: ČEH0SL0VA5KI KONZULAT,LJUBLJANA. BREG-А10МД COMPANV, LJUBLJANA, ALEKSANDROM 2 - PUTNIK. LJUBLJANA, DUNAJSKA!. inllane cene pri »roiDUNA«. Mamice, no zamudite usodne priliko, dn st o«lc dntr v.'liko izbiro vsakovrstnih otroških vozičkov igralnih vozičkov, stolic, holenderjov. innliliilvo koifis in trieikliov, šivalnih strojev in dvokolos. 'јЈ5к)| Posebni oddelek z« popravo dvokolee, motorjev. bivalnih slrojev, olrožkih vozičkov itd. liinajli-ss^ ranje z ogujem. Kolesa se shranjujejo tudi preko zime. Ceniki franko. |ТШВ(!|МЛ" f.B.L., tovarna dvokoles. otroški b vozičkov. Ljubljana, Karlovska-l. So že tu! najnovejši pariški in dunajski modeli domskih slamnikov za letošnjo spomladansko sezijo v ljubkih fazonah, ki bodo našim damicam gotovo zelo všeč. — Pa tudi moške klobuke ima letos v posebno ukusnili novih fazonah in barvah v veliki izbiri stalno v zalogi tvrdka IVAN IN HELENA KVAS Maribor, Aleksandrova cesta 32 Vsako popravilo klobukov sc izvrši tu točno in solidno po nizkih cenah. Oglejte si izložbo.' Naznanilo. Vljudno naznanjam p. t. publiki, da sem prevzel lekarno MM RDLFU, Maribor, gosposko ulica IZ ter prosim, da tudi meni naklonite v enaki meri zaunanje, katero ie wtm\ moj prednik. - Pripemnim, Ca dobite tudi v moji lekarni vse bolniifeo-blagajniške medikomente ter do so državni uradniki in upokojenei deležni ZO odstotkov popusta. ffli'. P h. 30S. VLflDOVIG, Mapibor, liosnoska ulica iZ. V zmislu sejnega sklepa ožjega odbora okrajnega gerentskega sosveta dne 28. februarja 1928 razpisujemo s tem 1 mesto gratib. inženjerja za gradnjo in preureditev okraj, cest - in 1 mesto gratib. delovodje. Obe mesti sla začasni in pogodbeni. Za inženjersko mesto se zahteva najmanj dveletna praksa v gradbeni stroki. — Natančnejši pogoji se izvedo med urad. urami v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koro&ka c. 26 II. Pravilno kolkovane in z vsemi običajnimi prilogami opremljene prošnje le vložiti na Okrajni zastop Maribor najpozneje do vključno 15. marca t. I. Okrajni zastop Maribor. Stisnilo! Opozarjamo, da Viktor Oblak ni več naš prov. potnik. Zato ni upravičen sprejemati naročila ali naplačila za našo tvrdko. Ponovno opozarjamo na to, da se mora vsak naš potnik izkazati z našim pooblastilom ter da odgovarjamo pri naročilih za slike samo za naplačila do največ 25% kupnine. Spccial-import, Ljubljana, Vegova 8. DlagajniCarha se sprejme. Starejša, izvežbana gospodična, lepega vedenja, zanesljiva v računstvu, vajena vljudnega občevanja s strankami, dobi stalno službo. Lastnoročne ponudbe: Manufakturna trgovina, Ljubljana. Poštni predal 69. Kostanjeva drva za tanin iu smrekovo skorio oziroma čreslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in proti takojšnjemu, ua željo akreditivnemu plačilu. Irnest Marine, Celie, Zr!nfsl«ego r-!. л. Telefon interurban st. 136. „Ilouac" tvornica glinastih strešnikov In opeke Frohlich & Bichler, Karlovac Dnevna produkcija 100.000 komadov strešnikov in opeke. Proizvajanje vseh vrst opeko in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. — Posebno se priporočajo Falcovani in dvakrat taleovani streinlkl v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Dobavljajo sc franko na vsako postajo. „Ekonom", osred. gosp. zadr. Ljubliana. TVORHICaKCH.IMOU.BAR«UU(WIRNtlAlNSnKjKLĐA ч ĐHUŽBA Ž.OZ.I.3UB13ANA /ДуГ S PRVOVRSTNI MATERDAL-NIZKE CENEfl NOVO! NOVO! NcobMito potrebno vsakemu trgovcu, industrijalcu in obrtniku popolnoma na novo obdelano II. umm ADRESARJA Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca V zalogi je le še prav malo izvodov Izkoristite priliko! Naročite takoj 1 Jogoslavensho RUDOLF HOSSE Beograd, Terezije 25 Ugodna prilika Veliko noč! Zaradi popolne ,op!i|litvo, finih modernih in navadnih Stolov "'Se razprodaja po najnižjih cenah! Cena po dogovoru. v Manuiakturna trgovina Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26. Nobeden naj nc zamudi ugodne prilike! ""■"""""■"■•"^""Hlllllltn Jnterejanlno brolaroo' uspešnem zdravljenju . žolčnih kamnoul Viim. posije brezplačno f lekarna pri Odreseniku [ ProgalLVi/šehrđdska fr. 1 Pisir« ahoi. — / l'lllllllllllllllliiiiiniiniimniinri PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D., LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo РгРПШЛ domači in inozemski za domačo * I C1111.» y (jurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vsen^. Koks livarniškl, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva 1S/I. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo u LJubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh viog. Hranilne vloge znašalo nad 120 milijonov dinarjev У" Prva Jugoslov. žiCna industrija d. z o. z. Ccifc Telefon štev. li? Edini izdelovatelj hmelj-sklh sušilnic sistema „Linhart" za Jugoslavijo. Tovarna žičnih pletenin in tkanin, vrtnih ograj, posteljnih vložkov, železne konstrukcije i. t. d. A. & E. Skaberne Ljubljana Največja izbira češkega in angleškega sukna. Zadružna gospodarska toartfcet d. d. Brzo'av. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošiče va cesta IO Telefon št.2057,2470 in 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000-— Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va"/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo §rečk Državne razredne loterije. ■■1минипшши!«11)111и11|ј|||||ц ■аицЈшшмиииишмиивмјтаиим^ вж Z« Jutfoslovamsko tiskarno V Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelji dr. Fr, Kolovec, Urednik: Franc Terseglavi - Nnćrt palače postne hranilnico v Ljubljani v prerezu. Kupujte stadionske srečke! Žrebanje bo nepreklicno dne ZS. marca hranilnice v Ljubljani. ke višjega kapelnika g. dr. Cerina izvajala godba dravske divizijske oblasti. Nato so člani izvajali zelo učinkovite iu pestre, dasi dovolj preproste proste vaje za leto 1928- Naravnost veličastno bodo vplivale, ko jih bodo 1. julija izvajale na Stadionu stotine Orlov. Spremljajoča godba mladega skladatelja Ukmarja je izredno močna, skoro gigantska, le da bo za množice telovadcev na Stadionu pretežka, ker je takt, ki mora bas pri prostih vajah biti silno jasen in poudarjen, preveč zabrisan. Zlasti se je to poznalo pri prostih vajah članic, katerim smo se naravnost čudili, da so toliko dobro čutile zabrisane taktovne poudarke. Ritmično rajanje članic je bilo ljubko zlasti radi celotne slike, ki se je venomer menjavala v druge like in barve kakor v ka-dejdoskopu. Globok vtis je naredila na občinstvo simbolična članska vaja Oj Doberdob, ki jo jo občuteno spremljal moški kvartet Ljubljane. Iz močnih simboličnih gibov si razbral vso globoko vojno tragiko Doberdoba, na katerem je našlo grob toliko slovenskih fantov za svobodo domovine. Osnutek novega orliškega kroja, v katerem so izvajale članice proste vaje za 1. 1928., je vzbudil po vsej dvorani silno živahno komentiranje. Kroj res osupne po svoji izvirnosti, dnevna moda je stopila v ozadje, preprostost in resnost, prav kakor je primerno dekletu, je značilna poteza tega osnutka. Posebno pozornost vzbuja pokrivalo. Deloma spominja na vrhu glave na našo slovensko pečo, okvir na obeh straneh obraza, ki baš s tem okvirom silno pridobi, pa spominja nekoliko na slaro egiptovsko pokrivalo. Sodba v dvorani je brez dvoma izpadla različno, kakor se je pač mogel kdo več ali manj otresti modnih predsodkov. Prvi del sporeda je zaključil dr. Basaj i kratkim in lepim govorom o orlovskem delu, ki je posvečeno ne samo v krepitvi telesnih sil, temveč zlasti tudi socialni izobrazbi in vzgoji, vzgoji poštenih in nezlomljivih značajev, kakršni so za vsako zlasti javno delo neobhodno potrebni ter o vzgoji ljubezni do naše skupne domovine. V drugem delu so orlice podale telovadno ilustracijo znane Barcarole ter melodije i» Aide. Mehki, prožni, zaokroženi gibi včasih polni nežnosti, potem zopet silnih čustev. Članice so obe točki izvajale z velikim občutjem in s skoro brezhibno točnostjo. Veliko pozornost so vzbudile v občinstvu gimmastične vaje, katerih namen je razviti v telovadcu čimvečjo gibčnost in prožnost telesa. Zlasti solist je s svojimi res nenavadnimi in navidez nemogočimi gibi dvignil celo dvorano, da je dolgo s ploskanjem zahtevala ponovitev, kar pa se ni zgodilo, ker se točke na akade lilijah JOZ načelno ne ponavljajo. Na orodjih — bradlji, krogih in drogu — se je videlo, da razpolaga orlovska organizacija s prvovrstnimi vrhunskimi telovadci in јв povsem umevno, da so na vseh mednarodnih prireditvah, katerih so se doslej udeležili, od nesli glavne zmage. Orlovstvu čestitamo na lepem uspehu, ki ga je doseglo v nedeljo. Boj med slovenskimi fanti in karabin erji V nedeljo 4. t. m. so italijanski karabiut-jerji v obmejni vasi Brezniei pri Zireli (na italijanski strani) izvršili več aretacij. Ljudstvo •j aretacije smatralo za golo šikaniranje in ie nastalo med njim veliko razburjenje. Ko so sSmiljana«. Precej zborov so objavili >Novi Akordi- in >Pevec«. Za probudo glasbe med Hrvati kakor Slovenci ima F. S. Villiar velike in neoporečne zasluge. Kako so svojčas vžigali njegovi zbori, bodisi moški in mešani! S kako slasljo so peli razni pevci in pevke njegove samospeve! Njegov stavek je umeten, pa hkrati preprost in domač. Njegova melodika povsod značilna in pristno iz narodove duše potekajoča. Med njegovimi operami je najboljša »Lopudska siroticac, ki so jo 1. 1924. izvajali parkrat tudi v ljubljanski operi, pa jo kljub njenim velikim vrlinam žal prezgodaj položili v arluv. F- S. Vilhar je moral v življenju kot glasbenik nmogo pretrpeti, kljub temu, da je celo življenje deloval značajno in iz čistega navdušenja za svoj narod. Vilhar ni bil sicer moderen skladatelj, pa bil je resničen umetnik in velik bogonadarjen glasbenik in to zadostuje. Slava njegovemu spominu! S. P. Pročelje palače poštne V drugem nadstropju se bo nahajalo stanovanje za ravnatelja in stanovanje za event. uradnega gosta. V tretjem nadstropju bodo stanovanja za uradnike. V kleti bodo razne shrambe za stranke, dalje kotlarna centralne kurjave in veliko skladišče za premog. Proračun za vso zgradbo brez centralne kurjave znaša 6,430.000 Din, te/ centralna kurjava sama brez druge napeljave pa bo veljala 700-000 Din. Dne 9. t. m. se vrši licitacija oddaje del. Če licitacija uspe, se prične z zgradbo dne 1. aprila. Zgradba se bo vršila s pospešeno hitrostjo in bo gotova še do meseca junija drugega leta. Načrte za vso stavbo je izvršil arhitekt gradbene direkcije v Ljubljani ing. Josip Č e r n i v e c, ki bo zgradbo tudi vodil. Polfska ie volila v Varšava, 5. marca. (Tel. >Slov.<) Volitve na Poljskem, ki so v splošnem potekle mirno, eo po predloaee.ib izidih prinesel močno pomaknitev na levo- Desničarske stranke, ki so dosedaj imele večino, so zgubile tretjino 6vojib mandatov. Najmočnejša skupina v novem parlamentu je blok Pilsudskega, ki bo naj»brže imel več kot 100 mandatov. Socijalisti so skupno pridobili kakih 10 mandatov. Glavni dobiček pri radikal i hiranju delavstva bodo pobrali najbrže komunisti, Iti so si priborili najmanj 20 mandatov. V Varšavi je dobil blok PilsudskogH 6 mandatov, desničarski blok 4, komunisti 2, blok manjšin 1 in socijalisti 1 mandat. V Zgornji šleziji je skupni volivni nastop nemške katoliške ljudske stranke in ostalih nemških strank baje dobil skoro povsod večino. * * * Poljska je z nedeljskimi volitvami otvori-la volivni pohod Evrope, Sicer ima vsaka država svoje posebne volivne parole in gotovo strankarsko omrežje; Poljska še posebej. Vendar je dan signal, kam se evropski volivec, če ima količkaj svobode, obrača. Politična smer gre na levo! Poljske desničarske stranke so utrpele izgubo, pridobila pa je levica. Prerokovali bodočnost novoizvoljenega poljskega parlamenta je naravno kočljiva stvar. Vendar pa se dajo iz volivnega boja in njegovih rezultatov podčrtati naslednji momenti: Pilsud^kijeva vlada je imela nekaj dobrih šlagerjev. Dobila je veliko zunanje posojilo in inozemska finančna kontrola je ugotovila močno gospodarsko napredovanje te države. V strankarskem zistemu je postavila princip delovne skupnosti, li kateri lahko pristopi vsakdo, kdor je za Pilsudskega in hitro izvrševanje državnih poslov. Razbila je misel strankarske zakijučnosti in izpostavila sama sobe ljudskemu zaupanju. S tega stališča je presojati konglomerat vladnih kandidatov in izvoljencev, ki nosijo znak gotovega kosmopolitiz-ma, vseii mogočih narodnosti in politične orijentacije, ki bo imel program: Biti vdan vladi in Pilsudskemu! Drugo, kar je značilno, so glasovi narodnih manjšin- Pilsudskemu .ie treba priznati, da se je kot šef vlade prvi pečal s tem najtežjim poljskim vprašanjem in vsaj načel pot mirnega sožitja narodnostno tako pestre poljske države. Uspeh se je pokazal že pri teh volitvah. Dočim so se Ukrajinci v Galiciji še pri poslednjih volitvah glasovanja vzdržali, so v nedeljo glpsovali in priznanje Poljske od te strani je dobilo močnejšo podlago. Katoliške stranke imajo posebnost, ki se je v toj volivni borbi najrazličnejše razlagala. Brez dvoma je katolicizem Poljakom tako bistven, da tudi Pilsudski ne bo ?apalil kakega- kulturnega ognja. Priprava s te strani se zdi, da bi bila nepotrebna. Saj je skoro vsaka izmed glavnih strank s katolicizmom agitirala. Posebnost je v tem, da se vkljub temu ni posrečilo strniti volivce v enotno, moderno krščansko ljudsko stranko, čeprav je poljski episkopat energično posegel v volivni boj in pozval narod, da voli prepričane katolike. Uspeh, če naj bo uspeh, je le v tem, da so zgradili dva tabora, da se je v volivnem boju agitacija med obema nekoliko omilila in da se je posrečila v gotovih okrožjih vezava list Zunanjepolitično volitve ne bodo prinesle sprememb. Saj je Pilsudski, ki ostane «ef tudi nove vlade, že dolgo časa vodil in nakazoval pota poljske zunanje politike. Vilna ostane nerešena, poljsko-nemški odnošaji istotako; najtežje pa bo rešiti gospodarske zveze s srednjimi državami, zlasti z Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo. ftlairovo »©solilo za Romunijo v Bukarešt, 5 marca (Tel. Slov.) »Cuven-tnl: doznava iz vladnih krogov, da jc romunska vlada z Blairovo skupino sklenila posojilo 120 milijonov dolarjev ter da se bo bivši minister Antonescu že prihodnji teden peljal v Ameriko, da se podpise pogodba. List pa sam kljub uradnemu viru dvomi o resničnosti te vesti. Revizija francosk-ceškoslovaškc pogodbe. v Praga, 5. marca (Tel. »Slov.c). Francoska vlada je danes sporočila v Prago, da se razgovori za revizijo francosko-teškoslovaške trgovinske pogodbe lahko začnejo dne 16. t m. Pefejan dobit po nosu k Belgrad, 5. marca. (Tel. >Slov.<) Belgrajski listi poročajo: V Nišu je napovedal socialistični poslanec Petejan za 4. marca zborovanje delavstva. Shod se ni mogel vršiti, ker ni&ki delavci uiso holeli poslušati socialističnega poslanca. Zborovanje so preprečili delavci, posebno člani pododbora kovinskih delavcev. Viceguvcrner Narodne banke k Belgrad, 5. marca. (Tel. ;-Slov.<") Na današnji seji glavnega upravnega odbora narodne banke, kateri je predsedoval guverner Ljuba Sreč,k ovij, se jo izvršila volitev vice-gnvernerja, Nn predlog dosedanjega izvrševalca poslov viceguvernerja dr. Protiča je bil soglasno izvoljen znani belgraiski industrijalec Ignatijc B.uloaL Ogromni bluff fašizma Seipel bo govoril v tredo v Dunaj, 5. marca. (Tel. Slov.) Krščansko -socijalna »Reichspoet« ugotavlja v svojem uvodniku iz svetovnega odmeva o Afussolinijevem govoru: »da se je manifestacija v avstrijskem parlamentu z zmernostjo in modro omejitvijo na argumente človečnosti, pravičnosti in politične modrosti v mnenju sveta mnogo bolje odrezala kot odgovor govornika Italije, ki je teden dni premišljeval odgovor.« List naglasa, da so pov-vsod z začudenjem sprejeli Mussolinijevo izjavo, da se fašistovska vlada ne smatra več za obvezano več ali manj nejasnih in ustnih zagotovilih mož, ki so zastopali sisteme in vlade, katere jc fašistovska vlada neizprosno premagala. Za sredo dopoldne je sklican glavni odbor narodnega sveta, da čuje poročilo zveznega kanclerja. V političnih krogih se pričakuje, da to poročilo ne bo vsebovalo samo že dolgo pričakovanega referata dr. Seipla o njegovem potovanju v Prago, temveč tudi odgovor na Mussolinijev govor. Izvajanja dr. Seipla se torej pričakujejo z največjo napetostjo. Ženeva in Pariš obsojata Mussolinija. v Ženeva, 5. marca. (Tel. Slov.) Mussolinijev govor se tukaj presoja neSgodno, posebno ker je Društvo narodov zveza vlad, ki predpostavlja gotovo kontinuiteto vlad, ter se izjava, da fašistovska vlada ni odgovorna za obljube prejšnjih italijanskih vlad, smatra za zelo čudno. v Pariš, 5. marca. (Tel. Slov.) Odmev Mus-solinijevega govora v pariških listih kaže jasno, da je po francoskem mnenju duce daleč, daleč prekoračil meje, dasi desničarski listi posebno z ozirom na avtonoinističen pokret v Alzaciji zahtevajo od Poincareja energičen govor. Od levičarskih listov obsoja »Ere nouvelle* najostreje v Ženeva. 5. marca- (Tel. »Slov.«). Iz komunikeja o prvem razgovoru ministrov male antante, ki ugotavlja popolno identičnost na-/x)rov, in iz vsega, kar se čuje o včerajšnji konferenci, se da. sklepati, da se ima postopanje glede investigacije nn Madjarskem zaenkrat prepustiti Svetu Društva narodov. Mala antanta ne bo stavila nobenih predlogov več in vso zadevo tudi ne smatra za spor z Madjarsko. Po mnenju krogov male antante bo Svet Društva narodov najbrže predvsem' zahteval v tej zadevi poročilo slalne vojaške komisije, tako da ni ♦mčunatK s tem, da berjjVi-šel Svet že v sedanjem- zasedanju do Itake odločitve v tej zadevi, temveč da jo bo od-godil do julijskega zasedauja. Dasi je glavna točita sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov madjarska tihotapska afera, je z izidom včerajšnje konference malo antante izgubila svojo ostrino. Inicijutiva pripada sedaj Briandu, in le-ta se sedaj, ker kriza v Društvu narodov ni ni kak o dobro volivno geslo, ne sme izpostaviti kakemu fiasku. Smatra se, da se sedaj nič več ne bo vršila investigacije potom kontrolne komisije, temveč samo anketa potom posebnega pooblaščenca, ki bi jo Svet Društva narodov mogel skleniti tudi z večino glasov, ker bi investigacija potom velikega aparata žo sedaj stala v le preveč smešnem nerazmerju napram dejanskemu stanju, ki se danes še more ugotoviti. Zasedanje Sveta Društva narodov se je pod predsedstvom kolumbijskega zastopnika Uinitla začelo z običajno tajno sejo, na kateri se ima določiti dnevni red. Pri tem se ima oddati tudi referat za investigacijsko tožbo proti Madjarski ler se smatra, da bo Cham-berlain, ki že ima referat za madjarsko-ro-munski spor glede optantov, prevzel tudi ta referat, tembolj, ker je za danes popoldne bil določen razgovor med Chamberlaiuonr in madjarskim zunanjim ministrom Valkom. — Po tajni seji se je vršila javna seja. na kateri se je prečitalo četrtletno poročilo o naseljevanju grških beguncev, za katere je bilo danih na razpolago nadaljnjih 270.000 funtov šterlingov. Nato je bilo posvetovanje o poročilu mandatske komisije. Kot posebna značilnost lega zasedanja so je opazilo, da spremljajo angleškega, francoskega in nemškega zunanjega ministra njihovi drža\ 'ni tajniki Sir Lindsav, Filip Bertho-lot in dr. v. Scbubert, iz česar se tudi sklepa ua posebni pomen političnih obravnav. Konference, a nič oozitivneea v Ženeva, 5. marca,' (Tel. "Slov ) Politični razgovori današnjega dne so se, kolikor ' je o teni mogoče dobiti zanesljivih vesti, ba-vili skoro izključno z investigacijsko tožbo malo antante proti Madjarski, ki bo jutri najprej v pri%-atni seji Sveta prišla na razpravo. Razen na razgovore, ki jih jo imel madjarski zunanji minister Valko s Chamberlainom, Briandoni, drž. tajnikom dr. Scliubertom in s Srialojo, se tu polaga posebna važnost na razgovore. ki jih je imel danes dopoldne Briand s Scialojo in popoldno z dr. St'resamannoni. I Zanesljivih vesti o uspehih teli razgovorov dosedaj Se ni bilo mogoče dobiti ter se zato ne morejo kontrolirnti vesli, ki se širijo z italijanske in madjarske strani z očivldno tendenco, da so bo Svet Društva narodov zado-( voljil s popolnoma uovojaSko iuvestigadjo po carinskih uradnikih. Ali ima Svet Dni- Mussolinijeve izjave in pravi, da je Muesolini ali izgubil pamet ali da je zavestno delal na konto tretjega. Naicdu je končno treba pojasniti ogromni bluff fašizma, ali pa, če je Mussolini samo slamnati mož, naj se pove, kdo vleče niti. Italija se jezi ua Prago. v Rim, 5. marca. (Tel. Slov.) -Popolo d'Ita-lia« pravi danes še enkrat k Mussolinijevemu govoru, da se za dr. Seiplom more opazovati temen mednaroden manever, katerega ta list podtika sestanku dr. Seipla z Masarykom in dr. Be-nešem in hegemonističnim načrtom teh dveh na Donavi in na Balkanu. List opozarja na zadnje potovanje Berthelotovo v Prago in na to, da dokazano tiči češki kapital v marsikaterem dunajskem listu. Nemčiia Italijo gladko odklania v Berlin, 5. marca. (Tel. Slov.) Zunanjemu ministru blizu stoječa »Tagliche Rundschau« izredno osiro piše o Mussolinijevem govoru. Ker pravna morala in pamet nujno govorita proti barbarskemu režimu fašistov, ne ostane Musso-liniju nič drugega, kakor zastopati stališče surove sile. Nemškonacionalna 'Kreuzzeitung« opozarja na to, da se je južnotirolski klerus že obrnil s pritožbo na papeža, ter vprašuje, ali se čuti Mussolini dovolj močnega, da sprejme boj z duhovno silo. Italijanska banka znižala diskont. v Milan, 5. marca. (Tel. Slov.) Italijanska narodna banka je že dolgo pričakovano diskont-no mero znižala od 7 na 6 in pol odstotkov, kar so privatne banke storile že pred dalj časom, nekatere celo do 5 in pol odstotkov. raioscen štva narodov sploh pravico, na ta način spremeniti red investigacije, ki ga je določil sam, je dvomljivo, vendar pa bi se seveda z nobene strani ne ugovarjalo evenhialnemu takemu sklepu Sveta, če bi pristala nanj Madjarska, iu tako bi tak sklop tvoril precedenčni slučaj za bodoče investigacijsko tožbe. Zato je treba, da se ta vest potrdi, kakor tudi vest o tem, da so bo vsa stvar odgodila na julijsko zasedanje. Izsili*© na? se Locarni v Pariz, 5. marca. (Tel. Slov.) Po izidu včerajšnje konference Male antante v Ženevi se v pariških listih konflikt z Madjarsko presoja mirno. »Matin« izjavlja, da nikakor ne bo prišlo do boja moči med Madjarsko in Malo antanto. »Petit Parisien- poroča, da so se ministri Male antante zedinili za nov sunek v varnostnem vprašanju. Kakor znano, hoče varnostni komite predlagati sklepanje varnostnih pogodb po vzorcu Locarna, pri čemer bi imelo posredovati Društvo narodov, če bi nastale težkoče. Če bi se pri tem posredovanju ugotovilo, da se kaka država sistematično odteguje sklepu takih varnostnih pogodb, naj bi se po želji Male antante, kateri je Francija že pristopila, ožigosala kot domnevan napadalec. Madjarski glas. v Budimpešta, 5. marca. (Tel. Slov.) Neko madjarsko poročilo pravi, da so v krogih Društva narodov mnenja, da bo Svet Društva narodov dovolil investigacijo kvečjemu v obliki manjšega komiteja iz carinskih strokovnjakov pod predsedstvom kakega vojaškega strokovnjaka, katera komisija bo poslana v Monošter. Svet društva narodov soi... v Praga, 5. marca. (Tel. Slov.) Pariški dopisnik Prager Preese« piše z ozirom na preis-ka\o Društva narodov v madjarski aferi: »Ne more se zanikati, da je monoštrska afera potrdila argumente pesimistov, ker kaže v polni luči, kaj manjka Društvu narodov, da bi nastopalo koristno in učinkovito. Najbolj čudno je, da v času ined zasedanji Svet Društva narodov nekako spi. Kar iz monoštrske afere posebno izhaja, je dejstvo, da investigacijsko postopanje, kakršno je sedaj, ni sposobno.roditi praktične rezultate. Brez resne garancije za kontrolo, in sicer za neposredno kontrolo bi omejitev vodila do absurdnega iu nevarnega rezultata, da bi bile vlade s slabimi nameni na boljšem pred onimi, ki se dogovorov vestno držijo. Bethlen ooziva na volno ... k Belgrad, 5. marca. (Tel. Slov.) Mussolini in predsednik madjarske vj^de Bethlen sta imela skoro istočasno govore. Grof Bethlen je imel kratko po Mussolinijevem govoru govor v Debre-czinu. »Pravda se bavi z Bethlenovo primero, cla se mora telovnik, ki je napačno zapet, odpeti, če se hoče dobro zapeti, in pravi: Kaj bi rekel g. Bethlen, če bi to njegovo formulo porabili za njega samega in rekli: Pa vi, gospod Bethlen, j odpnite telovnik? Ali ne veste, da pomenja to javno vojno? l isti, ki nima dobro zapetega telovnika ,je Madjarska. Če ga hoče dobro zapeti, mora storiti korake za razdiranjc obstoječih mirovnih pogodb, če jc hotel g. Bethlen pričeti s svojim govorom veliko borbo za spremenitev stanja, ustvarjenega po mirovnih pogodbah, se je v odkrivanju svojih namer prehitel. Mi mislimo, da je vse premalo za Madjarsko, da zavzame takšno stališče. Govor njenega prtmierja je me- tanje peska v oči ženevskemu zasedanju, da bi se zbalo groženj in popustilo v razpravi o konkretnih dejstvih, za katere je Madjarska obtožena. Iz dalinesa Odenta Riin razširja vesti, da se je vodja Senusot udal italijanskim oblastem, in sicer brezpogojno. Pomirjenje Cirena jke ee bo po teh vesteh izvršilo v kratkem času in končnoveljavno. V Egiptu traja kriza dalje. Nacionalni delavci gredo za tem, da se da duhu izjave Zag-lul-paše o neodvisnosti Egipta z dne 28. februarja 1922 konkretna vsebina. Egipčani se pogajajo z Anglijo o umaknitvi angleških zased-benih čet, v kolikor niso potrebne za varstvo kanala Port Said, o ukinitvi kapitulacij (o tem naj se skliče mednarodna konferenca v Kairu) iu o reformi mešanih sodnih dvorov. Egipt gre za temeljitimi reformami. Seveda je vse odvisno od tega, v čigavi posesti bo ostal Sudan, v katerem so Angleži še danes trdni gospo-dar j i. Palestina kot država zionistov-Judov preživlja težko krizo. Vsled nezadostnih denarnih sredstev se ne more razvijati ne industrija no obrt. 160.000 Judov v Palestini z 90.000 ha posestva opozarja svoje somišljenike po svetu na to, da novo vseljevanje ni oporfuno, ker se morajo najprvo razmere konsolidirati. Poleg tega se imajo bojevati z Arabci, ki prodirajo v Palestino, kjer narašča gibanje za dvonared-no židovsko-arabsko državo. Veliko zanimanje vzbuja Arabija, ki ne zamuja nobene prilike, da se ne okoristi z evropsko civilizacijo. Popravljajo se ceste, po-ta, vodovodi, tako da se bo znamenito romanje islamskega sveta to leto lahko izvršilo brez težkoč. Ibn Saud gradi bolnišnice, tovarno zu kininske preparate v Meli in najrazličnejše institute. Zanimiv je avto-promet. Dočim je bilo še leta 1926. komaj 80 vozov, jih je lilo koncem 1927. leta 238 na razpolago; dežela je vstopila v mednarodno poštno zvezo in da se evropske razmere čimbolj udomačijo, je Ibn Saud poslal 14 akademikov v inozemstvo: 6 učiteljev, 2 tehnika, 2 zdravnika, 2 poljedelska strokovnjaka, 2 jurista. Problem dviganja Arabije je tem važnejši, ker se je mlada Turčija čutila primorano vzpostaviti zveze z islamskim svetom. Novima zastopnikoma v Hedži m Jemenu je Kemal paša naročil, naj sondirata teren v svrho sklenitve prijateljske in defenzivne pogodbe s Turčijo. Kot se poroča, hoče Angora s tem korakom zabrisati svoje protiversko stališče kemalistov in iz Male Azije in Arabije ustvariti gotovo politično, celoto. V Jemenu zahteva prebivalstvo, da se, odpove italijanska pogodba. Veliko senzacijo je vzbudilo poročilo, da pride abesinski regent Ras Talari osebno v Jemen, da nklene abesin-sko-jemensko gospodarsko pogodbo. Vprašanje je pri tem, če mu bo Italija dovolila to potovanje. Velik tehnični napredek izkazuje Afrika, kjer se je dogradila železnica Mombassa-Na-irobi-Eldored-Turbo preko Tororo du Mbula-mati v deželi Uganda, in ki je bila te dui izročena prometu. S tem це je vzpostavila zveza od Indooceanske obale do gornjega Nila, kar je politično, turistično in gospodarsko izredne važnosti. Druga važna železnica je železnica Lobito, ki sega sedaj do portugalske-belgijske meje. V južni Afriki se je med vlado in evrop sko tvrdko za brušenje diamantov Rosen-strauch sklenila pogodba, da se v južni Afriki zgradi velik institut za brušenje diamantov, kar pomeni vsekakor industrializacijo južne Afrike. Država je zgradila tudi lastno južno-afrikausko trgovsko mornarico desetih ladij po 9000 do 10.000 ton, ki bodo preskrbovale prevoz volne in skrbele za promet med južna Afriko in Anglijo. Zanimanje vsega sveta vzbuja bajna Indija, kjer se mudi ravnokar angleška ustavna komisija, da preštudira indijsko nezadovoljstvo, iu Kitajska, kjer se od časa do časa zasveti goreči jezik uporov in krvoprelitij. Tod« to je problem zase. — Čuden major. v Atene, 5- marca. (Tel. >Slov.<) Bivši augleški major Benett, ki je bil v Carigradu aretiran radi svojega udejstvovanja pri izkoriščanju posestev Adbul Hainida, je bil, kakor pišejo listi, tudi vohun v bolgarski služIti proti Grški. Leta 1026. jo ua korist neko zainteresirano balkanske države prišel v posest nu črtov solunskih utrdb. Dalje navajajo listi, da je Benett oplenil turška vojaška skladišča, ki so jih po premirju straži le zavezniške čete, in prodal Kemal paši 15.000 pušk, ko jo začel vstajo proli visoki porti. Takrat je baje prejel 50.000 turških funtov kot podravnatelj angleške tajne policije v Carigradu. Stavka v ČSR končana. v Praga, 5. marca. (Tel. »Slov.«) V se-verozapadnih čeških premogovnikih ie danes povsod delavstvo začelo z. delom. Tudi v premogovnikih pri Kladnu je prišlo do spf razuma. V lokalu, v katerem ni „Slovenca", t'!d' rti mesta za našega človeka. Zahtevajte „Slovenca" povsod. O Člani in članice Ljudskega odra se naprošajo, da se pogreba očeta našega dolgoletnega člana in odbornika Franceta Gajete, kar največ mogoče udeleže. Pogreb se vrši danes ob pol treh popoldne iz mrtvašnicc deželne bolnice. — Tajnik. O Zadufinica za t Adoliom Robida. V četrtek, dne 8. marca se vrši v frančiškanski cerkvi slovesen »Requiem« za blagopokojnega f prof. Adolfa Robido, ki jc bil dolgoletni član franč. pevskega zbora. Zadušnico opravi dr. P. Gvido Rant, točasni župnik. Poje pa celotni Sattncrjcv zbor. Prijatelji in znanci so vljudno vabljeni, da obhajajo slovesno osmino. O Koliko je v Ljubljani avtomobilov? Ob priliki uvedbe novih avtomobilskih tablic je ljubljanska policija ugotovila, da se jc nahajalo dne 1. marca v policijskem revirju Ljubljane 210 osebnih avtomobUov, 87 tovornih avtomobilov in 145 motornih koles. Tem številom je treba vsekakor pridati še po kakih deset, kajti računati je treba, da sc najmanj toliko avtomobilov ni prijavilo. Dasi te številke sicer niso amerikanske, pričajo vendar, da se je pri nas promet z vozili na motorni pogon zelo razmahnil. © Grozen samoumor na Sv. Petra cesti. Snoči, nekako ob tri četrt na 7 je pritekel na j ljubljansko rešilno postajo ves zasopljen go- j spod Slavko Ogrin in sporočil, da si je njegov sosed v hiši na Sv. Petra cesti 49 z britvijo prerezal vrat. Takoj so se podali člani rešilne postaje z rešilnim avtom na omenjeno stanovanje in našli tam v nezavesti in vsega krvavega ležati 281etnega čevljarskega pomočnika Matka Vivodo. Vivoda si je z britvijo prerezal skoro ves vrat tik do hrbtenicc. G. Zdravič, ki je vodil reševanje, je nudil samomorilcu prvo pomoč, mu izpral krvavo rano ter ga za silo obvezal. Nato je bil Vivoda prepeljan v bolnico. Ni upanja, da bi Vivoda okreval, ker je poškodba, ki si jo je prizadjal, izredno težkega značaja. Vzrok samoumora zaenkrat ni znan. O Ogenj na Vodnikovem trgu. V prostorih davčnega urada na Vodnikovem trgu 15 so napeljane cevi od peči v dimnik ob lesenem stropu. Razbeljene cevi so v nedeljo zvečer povzročile, da se je strop vnel. Ogenj so opazili takoj sosedje, ki so ga pogasili, vendar pa zelo slabo, tako, da so leseni trami tleli dalje. Včeraj, v ponedeljek zjutraj so se trami zopet vneli. Poklicani gasilci z rešilne postaje so ogenj hitro zadušili, morali pa so pri tem razbiti skoro ves strop. Škoda ni velika. © Kanarčke ima naprodaj Alojzij Piskar, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 52 in nc 58, kot se je glasil pomoloma nedeljski oglas. Roparska napada na dolenjsko poštno ambulanco se bližata svoji razjasnitvi ? Maribor Zagonetka dveh napadov na poštno ambulanco na dolenjski železnici, ki sta se izvršita eden lansko in eden predlansko leto, te jo zdela dolgo časa nerazrešljiva. AH vnetemu delu policije ,-n orožništva se jo le posrečilo, da je končno to zagonetko rešilo in vsaj deloma pojasnilo, Kakor znano, je bil pri prvem ropu osumljen tatvine pošlni uslužbenec Ivan Kalan, ki je spremljal poštno ambulanco po dolenjski železnici. Kalan je prišel pred poroto, ki ga je soglasno oprostila. Pri drugem slučaju je bil zopet osumljen spremljevalec, pošUii uslužbenec Franc Bratovž, ki pa je bil izpuščen že v preiskavi. Oba ropa sta so izvršila na natančno enak način in na skoro istem kraju. Ko je ponoči zapustil dolenjski vlak postajo Škofljico, se je povzpel na nekem mestu, kjer je moral vlak počasi voziti, neznan možici na dolgo stopnico pri poštnem vagonu, odprl skozi lino vagona vzmet pri vratih in vstopil inaskiran v vagon, držeč v roki revolver. Nato je obakrat zvezal poštnega uslužbenca, pobral poštne vrečice z denarjem in skočil iz vagona- Pri prvem ropu je ropar uplenil okoli 240.000 Din, pri drugem pa 180.000 Din. Poštno ravnateljstvo je takoj izročilo policiji seznam uplenjenih bankovcev, policija pa io fa seznam razmnožila in ga razposlala na vse javne urade in denarne zavode v državi. Kmalu so prišli prvi ukradeni bankovci v promet. Zdaj so ugotovili enega v Ljubljani, drugega zopet v Zagrebu, največ pa — v okolici Kočevja in na Gorenjskem. Kočevsko orožništvo je pri nekaj slučajih preiskovalo, odkod izvirajo bankovci. Vneto mu je pri tem pomagala ljubljanska policija, zlasti njen revirni nadzorn' g. Žajdela, ki je večkrat odpotoval v tajni misiji v Kočevje. Osebe, pri katerih so našli omenjene bankovce, so zopet izdajale druge in nazadnje so pričeli po Kočevju ljudje skrivnostno šepetati: za Kleni e n č i č a izprašujejo! Vse sledi bankovcev so vodile skoro brez izjeme k svojemu viru — k najemniku restavracije »Trst-' v Kočevju, 441etnemu, bivšemu železniškemu, pre-mikaču Ivanu Klemenčiču. Mreža se je okoli Klemončiča čimdalje bolj ožila. Nazadnje so našli pri njegovj hčeri D Dvajsetletnica mariborskega orlovskega odseka, Dvejsetlctnico svojega delovanja proslavi mariborski orlovski odsek na orlovski akademiji v Unionovi dvorani, 19. marca ob 8 zvečer. Akademijo sicer priredi mariborska Orlovska podzveza, a zamišljena je tudi kot odsekovna proslava, ker je bil in jc še danes mariborski orlovski odsek stožer in glavni nosilec orlovskega pokreta na severni meji. □ Prosvetna zveza v Mariboru priredi v četrtek, 8. marca ob 20 v Zadružni banki zanimivo predavanje o ognjenikih Vezuvu in Etni. Predaval bo g. profesor Janko Mlakar iz Ljubljane. □ Smrtni slučaji v Mariboru. V Gosposki ulici je zadela v nedeljo smrtna kap vodjo obrata pri Siraku — Rudolfa Blaznik. Poko- POZIV! Konzorcij upnikov in dobaviteljev zakonskih Vatovac, ki je pooblaščen od sodišča, da izvede poravnavo za tt. Josip Vatovac, Ljubljana, Rimska cesta 5, poživlja vse odjemalce tt. Josip Vatovac, da v teku 14 dni poravnajo svoje dolgove za sprejeto blago in v izogib nadaljnjih stroškov vplačajo dolžne zneske pri tukajšnji Obr.ni banki, Kongresni trg, proti potrdilu. Konzorcij upnikov in dobaviteljev zakonskih Vatovac. le robec, natančno onak onemu, ki so bila z njim pri ropu zamašena usta Bratovža. Policija iu oroaništvo sta ugotovila še nekatera druga dejstva, ki so nujno govorila proti Klemenčiču in končno je padla kocka. V četrtek, dne 1. t. m., sta se odpravila revirna nadzornika ljubljunske policije g. Žajdela in g. Močnik v spremstvu dveh detektivov. Po posvetu z orožništvom v Kočevju, so ob sedmih zjutraj orožniki cemirali restavracijo' >Trstr, dočim je policija izvršila na Klemenčičevent stanovanju preiskavo, ki je imela nepričakovano dober uspeh. Na podlagi rezultata preiskave je bila Klemenčiču napovedana aretacija. Sprejel jo je mirno in brez ugovora. V petek zvečer je bil Klemenčič prepeljan v Ljubljano v policijske zapore v justičui palači. V soboto se je po Ljubljani že raznesla vest, da je bil v Kočevju aretiran poštni ropar na dolenjski železnici. Na prošnjo policijskega ravnateljstva pa smo morali poročilo o tem v nedeljski številki v interesu preiskave izpustiti. Ivan Klemenčič je bil. kakih deset let v železniški službi. Po vojni je imel na Bledu gostilno, trgoval je nekaj časa tudi z lesom, pozneje pa je najel v Kočevju gostilno. Njegova žena je imela trgovino v Radovljici, pa je prišla v konkurz. Po roparskem napadu na ambulančni voz pa je naenkrat ponudila upnikom poravnavo z 20 odstotnim plačilom ter je vse plačala z — uplenjenimi bankovci- Klemenčič sam je bil zelo zadolžen, nenadoma pa je svoje najnujnejše dolgove poplačal, seveda zopet z uplenjenimi bankovci. Zanimivo je, da so meseca oktobra 1927 naenkrat prenehali prihajati v promet bankovci, ki jih je policija iskala. Klemenčič je najbrže slutil, da so mu za petami in je ves ostali mu denar kje zakopal, ali pa ga je morda šel zamenjat na Primorsko, kjer je bil doma. Aretacija Ivana Klemenčiča je vzbudila po vsej deželi ogromno senzacijo. Ljubljanski policiji pa jo ireba k njenemu uspehu čestitati. O ostalih uspehih preiskave moramo I zopet molčati. Klemenčič bo te dni izročen deželnemu sodišču. pan bo danes popoldne na Pobrežju. — Umrli sta zasebnici 76 letna Marija Knuplež, ki jc bila pokopana v ponedeljek in 48 letna Brulc Marija, kojc pogreb bo danes ob četrti uri popoldne. □ Oblastni odbor jc imenoval g. Stabeja za predsednika v ravnateljstvu borze dela v Mariboru in ne za ravnatelja, kakor smo zadnjič pomotoma poročali. □ Ljudski oder ima danes zvečer sestanek. Celje £r Pevski zbor učiteljstva priredi v nedeljo, 18. marca ob 16. uri v Celjskem domu v Celju pevski koncert, pri katerem bo pel spored, ki jc dosegel z njim v Zagrebu in Ljubljani prvorsten umetniški uspeh. — Opozarjamo na koncert že danes in vabimo k obilni udeležbi. Trbovlje Snirina kosa. Umrla je v soboto zvečer v novi bolnici, blaga in usmiljena žena gostilničarja Društvenega doma, gospa Fanika Jordan v letu starosti. Borovnica. Naši Orli in Orlice «o priredili preteklo nedeljo 4. t. m. telovadno akademijo. Brez iivalo lahko trdimo, da je izpadla nadpovprečno dobro. Ustroj članskih prostih vaj nas je prepričal, da bo pogled 1. jul. t. 1. na Stadionu, kjer bo izvajalo isto vaje na tisoče Orlov, veličasten. Ugajale so tudi vaditeljske vaje članic, zlasti pa še simbolična vaja članov vOj Doberdob/, ki so jo morali na zahtevo ponavljati. Nekako presenetila nas je tudi izvedba orodnili vaj nn drogu in brad- lji, saj so to vendar preprosti fantje. A lnliko bi bilo šo vso boljše v vsem. Fantje, dekleta, več orlovske discipline in čuta za odgovornost pred javnostjo za svoje nastope! Spori S. K. Jadran. Danes ob 20. uri se vrši seja upravnega odbora v Narodni kavarni. Jutri v sredo ob 20. uri je sestanek vseh nogometašev, istotam. S. K. Ilirija — nogometna sekcija. V tekočem tednu trenira skupina I v Kolizeju in sicer v torek in petek, skupina II v sredo — vedno od 18. ure dalje. — V nedeljo sta na programu prvenstveni tekmi I. moštva in rezerve i S. K. Herme-som. — Posečajte trening redno! Vsak igralec X. moštva mora absolvirati brezpogojuo najmanj dva treninga v tednu. — Načelnik. NOGOMET. Tekme za pokal LNP-a. V soboto zapadli sneg je v Ljubljani v nedeljo preprečil odigranje pokalne tokme Primorje : Hermes. Pač pa sta se v Mariboru mogli odigrati obe napovedani tekmi Maribor : Svoboda in Rapid : Železničar. Rapid : Železničar 7 : 3. 2 : 3. V športnem pogledu tekma ni mnogo nudilo radi slabega terena, zlasti pa radi zelo ostre Igre, ki jo je na vsak način iiotel Rapid vpeljati, ko je zgledalo. da bo od Železničarja topen. Zelezuičar ni nastopil г zapovedano postavo, ker vojaki radi škrlntinke ne smejo a vojašnico. V Rapldovlli vrstah je vladal nesporazum in velika nediscipliniranost. Sodi! je g. Mo''orko. Maribor : .Svoboda I! : 1. 2 : X. Rezultat no odgovarja dccela poteku igro. Maribor je nastopil г očividnim podcenjevanjem nasprotnika, kar bi ob večji prodornosti Svobodinega napada lahko privedlo do — poraza. Igral je zelo nesinrurno in malomarno, dočim jc pred vedla Svoboda neverjetno odporno igro. Zlasti v drugem polčasu Ma- Cšublfanslso gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »tečer. Torek, 0. marca: Zaprto. Sreda, 7. marca: Zaprto. Četrtek, 8. marca: SESTRICNA IZ VARŠAVE. Red B. Petek, 9. marca: DANES BOMO TIČI. Red A. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, tj. inarca: ŽENA—VRAG. Gostovanje Burg- theatra. Izven. Sreda, 7. marca: ZMAGOVALKA OCEANA. Red A. Četrtek, 8. marca: ČAROBNA PIŠCAL. Red C. Petek, 9. marca: Zaprto. /a današnje gostovanje, članov Burgthcatra so razven stojišč razprodane že vse vstopnice. V Sc.bBnherrjevi igri »Žena— vrag' gostujejo člani: Marr, Medelskiy in Huber. Odlični gostjo se pripeljejo v Ljubljano z brzovlnkom ob 17. uri popoldne. Mariborsko gledališče Torek, 6. marca: PRI TREH MLADENKAH. Ab D. Sreda, 7. marca: Zaprto. Glasba Zagrebški trlo. V petek dne fl. marca nastopi prvikrat na samostojnem koncertu v Ljubljani komorno združenje, tnko zvoni Zagrebški Irio, katerega člani so ravnatelj Sancin iz Celja ter gdč. Marsičcva in g. Mat/ I/, Zagreba. Trio Je prvikrat nastopil un našem koncertnem odru dne t. decembru 10-7 ua časnikarskem koucortu. Že takrat je jiokazal toliko tehniške vrline in umetniške sile, toliko finese v prednašanju in Inteligence v interpretaciji, da so ga vsi glasbeni faktorji pozdravili kot odličnega novega činitelja nu polju domače muziko. Prepričani smo, da se jo Trio po svojem prvem ljubljanskem koncertu io še spo-polnil ter so nam predstavi v petek kot prvovrstna umetniška skupina. Zaigra nam Smetano, Dvofaka in Novaka. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. Orel Srenjski svet — Žalske orlovske srenje se vrši dne 11. marca 1928 v Žalcu, v kaplaniji soba št. 3. ob 9. uri dopoldne. Ker je dnevni red zelo važen, zalo se poživljajo odseki, da požljejo po dva zastopnika. Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Rataelova družba. Društvena seja bo v sredo ob 16. uri v Prosvelni zvezi. Dobrodelnost. Društvena seja bo v sredo ob 17. uri. Pevci in pevk« Nar. žel. glasbenega društva >Sloga*: V torek, dne 6. t. m. ob pol 8 zvečer so vršt skupna pevska vaja 7. orkestrom v telovadnici moškega učiteljišča. Udeležba za vse obvezna. — Odbor. Prosvetno društvo frančiškanske župnije priredi danes ob 8 zvečer v običajni dvorani filmsko predavanje o Ltirdu. Vslop prost. Rokodelski dom. Danes ob 8. uri zvečer je vaja pevskega zbora pod vodstvom g. prof. M. Ba-juka. Jufri v sredo, ob 8 zvečer je vaja tatnburaškega zbora. V četrtek ob pol 8 zvečer je seja društvenega odbora r. važnim dnevnim redom, Vse pevce in lam-buraše, ki se žele vsestransko izpopolniti, vabimo da se pridružijo pevskemu in taniburaškemu zboru v Rokode sketn domu. Klub esperanlistov v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 8. marca 1928 ob 20. uri v Narodni kavarni. Udelell-a vseh članov do'žnost. Podmladek Rdečega križa na I. drž. deški meščanski šoli v Ljubljani Prule, priredi v soboto 10. marca ob pol 4 popoldne in v nedeljo 11. marca ob 11 dopoldne v šolski telovadnici na Prulah akademijo, na kateri nastopi šolski orkester in šolski pevski zbor ter posamezni učenci v viol., Idav., soloigri in recitaciji. Ostali kraji. S krasno življenjsko komedijo >/'ei:dja«, spisal K. Sehonberr, poslovenil M. Skrbinšek, gostuje v nedeljo 11. marca 1928 orlovski odsek ev. Jakob, Ljubljana, v društvenem domu na Ježiei. Vstopnice se dobe v predprodaji na dan predstave od 8 dalje v dvorani. Začetek predstave ob 7 zvečer. Naše difašivo Kršfanskosncialistlfni akad. klub Borba .'i je. izvolil na svejeni rednom občnem zboru za letni semester sledeči odbor: predsednik Fran jo Satler, cand. iur.; tajnik Ivan Simonič, stud. phil.; blagajnik in gospodar Joža Kos (Novo mesto), stud. phil. Za revizorje sta bila izvoljena Zvonko Oven iu Etbin Hoje, oba stud. phil. Na 54. rednem občnem zboru jugoslov. kat. akad. društva »Zarje«, due 3. marca 1928 ie bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Tožon Miroslav, iur., tajnik: Kovačič Tone, iur., blagajnik: Grandič Marjan, filozof, irospodar: Požene! Radivoj, tehnik, arhivar: Žitnik Jože, med.; Avsenak Mirko iu Me-cilovšck Rudoll: revizorja. ribor ni mogel ničesar opraviti. Seveda Je tema krivo v veliki meri tudi blato pred golom. Svoboda je z vsemi silami branila in je lahko zadovoljna z izidom. Sodil je dobro g. Franki. Publike Je bilo precej. — V finale sta se torej placirala stara nasprotnika, Maribor tn Rapid, Gotovo je, da bo zmagal Maribor, ki letos daleko prekaša Rapida. V Zairrelm se je odigralo v nedeljo II. kolo prvenstvenih tekem. Nepričakovano visoko zmago je dosegel med prvorazrednimi IIA6K proti Con-cordiji, o kateri se je še pravkar pisalo, da je najboljše zagrebško moštvo; izid ee glasi 8 : 01 Gradjanski je v slabi igri jedva nadvladal Croatijo v razmerju 3 : 2, Železničarji so precej nepričakovano perazili mnogo obetajočo Viktorijo s 3 : 2. Na čelu tabele I. razreda so ostali HASK, Gradjanski in Croatia. V Belgradu se je v nedeljo odločilo, kdo bo prvak Belgrajske nogometne podzveze za 1927-28. V odločilni tekmi med Jugoslavijo in doslej vo-dečim BSK-om je zmagala Jugoslavija z 2 : 0. Za to tekmo je vladalo posebno veliko zanimanje, gledalo jo je okrog (iOOO ljudL V Pragi so dale prvenstvene tekme tudi nekaj nepričakovanih rezultatov. Tako je Slavia podlegla Viktoriji Žižkov s 3 : 4, Sparta pa je igrala s ČAFK-om samo neodločeno 1 : 1. Na Dunaju je prvensteno tekmovanje prav za prav že odločeno. Admlra je toliko pred ostalimi, da jo smatramo lahko že naprej za prvaka Avstrije za 1927-28. Slede ji na čelu tabele I. profesionalne liore med 13 klubi \Vacker, Rapid, Austria, Hertha, Vienna, Slovan, Spnrtklub itd. Nedeljski rezultati sa glase: Rapid : .Austria 4 : 2, Hertha : Simme-ring 4 : 4, FAC : Hakoah 1 : 0, Waclcer : Vienna 2 : 2, Admira : WAC 1 : 0, BAC : Slovan 3 : 1. — V prijateljski tekmi je Sportklub zmagal nad provincioalnim Linzer AC s 7 : 0. V Budimpešti, tretjem velikem nogometnem centru Srednje Evrope, so se v nedeljo istotako nadaljevalo prvenstvene tekme. Izidi v I. profesionalni lici so bili: Uipest : Ferencvaros 1 : 1, Hungaria : >33 FC< 7 : 0. Sabnria : Rastva 2 : 1, III. okraj : Alila 3 : 0, Kispesti : Boczkay 3 : 2, Nemzeti : Vasas 4 : 3. V Parizu so poslovali te dni Nemci, In sicer nemški prvak I. FC Nilrnberg. ki je zmacrol v soboto nad kombiniranim moštvom k'ubov Red Star — 01ymniq4o — FC Pariš s 4 : 1, v nedeljo py nad moštvom Red Star — Olympique s 3 : 2. IX. 0LIMP1JADA IN NAŠE KOLESARSTVO. V četrtek dne 1. inarca t. 1. so se sestali delegatje vseh kolesarskih klubov Slovenije izvzemši Mariborske klube. V polnem sporazumu so ustanovili >MedkIubski kolesarski odbor v Sloveniji'. kateri bode ob strani Propagandnega odbora za IX. olinipijado razvil intenzivno in energično delo v svrho udeležbe naših kolesarjev na letošnji olimpijadi v Amsterdamu. Odbor se je sestavil sledeče: za A. S. K. Primorje: Kosmatin, nam. Moran; za Iirijo: Ogrin, nam. Ad. Bar; za Savo: Batjel, nam. Sirnik; za Ljubljano: Smrekar Pavle, nam. Pogačar; za Soro: Stanko, nam. Dolničar Karel; za Zarjo: Plankar, nam. Veretig; za Disk: Smigovec, nam. Flis; za Celje: Jančigaj, nam. Su-mer in za Vrhniko: Jesenovec, nam. Oblak. Na prvi seji, Uatera se sklicuje na nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodni kavarni, se bode odbor konstituiral, ter pričel takoj z energičnim delom. Razveseljivo je, da eo se vsi kolesarski klubi Slovenije složno zedinili za skupno važno delo, in s tem pokazali, da se zavedajo dolžnosti, ki nas čakajo v Amsterdamu. Na zadnji olimpijadi lela 1924. v Parizu je Jugoslovanska kolesarska vrsta dosegla izmed 28 tekmujočih svetovnih držav 10 meeto, za naše športne razmere gotovo izredno častni uspeh. Zato smo uverjeni. da bo vsak posamezni klub, kakor tudi našemu športu naklonjena javnost po svojih najboljših močeh prispevala, tako da bo ta — za Jugoslovenske barve namenjena akcija pokazala tem večji normalni in financielni uspeh. Mariborska porota DETOMOR. Včeraj dopoldne se je vršila porotna obravnava proti Ani Osvvaldovi, dekli v Orlici, radi umora njenega nezakonskega otroka. Porotniki so potrdili, da je Oswaldova namenoma in pri polni zavesti izvršila detomor, nakar je bila obsojena na tri leta težke ječe. Oswaldova se je pritožila. UBOJ. Nedelja, 20. novembra 1927 je bila v Gor. Radgoni dan veselic in zabav. Teh veselic se je ude'ežil tudi Lovro Trstenjak iz Mihalovec, ki pa je bil v Radgoni za hišnika. Trslenjak se ga je nekoliko navlekel v gostilni Koar, nato pa jc šel v gostilno Misija. Med potjo se je že nekoliko prepiral z drugimi fanti. Prišedši v gostilno pa zapazi Ivano Taš-nerjevo, deklo njegovega gospodarja, v družbi z fantom Stubergerjem. Trstenjak je tega brez vsakega povoda nahrulil in mu zapretil celo z nožem, češ, odstrani se. Stumbergerju je pa priskočil na pomoč Ivan Dajčman. Približal se je Trstenjaku ter ga udaril z roko po ustih. Dajčman in Trstenjak sta se neko'iko časa ruvala. Gostilničarka Misija je posredovala, da se je prepir končal. Dajčinan je šel nazaj na svoj prostor. Trsten;ak pa si je oblekel zimsko suknjo. Ko je odhajajoč šel mimo Dajčmana, je tega zabodel z nožem v vrat ter zbežal na prosto. Dajo man je tekel za njim, a se je kmalu zgrudil (er na licu mesta izdihnil. Trstenjak se zagovarja, da je bil vinjen in, da jc nameraval Dajčmana dregniti z nožem le v roko. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bil Trsienfak obsojen na pet let ježke ječe, poostrene s trdim ležiščem po dvakrat na mesec. Radio PROGRAMI: Sreda, 7. marca. Zagreb: 19.30 prenos »Mirovne pesmi*- z Dunaja. — Milan: 21 prenos operete iz gledališča. — Breslau: 20.20 koncert svetbenili pesmi. — Barcelona: 20.05 koncert orkestra mandolinistov — Praga: 10.30—21.15 koncert v proslavo 78. rojstnega dne Masarykovega. Sodelujejo solisti, zbor in orkester. — Leipzig: 20.15 Solo spevi. — Stuitgart: 20 koncert. Cajkovskij: Peta simfonija v e-molu. — Brahms: Vijolinski koncert. — Mali kosi za vijoljno in klavir. ~ Rim 21 prenos opere iz gledališča. — Oslo: 21.10 koncert. - Berlin: 21 Orkestralni koncert. Beethoven: Velika fuga, b-dur — Brahms: Koncert za vijolino s spremstvom orkestra d-dur. — Daventry: 22 koncert Massenetovih skladb. — Dunaj: 19.30 »Mirovna pesem«, po Svetem pismu prirejena za soli, zbor in orkester, (R. Heger). — Miinchen: 20.05 Orkestralni koncert. Kavaleriiski ma^ši in dr. — Budapest: 17.30 Simfonični orkestralni koncert. — Varšava: 18.15 koncert lahke glasbe: 20.30 poljuden koncert češke glasbe. , Darujte za Ljudski sklad SLS! -rr / / aj/e novega KOLEDAR. Torek, 5. marca. Fridolin, Evzebij, Koleta, Perpctua in Felicita. — Lunina sprememba: Ščip ob 12. uri 27. min. (Po Herschlu se napovedujeta sneg iu dež). — Jutri: Tomaž Akvinski. Novosadska vreemnska napoved za 6. marca. Vreme se ne bo znatno spremenilo. Prevladovalo bo oblačno vreme. Močnih vetrov ne bo. Dunajska vremenska napoved za 6. marec: Suho vreme, negotova oblačnost, v največjem delu Avstrije, posebno na gorah jasno in milo. Vreme v Belgradu 5. marca. Oblačno in precej toplo. ZGODOVINSKI DNEVI. 5. marca: 153-1. je umrl italijanski slikar Antonio Allegri da Corregio. — 1827. je umrl fizik Alessandro grof Volta. — Matematik in pstronom Pierre Simon grof Laplace. — 1895. je umrl francoski historik Hippolyte Taine. — 6. marca: 1801 je umrl slavist dr. Franc Miklošič. —• 1787. se je rodil fizik in optik Josip Fraunhofer, izumitelj spektralne analize. — 1867. je umrl zgodovinski slikar Peter Corne-lius. — 1900 je umrl tehnik Gotlieb Daimler. -fr Odlikovanje. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval poslanca Jugoslovanskega kluba Janeza Štrcina z redom Belega orla. -k Duhovniške vesli. G. Ivan Messner je nastopil župnijo Marenberg due 1. marca. Na njegovo mesto kot 1. kaplan v Apače je prišel g. Ivan Cilenšek, dozdaj vikar v Ptuju; vikarijat v Ptuju ostane začasno nezaseden, vikarje ve posle je prevzel g. proet in mestni župnik dr. Žagar. Občinsko volitve v Rušah so preložene na nedeljo, dne 25. marca, in bodo od 8. do 17. ure v občinski pisarni. •k t O. ha čiro Rosif. Dno 1. t. m. je nmrl v samostanu v Zaostrogu v Dalmaciji v 64. letu ovoje dobe č. o. fra Čtro Rosič, bivši profesor klasične filologije, brat splitskega veletržca Frana Rosica. Svoje študije je pokojni dovršil v lnomostu in na Dunaju. Poučeval jo ua drž. gimnaziji v Dubrovuiku iu na frančiškanski gimnaziji v Sinju. Bil je izvrsten poznavalec klas. filologije in nemške literaturo ter izboren govornik. Ljubili so ga c-jegovi gojcnci, spošlovali njegovi kolegi vsled izredne dobrohotnosti in temeljite izobrazbe. Podlegel je sladkorni bolezni po komaj dvomesečnem uživanju zasluženega pokoja. •k Pogreb f vpok. g. župnika Janeza Kap-lerja v Limbušu je bil v soboto dopoldne ob devetih: pogreba se je udeležilo 11 duhovnikov in veliko število vernikov iz Llmbuša in sosednjih župnij med njimi iudi več zastopnikov župnije Sv. Jakob v Slov. gor., kjer je bil pokojni gospod 25 let župnik; pripeljali so se v Limbuš s posebnim avtobusom. Sv. obrede jc opravil domači g. dekan Stergar. Limbu-Ska župnija bo pokojnega g. župnika težko pogrešala; veliko je pomagal v cerkvi, dokler je mogel; bil je takorekoč spovednik za vso župnijo. V prejšnjih letih se je izredno rad bavil s knjigami, eital rusko literaturo, grške klasike, znanstvene razprave. Na stare dni je skoraj popolnoma oslepel. Trpel je veliko v svojem življenju, posebno zadnje dni. V Lim- Imaš morda tri kovače; žeja pravi: »Daj, zepij!« Vest svetuje ti drugače: »Vila se za to dobil«1 i V П. rtadioc ki loteriji, katero žrebanje sc rrSi dn« 25. mar ;a t. L bušu si je hotel kupiti hišico, ker pa jo je prevzel predrago, jo je moral zopet prodata in pri tem je izgubil precejšnjo vsoto. Zato je potem stanoval v kaplauiji. Zdaj je presial vse bolečine. -k Zadnja pot f župuika Fr. Agreža. Na splošno željo cele župnije sirske so pripeljali zemeljske ostanke ponesrečenega župnika Agreža iz celjske bolnice v Širje, kjer je služboval šele od srede oktobra iu kamor se je zatekel pred fašistovskim nasiljem iz Istre. Na Zidanem mostu so sprejeli njegove zemeljske ostanke ob zvokih žalostink, ki jih je proizvajala železničarska godba, medtem ko so mu šolski otroci zapeli »Vigred se povrne«. Kako priljubljen jc bil pokojnik, ie pričala ogromna udeležba pri pogrebu, ki se ga ni udeležila samo domača fara, ampak tudi množice iz sosednjih župnij. Pogreb je vodil ob asistenci S duhovnikov g. dekan dr. Krulc iz Laškega, ki se je ob odprtem grobu poslovil cd pokojnika z besedami, ki so izzvale glasen jok navzočega ljudstva. V imenu faranov pa se je poslovil od svojega župnika kmet Franc Pepel-njak, nakar je pevski zbor zapel svojemu dušnemu pastirju v slovo ganljive žalostinke. Pokojnika je zlasti odlikovalo naravnost očetovsko občevanje z vsemi farani, ki jih je ob nastopu službe vse osebno obiskal in blagoslovil njihove domove. k Župnije brez Mohorjeve družbe. Koledar Mohorjeve družbe za 1. 1928 ne izkazuje nobenega Mohorjana v štirinajstih slovenskih ali vsaj deloma slovenskih župnijah, od katerih so štiri v ljubljanski in 10 v lavantinski škofiji. To so župnije Krka, Zdihovo, Čermošnjice in Preloka v ljubljanski, v lavantinski škofiji pa Veržej, Veliki Dolenci, čemeče, Skomarje, Koprivna, Do-brovnik, Markovci, Pertoča, Sv. Jernej nad Muto in Sv. Jakob na Soboti. Gotovo so temu nedo-statku krive posebne krajevne razmere, ki so preprečile, da se lani udje niso nabirali oziroma, da so se udje priglasili šele ob času, ko jih ni bilo več mogoče upoštevati v statistiki. Naša želja je, da bi pač v letošnjem letu te župnije doeegle tem večje število Mohorjenov, tako da bi ne bile več na /.adnjem mestu, ampak da bi se krepko dvignile med ostalih '263 župnij ljubljanske in 245 župnij lavantinske škofije. Letos naj ne bo nifi ene župnije v vsej Sloveniji brez Mohoria-nov! * češkoslovaška odlikovanja.. Predsednik Češkoslovaške republike Masaryk je podelil red belega orla celi vrsti inozemskih osebnosti, posebno številnim Italijanom. Izmed Jugoslovanov so prejeli: bivši predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič red belega orla I. razreda, podpredsednik dr. N. Subotič, belgrajski župan in poslanec dr. Kosta Kumanudi iu posl. Pavle Radič isti red II. razreda. Proces proti morilcem generala Kovače-viča. Včeraj se je pred štipskiin sodiščem pričel proces proti morilcem generala Kovačeviča, ki bo trajal približno en teden. Kot glavni krivec je obdolžen aktivni komitaš iz Sofije Blagoje Kraljev in še 20 drugih. k Letni živinski sejem v Starem trgu ob Kolpi, kateri bi se moral vršiti dno 18. marca se, ker je ta dan nedelja, vrši v soboto, dne 17. marca. k Novi sejem v Semiču se vrši due 15. marca 1928 za živino in kramarijo. ■k Umrl je v Vrbju Florjan Cvikl v starosti 85 let, eden najstarejših v žalski občini. •k Upokojitev učiteljev. Upokojeni so: Roža Reiclnnan-Pihler, učiteljica v Sromljab (Brežice), Marija Pečar, učiteljica ženskih ročnih del v Št. Pavlu (Celje); Karla Zmrzli-kar, učiteljica v Šmartnem ob Paki (Celje); Josipina Zakrajšek, učiteljica v Blatni Brezovici (Ljubljana, okol); Josip ČonG, učitelj v Jarenini (Maribor 1. b.); Ivan Benedičič, šol. upravitelj v Mirni (Novo meslo); Henrik Lo-bo, šol. upravitelj v Zagradcu (Novo mesto); Valentin Pulko, šolski nadzornik v Gornjem gradu; Ivan Majhen, šolski upravitelj pri Sv. Benediktu v Slov. goricah; Srečko Pečar, šolski upravitelj v Št. Pavlu (Celje); Helena Preininger-Halas, učit. v Dobrovniku (Del. Lendava); Hermina MeguSar, učit. dodeljena v pisarni okr. šol. nadzor, v Kamniku; Marija Mušič, učiteljica v Hočah (aMribor, desni breg). •A-Odlikovanje. Občinski odbor v Polhovem gradcu jo v svoji seji dne 26. februarja imenoval tukajšnjo velezaslužno gospodično učiteljico Anico Kleiustein za častno občanko. k Gibanje ameriških Slovenk. Slovenska ženska zveza v Ameriki bo v kratkem izdala svojo prvo publikacijo -Ameriška Slovenka«. Knjiga bo piilagodena ameriškim razmeram in obsegala predvsem zgodovino organizacije, pravila itd., poleg tega pa leposlovne in poučne sestavke; za mladino bo poseben del v angleškem jeziku. Brez dvoma se bo razširila po vseh slovenskih domovih, kjer še drže na vero in domačo besedo in bo tako nova vez narodne skupnosti. ■k Avstrijsko letalo v Pekrah. Junkersovo letalo A 34 F 13, katero vzdržuje redno zvezo Dunaj—Benetke, je moralo v petek popoldan radi goste megle zasilno pristati v Celovcu. Ker pa še v seboto ni bilo pričakovati, da se podnebje razčisti, se je letalo dvignilo. Nameravalo se je vrniti nazaj na Dunaj. V Koroških Alpah pa je letalo prišlo v sneženi metež in izgubilo vsako orientacijo. Drava jim je pokazala zopet pravo smer. V bližini Fale pa jih je megla iz-nova tako obdala, da sc je letalo moralo ustaviti. Letalo je letelo tik nad glavnim tokom Falskc elektrarne ter jc pristalo ob 14.15 uri srečno na nekem travniku v bližini Peker. Orožniška postaja v Studencih je bila takoj na mestu ter je ves dan stražifa letalo. Obveščeno pa je tudi bilo okrajno glavarstvo. Okrajni glavar in mnogo Mariborčanov si je šlo letalo ogledat. Pilot Essler kakor tudi vsi potniki so občudovali prijaznost naših oblasti ter se tudi za izkazano jim pozornost iskreno zahvaljujejo. Letalo, ki ima 350 konjskih sil ter lahko dvigne v zrak 1815 krr, se je v soboto ob 12.45 uri dvignilo ter odletelo nroti Dunaju. ~k Tatvina, Tovarna strojil v Majšpergu pri Ptuju ima žično železnico za prevažanje lesa na vozičkih iz Majšoerga do Medvec. 1. marca tega leta ie dal blagajnik tega podjetja kuverto z vsebino nad 6009 dinarjev privezati ua en voziček in prepeljati v Med-veoe radi izoiačila delavcev. Ker je pa žična železnica slabo funkcionirala in jo morala v večkratnih presledkih postati, je nekdo ob času, ko je žična železnica postala, splezal na stupco in kuverto z denarjem ukradel. Kot storilca so izsledili nekega Franca Furmana iz Medvec. ki je bil aretiran in izročen okrajnemu sodišču v Ptuju. •k Iz vlaka skočil. Ko jc v nedeljo ob pol-desetih odpeljal potniški vlak iz Rimskih Toplic proti Laškemu, jo skočil neki vojak iz vozečega vlaka. Vlak so ustavili, ponesrečenca naložili in odDeljali z istim vlakom v celjsko bolnico. Vojak se je močno poškodoval na rokah. Kakor se govori, je. peljala patrulja vojaka v mariborsko kaznilnico. k Težka avtomobilska nesreča. Ге dni sc je pripetila v Vrgošcu v Dalmaciji težka avtomobilska nesreča, pri kateri so bile raniene štiri osebe. Žuoan v Vrgošču Grgič si je zlomil dvoje reber in lopatico, poleg tega pa se jc še težie poškodoval po plavi. Ravno tako ie bil težje ranien zdravnik dr. Polič. Zdravniki dvomijo, da bi žtmanu Grmiču mogli rešiti živlienje. ■k Aretiran bančni d;reMm\ Bivši ravnatelj »Srbske kreditne banke« Iso Bilič, za katerim je bila izdan tiralica, se je te dni povrnil v Mostar. Bilir je v glavnem kriv, da je prišlo do poloma oblačil lastnega izdelka nudi difrsSfca KftJIHR, l?ubl*ana J. Čirikov: Med nebom In гетГо (>Kovčegc. Zbornik Zveze ruskih pisateljev na Češkoslovaškem, L Praga, 1926.) Kako čudno je bilo na prvi pogled to potovanje v stari valaamski samostau na la-doškem jezeru! Samostanski parnik je stal v petrograjskem pristanišču sredi živahnega vrvenja. Ljudje so se suvali in prepirali, konji sc rezgetaii, tramvaj je zvonil. Sredi tega ropota se je zdela tiha ladja oznanilee drugega sveta: sredi ob dimniku je gorela lučka pred veliko Marijino podobo, ob krmi je visela zastava s Kristusom. Kapitan, krmar, vse moštvo s kuharjem vred so imeli dol^e črne me-niške obleke. Romarji, ki so stopili na krov, so se namr.h izpremenili. Pustili so za seboj vse prepire in kupčije, katerih so bili pred trenutkom deležni. Pobožno so se prekrižali in postali redkobesedni, zamišljeni, krotki. Prav malo je bilo postopačev, ki so smatrali romanje za izlet tn so nagajali menihom: >No, brat v Kristusu, vino v vodo znamo sami izpremeniti, prinesi nam šunke s hrenom!«.' — »Imamo samo postne jedi, bra»je.< — »No, pa naj bo kaka riba, če je le dobra.« — : Kjer je Bog, je tudi hudič zraven,' so vzdihovali romarji. Zaspal sein ob okroglem oknu, v katero je enakomerno pljuskalo voda. Nisem čul, kako je parnik zapustil pristanišče. Ko sem sto- Eil na krov, nisem videl ničesar ruzen vodo t neba. Zdelo se mi je, da so se zrušila nebesa na Ua, da smo drseli skozi smjino z belimi oblački. Bili smo med nebom in zemljo sredi brezmejno širokega jezera. Paluba jc košček svete Rusije. Pred Marijino sliko gorijo sveče, se šopefejo molitve. Vse glavo so odkrite. Vsi se križajo. Rusija išče poti do Boga. Jaz sem rad med romarji. Izgubil sem davnič preprosto dedovsko vero, a vleče me k ljudstvu. Poljedelci smo in hrepenimo po nebesih. Koliko materialističnih knjig sem prebral, u vendar ne maram odpraviti nebes iu se zadovoljiti z opičjimi sorodniki. Moja duša želi rajši sorodstva z nebesi in namesto : bomo snpiens« sem rajši sin Bežjiv. A romarji me gledajo postrani: kaj hoče gospod v samostanu, še oeale ima. Najbrž je brezverec. Če navežem pogovor, me ogledujejo in vprašujejo: :-Kam pa greš? Na izlet?-« — >Ne, grem molit<" — 'Tako, tako," — in vidim, da mi ue verujejo. Nenadomu se romar nasmehne in oplazi me rek sv. Pisma: »Ali veš, brat, kaj stoji zapisano; ,Rajši imam reveže, ki hodijo v čednosti, kakor bogate, ki se mi bližajo z lažnjivimi usti'.« Moja izobraženost je Kajnov pečat. Kako bi se rad razgovori) s temi iskrenimi kristjani, toda smatrajo me za vohuna. Saj slutijo resnico. Ne grem molil so k^sat in obupavat. Imam samo nezavestno potrebo po veri. Žalosten sem, da sem izgubil otroško iskreno molitev, ko ni stal nihče mod menoj in Odre-šenikom. Ženske so menda bolj zgovorne in zaupljive, vodno so skupaj kakor jata lastovk in druga drugi dolijo nasvete ter zaupajo skrivnosti. Kaj ti je, mladenka? Ali si bolna ?c Mlada žena z lepim, trpečim obrazom povesi velike oči in zardi. Sramuje se. Namesto nje odgovarja starka, njena mati. •- Sanjala sem, da vidim neznan samostan. Zvonenje me je vabilo vanj. Gledala sem pri župniku slike in spoznala sem Valaam. Mi smo daleč doma, blizu Kijeva, a vendar sem šla na pot. Hči je zdrava, a rodila je dvakrat mrtve otroko. Ne joči, ljubica. Hči si briše z rokavom solze. Ženske jo tolažijo: :>Ne obupuj. Ali te mož pretepa?-: :>Ne, mož je dober. Še lasu nikomur ne skrivi. Samo piti jc začel, ker je žalosten, da ni dece.c >To je greh. mati. Pri nas jc tudi godr-ujala neka ženska, da je brez otrok. Končno 'je dobila sina. ki jc zaklal očeta s sekiro, ko je imel šele sedemnajst let. Boljše je roditi pokojnika nogo razbojnika.- Zakaj pa ne greste k zdravniku? sem vprašal. Kako zaničljivo so me vsi pogledali! — Če Bog noče. ne more zdravnik nič pomagati. >Prej bova molili, gospod,jo rekla moti ob splošnem odobravanju, če bo kazalo, potem greva lahko k zdravniku. Seveda. Gospodje ne verujejo v Hoga, zanašajo se samo na zdravnike. Kaj hočem? Govorim tuj jezik. Odšel sem obsovražen in zasmehovan. Odkod ima rusko ljudstvo to sovraštvo do človeškega razuma? Kako sc bo sprijaznilo s kulturo in znanostjo? > (Dalje sledi.) omenjenega zavoda, radi katerega je propadla večina srbskih trgovcev v Mostarju. Za Biličeni je bila istočasno izdana tiralica na vse strani, njegova slika pa je bila objavljena v »Policijskem Glasniku«. Medtem pa se je Bilič pred dnevi vrnil v Mostar, šel mirno mimo vseh mo starskih stražnikov, se nastanil v najlepšem hotelu, kjer je tudi prenočil, ne da bj ga kdo motil. Zjutraj je odšel na okrajno sodišče, kjer se je prijavil. Tu je bil zaslišan in pridržan v zaporu. Izjavil je, da se je zdravil na otoku Hvaru. •k Vola je ukradel. Francu Dolini, posestniku v Klenovniku je bil ukraden prejšnji teden iz hleva rdeč vol z belo liso na glavi. Vol tehta okoli 700 kg. Tat ga je gnal po cesti od Sv. Barbare v Halozah proti Ptuju. Kdo bi kaj izsledil, naj sporoči orožniški postaji Sv. Barbara v Halozah. -k Dva roparska napada. V Daruvarskem Brestovcu sta bila aretirana te dni dva kmeta, ki sta 1. 1926. v jeseni napadla 65 letnega Ivana Dokoviča iz sosedne vasi ter ga hotela oropati. Toda Dokoviču se je k sreči posrečilo pobegniti. Komaj leto dni kasneje je napadlo pet ljudi Dokovičevo hišo. Dokovič jc pobegnil na streho, toda po nesreči'je padel na tla. Roparji so planili nanj in mu.prizadejali več ran. Nato so vdrli v hišo in odnesli 13.000 Din. Orožniki so oba ropa imeli v evidenci in dolgo iskali sledi za roparji. Poleg kmetov ,ki so aretirani radi prvega ropa. so aretirali še pet oseb, ki so osumljene drugega ropa. ■k Opozarjamo trgovce in živinorejce na današnji oglas »Govedomedlke«, jugoslovanske razpošiljalnice preparatov za govedo, konje in prešiče v Mariboru. ~k Pri utrujenosti, fazdražliivosti, tesnob nosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu. tiščanju v prsih, ureja naravna »Franz-Josef grenčica« redovito kroženje lavi v spodnjem delu telesa m s tem pomirjevalno učinkuje na valo vanje. Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »Franz Josef« voda pr; pojavih, ki izhajajo od samozastrupljenja želod no-črevesnega kanala, kot izborno čistilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo vinah. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. © Šolske knjige zadovoljujejo tembolj, čimveč strokovnjakov sodeluje pri sestavi novih izdaj. V katehetskem društvu so v tem oziru prireditelji složno na delu. »Krščanski uauk za prvence« se je z opremo lepih, večbarvnih slik dal v tisk. Sodaj so na vrsti biblične zgodbe za prve razrede meščanskih in srednjih šol. Posvetovanje o izboru snovi se bo nadaljevalo v sredo, 7. marca ob petih popoldne v zbornici KTD. Do ne bo pozneje nepotrebnih tožba radi obsega, da bo knjiga tembolj ustrezala, naj se udeleže sestanka po možnosti vsi gg. katehetje. Na vrsti je tudi neka stanovska zadeva. — Odbor. 0 Bclgarsko-jugoslovanski večer. V četrtek, drie 8. marca ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani hotela »Union« prvi bolgm-sko-jugoslovanski večer, ki naj bo predvsem ket prva etapa duhovnega zbližanja nas z Bolgari v kulturnem oziru. Prvi, ki so pričeli s to idejo, so bili naši jugoslovanski visoko-šolci v Parizu, ki se jih je v minulem letu iz tega stališča večkrat omen,alo. Cela stvar je našla že tako plodovita tla, da so ustanovili »Ligo za zbližanje Jugoslovanov z Bolgari«. Tudi mi imamo željo, da bi prišlo že enkrat do pravega zbližanja vseh bratskih jugoslovanskih narodov in to našo željo bomo dokazali najlepše in najvidneje, če se v polnem številu udeležimo >-Prvega Bolgarsko-jugoslo-venskega večera«, na katerem sodeluje gospa Vanja Gospodinova s predavanjem o bolgarski ženi, dalje gospod Giorgi Gospodinov, član kr. opere, ki bo pel izključno bolgarske narodne pesmi. Opozarjamo vse slovansko čuteče občiustvo, da se tega bratskega večera polnoštevilno udeleži. © Smrtna kosa. V Leonišču je v nedeljo umrl ljubljanski zobozdravnik g. dr. Hinko Dolenc. Pokopali ga bodo danes ob štirih popoldne. — V splošni bolnici je umrla gospa Marija G r o s e h e 1, poscstnica. Pogreb bo danes ob treh popoldne. — V nedeljo je v bolnišnici umrl gospod Anton G a j e t a , železničar v pokoju. Pokopali ga bodo danes popoldne ob pol treh. — Istotam je umrl v nedeljo g. Jakob Lumbar, magisiratni uslužbenec na klavnici. Pogreb bo danes ob pol petih popoldne. — V sredo, 7. t. m. ob dveh popoldne bo pogreb g. Arturja J a k š e -ta, bančnega prokurista v pokoju, ki jc umrl v nedeljo v splošni bolnici. © Kongregacija gospa in gospodičen »Žalostne Matere božje« pri sv. Florjanu v Ljubljani naznanja, da jc preminula njena dolgoletna članica ga. Marija Grošelj. Pogreb gopokojne se vrši v torek 6. marca ob treh popoldne iz splošne bolnice. Vse cenj. dame-članicc so vljudno vabljene, da sc pogreba udeleže. © Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane, da sc udeleže pogreba pokojnega Antona Gajeta, upokojenega železničarja in očeta društvenega podstaroste Fr. Gajeta. Pogreb bo daues ob pol tr6h popoldne iz splošne bolnicc k Sv. Križu. Hpganist-CBrhounii? oženjen, ieli spremeniti službo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod {t. 1786. Uradnik 'iober poznavalec dolnjih delov države, z večletno prakso v usnjarski in čevljarski industriji, trgovini e sirovimi kožami, izučen šofer, zmožen vseh pisarniških del tudi v drugih strokah, ieli službe pod iifro »Zmožnost«. Pestunja Seli spremeniti službo. -Ponudbe na upravo pod »Marljiva in poltena« RL 1878. Prodam ali dam v najem lepo gostilniško hiio z inventarjem, gospodarsko poslopje, 4 orale njiv, velik vrt, elektr. razsvetljava, 5 min. od žel. postaje. Franc Snlteršič, Hotlnfa vas, Slivnica p. Maribora. Prodam trocevni radio- aparat za 2000 Din. Naslov pri upravi Usta pod it. 1821. Hiša z restavracijo pri kolodvoru in državni ccsti, bližina Dravograd, ' zidana z opeko, krita, 5 'sob, kuhinja, 2 kleti, gospodar. poslopje г obokanim hlevom, sadnim in zelenjadnim vrtom, vrt za goste, travnik, ee radi družinskih razmer proda za ca. 100.000 Din. Naslov Ivan Gratzer, p. Meža, Pl ANINO dobro ohranjen, skoraj nov, ee ceno proda. Naslov v upravi pod 1902. Prodam 20 HP pljov motor (Saugass) v dobrem stanju,- ogleda si kupec lahko motor v pogonu pri Anton Snšteršič, Breznik Stev. 2, p. Dragataš pri Črnomlju. 1866 Iščem služkinjo (poatrežnicol, ki mora znati dobro kuhati. Naslov v upravi pod 1904. Tščem učitelja ali učiteljico Za sloTenSčino. Ponudbe z označbo honorarja na upravo pod Slovenščina. "ZASTOPNlkTTce) pozor! Če obiskujete privat, odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih cenenih novosti (vsakdo je takoj kupec) v resnici z lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno. Potrebna kavcija 2 do 300 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične novosti: Val. Kovač, Ljubljana. Beethovnova ul. 4. Vsakovrstno zlato hupafe po najvišjih cenah erno, lUTolir, Ljubljan* \Volfovx ulica Stev 700 m novih ali rabljenih 2 do 2 '/j cole vodo- nnifi .vodnih (plinskih) tCfl kupim. Ponudbe s ceno za tekoči meter na: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnjakova ulica 6. 1825 Razpisujemo dobavo 140 kub. metrov JAMSKEGA LESA Ponudbe je vložiti do 16. j t. m'. Več se izve pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca p. Griže pri Celju. Motvoz (Se°di: rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplfe. Komisijska zaloga Palma. Celfe, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. žične posteljne vložke nudi najceneje ter iste sprejema v popravilo prva ljubljanska izdcloval-nica posteljnih žičnih vložkov Andlovic Strgulec, iKomenskega ulica 34 Ljubljana. Službo dobi cestni polir pri gradbi okrajne ceste Zibika—Belo; isti mora imeti praktično izobrazbo pri gradbi csst. Ponudbe z navedbo prakse, starosti in stanja obitelji na Cestno gradbeni odbor Zibika-Beio, po.ta Šmarje pri Jelšah. 1865 Javorjev« deske, suhe, približno pol vagona, proda Janko Aljarčič, Hud) 2, КгПс na Gore-.jskem. Odda se zelo velika zračna, prazna ali p n h ч » meblirana - б « »J <* z električno razsvetljavo in vhodom s stopnišča. -Event. z vso oskrbo. Naslov v upravi pod št 1039. stanovanje"" k eno sobo in dvoma sobama, kuhinjo ter ptili-klinauii se odda. Martin Vedog, Sp. Siika, kolonija Bajtar. 1903 Qnt>q meblirana, v vi-OUKla sokem pritličju, strogo sepapiran vhod, eleklr. razsvetljava, se takoj ceno odda. Naslov na upravo Usta pod 1906. HARMONIJ s 4 in pol okt., (in glas, skoraj popolnoma nov, masivna orehova omara, ceno proda Jak. Kadunc, Znofile 3, p. Kamnik. Popravila hlobuhovl! m (\ m r« in Ишпп^л СПРЛ _ ■ i OBJAVA. Objavljam, da se bo dimnikarska obrt za dame in gospode spre-' P°H°'ne Mariic Stricel jema in najceneje izvrši Modni salon Stuchly - MaSke Ljubliana, Židovska ul. 3. NaiDoiiSi /4 koKsi Cebln, Wolfova 1/2 Živinsko krmilno sol oddajn ua debelo A. Volk Liubliana. Reeljeva c. 24 vodila naprej pod dosedanjim poslovodjem. Tvrdka Stricel dedič. mo cRtfCE vrhno in »podnje, otoinsnr, rame divHnr, žimo. strik, cvilih iu vso potrebnim- -kupite najceneje pri tvrdki RUDOLF SEVER, Upetnik -Marijin tip 2 1474 PREKLIC! Preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril zoper Marijo in Mirkota Smo-linsky in sc jima zahvaljujem, da nista zoper mene sodnijsko postopala. — Sterle Jakob. Vabilo Izredni občni zbor Jugosl. fatorne" r. z. z o, z. v Ljubljani, bo v četrtek, dne 8. marca t. 1. ob 2 pop. v posvetovalnici Jugoslov tiskarne. Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil v £1. 11. tn 21. zadruginih praviL Načelstvo, Ulbifo Izredni občni zbor „№osi. knjigarne" r. z. z o. z. t Ljubljani, bo v četrtek, dne 8. marca t 1. ob H3 pop. v posvetovalnici Jugosl. tiskarne. Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil v čl. 11. in 21. zadruginih pravil. Načelstvo. Prostovoljna dražba Dne 15. sušca 1928 ob 9 se vrši v pisarni dr. Kuharja, notarja v Kolodvorski ulici št. 3 v Ljubljani prostovoljna sodna dražba hiše solastne dedičem pokojnega g. Hammerschmidta ležeče v Knaf-Ijevi ulici nasproti Kranjske hranilnice ter zemljišč vpisanih pod vi. št. 2*>\ k. o. Kapucinsko predmestje, vlož. štev. 270 k. o. Petersko predmestje I. del in vi. štev. 292 k. o. Trnovsko predmestje. Izklicna cena znaša za hišo v Knafljevi ulici 2 milijona dinarjev, za zemljišča po 7 Din za m2 zaokrožena na tisočake navzdol. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. Dražbeni pogoji so med uraditiimi urami v pisarni dr. Kuharja nn vpogled. Neomejena varnost! KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI Vogalna parcela suha, material v zemlji, naprodaj. - Naslov pove oprava »Slov.« IL 1852. Knatljeva ulica St. 3, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena l. 1820) zdai last Ljubljanske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proli najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom statuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din бО^ОО.ООО1—. TRGOVCI! POSESTNIKU KMETJE! Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prešičev. Ves Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada. Stotlsoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseb teb nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino xt • t AlMAFLORUM t* najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočertf primerih preizkušenim preparatom. »ALMAFLOR« proti konjski koliki. »ALMAFLORj proti napenjanju pri goveji živini. 'LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadržuvan|v mleka pri molznih kravah »HALF« proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici. »URINOT« proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu te pri konjih. Noben pameten živinorejec in posestnik živine ue sme biti brez teh zdravil Kakor ne bo preudaren gospodar čaknl, da ran hiša na|prej pogori, da s« komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naše preparate, zato, da mu sploh ne bo obolela. »ALMAFLOR« dobite v vsaki trgovini. Trgovci, ki našib preparatov šc nimajo, nai lih nemudoma naročel Cena škatlji z navodilom za uporabo je 40 Din. Pristno samo s plombo »Govedomedika«. Naše preparate uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi Na tisoče je zahval in priporočil. Nekaj jih objavimo jutri. Edina zaloga za Jugoslavijo: „GOVEDOMEDIKA" Jugoslovanska razpošiljalnica preparatov za govedo, konje ta prešiče iz lekarne »Pri sv. Antonu«. Maribor, Kopališka ulica IL Inserirajfe v „Slovencu"! Dospeli Karl€Q-Davidsoii modeli 1926 z zavoro na sprednjem kolesu, zračnim čistilcem na razplinjaču, z novo, popolnoma avtomatično sesalko za olje in mnogimi drugijni tehničnimi izboljšavami. Dobava vseh modelov promptna, tudi na 12 mesečne obroke! Vsi rezervni deli na zalogi. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Tchr iška homerc. družba i o. z. Liubliana. Taftarjeva ulica б s Sir H. Rider Haggard: 77 Kleopatra, egiptovska kraljica. Jaz pa sem ji — spoznaj ves moj greh — v svoji silni ljubosumnosti svetovala — rajši kakor da bi videla njo kot tvojo ženo in tebe kot njenega ljubečega moža, svetovala sem ji prav določno, da naj se poda k Antoniju, ker setn dobro vedela (govorila sem namreč bila z Delijem), da ji bo ta slabotni mehkužni Antonij padel kot zrel sad pred noge, čim pride ona tja, kakor se je tudi v resnici zgodilo. Tako sem ti sedaj obrazložila vse. Antonij ljubi Kleopatro in Kleopatra njega in ti si oropan vsega, in vse se jo ugodno izvršilo zame, ki sem nocoj med vsemi bednimi ženskami na svetu najbolj nesrečna. Ko sem namreč pravkar videla, kako se li je srce zrušilo, mi jebilo, kakor da se tudi moje srce ruši s tvojim, in nisem mogla več premagati poze mojih zlodejatev, ampak sem se zavedala, da jih moram povedali in prejeti zasluženo kazen.« >ln sedaj, Harmakis, ti nimam ničesar več po vedati; edino to, da se li zahvaljujem za prijaznost in vljudnost, da si me poslušal. In še eno pristavim: Gnana po veliki ljubezni sem grešila zoper tebe do smrti! Uničila sem tebe, uničila sem Khem in uničila sem tudi samo sebe! Sinrt bodi moje plačiloi Ti me umori, Harmakis — z veseljem hočem umreti . pod tvojim mečem in poljubili njegovo klinjo! Umori me in pojili, zakaj ako me ti ne umoriš, so bon> golovo sama! Vrgla so je na kolena in vzdignil,t lepe prsi proti meni, da bi zasadil svoje bodalo vanje. Bil sem tako besen, da me je že obšla volja, i da bi io mebodeL Sedai sem se bil domislil, kako i me je predvsem ta ženska, ki je bila pravi vzrok vse moje nesreče, takrat, ko sem bil padel, bičala z bičem zaničevanja. Ampak težko je umoriti lepo žensko in baš v trenulku, ko sem bil že vzdignil roko, sem se spomnil, da mi je bila medlem že j dvakrat rešila življenje. »Ženska! Brezsramna ženska!;; sem rekel, >vsta-nik Ne umorim tel Kdo pa sem jaz, da bi sodil tvoj zločin, ki je skupno z mojim tolik, da ga nobena po-zemska sodba ne more soditi?« j-Umori me, Harmakis!« je ječala, >umori me, sicer se bom sama! Pretežko je moje breme, da bi ga nosila. Ne bodi tako neznansko miren 1 Proklinjaj me in umori!« >Kaj si mi bila pred nekolikimi trenutki rekla, Carmion — kakor sem bil sejal, lako moram žeti? Ni mogoče, da bi umorila samo sebe; ni mogoče, da bi te umoril jaz. ki sem ti enak v grehu, zakaj grešil sem po tebi. Kakor si ti sejala, Carmion, tako moraš tudi žeti. Podla ženska, ki si s svojo okrutno ljubosumnostjo povzročila vsa ta gorja meni in Egiptu — živi, živi in trgaj leto za letom grenki sad zločina! V spanju naj te priganja privid razžaljenih bogov, in njihovo maščevanje čaka v temačnem Amentiju tebe i in mene! Tvoje dni naj ti preganja spomin na onega moža, katerega je tvoja presilna ljubezen pahnila v : sramoto in poguix>, preganja naj te pogled na deželo - Khem, ki jc plen nenasitne Kleopatre in pa sužnja Rimljana Antonija!« >0j, ne govori tako, Harmakis! Tvoje besede so ostrejše otl \sakcga meča in me bodo bolj gotovo umorile, dasi bolj počasi! Poslušaj, Harmakis,« in pri ! teh besedah me je prijela za oblačilo, iko si bil velik j in si imel vso oblast v rokah, takrat si me aavrceL S C > S' s ^ Z p B 5 C" a q. ES — Co 3 S- I Sg? f c 1 _ s w BO iS s— N м ГС 3 »s s , e S- « P « » S 2 ° •4 ft g Л tr ° O CL 2 I ® 2 H J f § I « K f s S" N л z - č S > Ш l C 1 !L л t* J5 g. CO j, a. < re w k- 2 & P <§ o _ <0 ~ w p g dr «J Ф »ff CO M J5 _ u Б 3 P ® I л S' Sf Д B* 5 f s II PC >8 g 14 5s3 " S 3 er t S* P gospodarstvo Naša zunanja trgovina 1927. pasivna za 886 mili. Din Sedaj 80 objavljeni podatki ludi o uvozu v mesecu decembru lani in imamo statistiko za celo leto 1927. V decembru lani je znašal uvoz 133.523 ton (november 1927 126.980 ton) v vrednosti 637.4 (687.7) milijona Din. Količina uvoza je torej narasla, dočim je vrednost padla za 8%. Napram decembru 1926 jo izvoz po količini bil za 26% večji, po vrednosti pa za 2.6% manjši. Največ smo v decembru lani uvažali naslednjih predmetov (vse v milijonih Din; v oklepajih podatki za november): bomb. tkanine 62.4 (79.0), bomb. predivo 54.2 (44.1), stroji in aparati 32.4 (33.6), razni predmeti iz jekla 28.6 (30), tračnice, žel. gradb. materijal 28 (10.3), kava 20.5 (19.5), voln. tkanine 17.8 (28.4), premog 15.7 (13.1), električni predmeti, 15.3 (13.2), kože nepredelane 11.1 (13.2), riž 10.9 (11.4), sirov bombaž 10.2 (19.9) itd. Skupno je v letu 1927 znašal naš uvoz: 1331.256 ton (1926 1241.054 ton), vrednost 7286.29 milij. Din (1926 7631.78), v zlatu 663.3 milij. Din (1926 696.66 milij. Din). Količina v našo državo uvoženega blaga se je dvignila za 7.3%, vrednost pa je padla za 4.5%. Istočasno je znašal naš izvoz 6.400.15 milij. Din (1926 7818.2 milij. Din); iz tega sledi, da izkazuje naša zunanja trgovina za lansko leto pasivnost v znesku 886.14 milij. Din, dočim je bila .1926 aktivna za 186.4 milij. Din (1925 151.66 milij. Din, 1924 317.03 milij. Din, vsa ostala povojna leta pa je izkazovala aktivnost z večjim ali manjšim tneskoni). Uvoz Izvoz Leta lis. ton mil. Din lis. ton mil. Din 1919 155 712.3 283 164.1 192»! 440 746.9 915 164.1 1921 734 588.1 1584 321.2 1922 1232 452.4 2214 259.2 1923 1123 493.4 3026 478.0 1924 1127 578.6 51916 671.3 1925 1514 768.1 4398 783.3 1926 1214 696.7 4885 713.7 1927 1331 663.3 4251 584.4 To dejstvo, da je naša zunanja trgovina za lansko leto pasivna za skoro 1 milijardo Din, pa moramo presojati predvsem t gospodarskega stališča. Na eni strani je vrednost našega izvoza padla za 1400 milij. Din, to pa zaradi slabe letine v letu 1927: tako nismo lani izvažali koruze in pšenice. Izvoz drugih predmetov pa se je večinoma še celo povečal n. pr. lesa, živine itd. Na drugi strani pa ,ie tudi vrednost uvoza padla za 346 milij. Din; vse to pri skoro neizpremenjenem kurzu dinarja. Pasivnost trgovinske bilance za 1927 se je daleko pokrila z dotokom tujih posojil, katerih je prišlo lani v uašo državo (po poročilu Narodne banke za 1927) za ca 1470 milij. Din. Pasivnost naše zunanjo trgovine nam kaže, kako odvisni smo v zunanji trgovini od izpada letine. Ce bomo imeli v letu 1928 (zaenkrat stoje posevki dobro in tudi kaže dobro) dobro letino, je z gotovostjo računati zopet z aktivno bilanco. Da pa ne bomo tako odvisni od vsakokratnega rezultata letine, je potrebno forslrati izvoz drugih predmetov, ki niso podvrženi takim momentom, ampak je njih izvoz odvisen od gospodarskih momentov, kakor n. pr, les. živina, meso, jajca, industrijski produkti itd., da imamo Irgovinsko bilanco stalno aktivno, v letih izbornega pridelkn pa visoko aktivno, kar ravno mora biti, ker smo država, ki je revna na kapitalu in bomo na tuj kapital še dolgo navezani. LJUBLJNSKA KREDITNA BANKA. Upravni svet banke je odobril v svoji seji dne 5. t. m. bilanco centrale in 15 podružnic zavoda za leto 1927 in je ugotovil, da izkazuje bančno poslovanje tudi v 27. poslovnem letu splošno napredovanje in da je ugoden tudi končni uspeh, upoštevaje vladajoče gospodarske razmere in ozke zveze banke s skoro vsemi sloji našega prebivalstva. Skupni promet je narastel v letu 1927 proti letu 1926 za okroglo 10 milijard dinarjev na 40 milijard Din, torej za eno tretjino. Skupna vsota aktiv znaša 585 milij. Din (lani 483 milij. Din), od česar odpade 387 milij. Din (lani 317 milij. Din) na dolžnike. — Med »pasivk dokazuje porast vlog na knjižice in vezanih računih po 41 milijonov dinarjev na 268 milij. Din (lani 227 milij. Din), dalje postavka >Upnikk v znesku 243 milij. Din (lani 181 miiij. Din) neomajano zaupanje v naš najstarejši domači bančni zavod. — Vpliv gospodarske krize se zrcali v nekoliko manjšem dobičku per 5,212.634 Din (lani 6,282.064 Din), vsled česar bo predlagal upravni svet banke občnemu zboru delničarjev, ki se vrši 14. apr. 1028, poleg običajnih dotacij izplačilo djvidende per 9 Din na delnico (lani 12 Din). — Uprava bauke izraia mnenje, da je vrhunec kriz v naši državi prekoračen in se že opaža, četudi za enkrat le v skromni meri, zboljšanje razmer. IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE t dne 22. tebr. 1928: (vse v milij. Din; v oklepajih razlika napram izkazu i dne 15. tebr.) Aktiva: kovinska podloga 410.5 (— 9.2), posojila: menična 1312.7, lombardna 271.7, skupaj 1584.4 (— 6.0), saldo raznih računov 799.6 (— 64.6); pasiva: bankovci v oktobru 5339.7 (— 62.0), drž. terjatve 446.0 (+ 134.4), obveznosti: žiro 635.1, razni ra-Junl 288.7, skupaj 923.8 (— 152.2); ostale postavke neizpremenjene. * • * Držarnc finanee ▼ novembru 1927. V mesecu novembru lani so znašali drž. dohodki 1028 milij., izdatki pa 914.5 milij. Din (v novembru 1926 dohodki 1119.6, izdatki 938.65 milij Din). Skupno so od 1. aprila lani do 30. nov. 1927 (8 mesecev) znašali državni dohodki 6953.2, izdatni 6493.7 milij. Din (proračun 7651.7 milij. Din); v 8 mesecih proračunskega leta 1926—1927 dohodki 7346.8, izdatki 6583.9 milij. Din (proračun 8336 milj. Din). ObSni ibor delničarjev Narodne banke se je vršil dne 4. t. m. Zastopanih je bilo 22.413 delnic s 793 glasovi. Odobreno je bilo poročilo za 1927 kakor tudi zaključni računi. Pri razpravi o poročilu je grajal dr. M. Curčin kreditno politiko Narodne banke, ker la roprezentira samo belgrajsko faršijo. Na to je replic.iral glavni ravnatelj dr. Novakovič. Osebe, katerim je iztekla doba, so bile ponovno izvoljene v upravni odbor, poleg tega je bil poleg starih članov izvoljen v nadzorstveni svet MIlan B. Tomič iz Belgrada. Fnzij« v bosanskem denarstvu. Sklenjena je fuzija dveh bos. den. zavodov: »Hrvatska Irgo- vačka i ob i Ulitka banka. d. d.Sarajevo, (ust. ' 1920, kap. 5 milij Din, rez. 0.9 milij. Din, zadnja bilanca 1926: Čisti dob. 26.951 Din) ter >Jugoslo-veuska kreditna banka i trgovačka d. d.«, Sarajevo (usl. 1920; kap. 5. rez. 0.23 milij. Din, zadnja bilanca 1926: č. dob. 45.373 Din). Nova banka bo imela kapilal 5 milij. Din (100 Din uoin.); za 20 delnic prve (25 Din noin.) 3 nove, za 4 delnice druge (50 Din nom.) 2 nove. Novi zavod se ime-uuje Trgovačka i kreditna bankac. Nov pravilnik o statistiki železniškega prometa. Glavno ravnateljstvo železnic v Belgradu je izdelalo nov pravilnik za statistiko prometa ter dela lokomotiv pri oblasUiih ravnateljstvih. Po tem pravilniku se bo vodila statistika za leto 1928. Ukinjene trgovinske agencijo. Kakor poročajo, je trgovinsko ministrstvo odredilo ukinjenje naslednjih trgovinskih agencij: Solun, Neapol, Trst, Milnchen, Leipzig. Frankfurt. Hamburg. Praga, Bratislava, Curih, Varšava, Alžir, Aleksan-drija, Buenos Aires in Nevvvork. Horssa DENAR. 5. marca 1928. Današnji devizni promet je bil srednji. Narodna banka je dajala večino deviz; privatuo blago je bilo v devizah Pariz, Trst in deloma Berlin. Kurzi se napram zadnjemu borznemu sestanku niso znatno izpremenili. Berlin. Praga in London so se učvrstili, Trst pa zaradi mednarodne oslabitve (dnnes v Curihu 27.43 bi. napram 27.45 sr. v soboto) je popustil na 300,45 (v petek 301); ostali kurzi neizpremenjeni. Devizni tečaji na liubiianshi borzi dne 5. marca 19Z8 povpraš. pon. srednji sr. 2 III. Amsterdam — 2289-00 _ Berlin 1357.25- -1360.25 1358.75 1358.50 Curih 1093.50- -1096.50 1095.00 1095.00 Dunaj 799.85- - 802.8 a 801.35 801.65 London 277-13- - 277.93 277.53 277.52 N'evvyork — 56.87 — 5?.S7 Pariz — 223-82 — — Praga 169.2C- - 169.' 0 16H.60 168.55 Trst 2994; - 301.45 300.45 301.00 Naša drama (lnterview z t. upravnikom mi. Kregarjem.) Zagreli. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1357.07—1360.07, Curih 1093.50—1096.50. Dunaj 7Že prokleto stara institucija ima v sebi čudovito prožno življenje.« Kako to, da se pri nas vedno govori in ponavlja o krizi in se vedno pojavljajo vsi mogoči ugovori — to in ono ni prav, ni zdravo, ni dobro? — Upravnik: Vzroka vsem nedostatkom je brez dvoma iskati v večno se ponavljajoči finančni krizi. Saj je mnogo resnega dela tako pri igralcih, ki so zaposleni nad običajno mero kakor tudi pri upravi, ki so trudi in stori vse za dvig umetniškega nivoja našega gledališča. — Toda kljub vsemu se ta kriza še poostruje in vse utemeljitve in razlaganja, da je eksistenčni minimum že prekoračen, se budžet še nadalje reducira in se gledališču jemljejo zadnji pogoji obstanka. Ali je obstoj gledališča pri danih razmerah resno ogrožen? — Upravnik: Da! Če vlada ne pristane na to, da sine uprava poleg budžeta uporabiti tudi cel prihod. poslovanje v nadalje nemogoče. Ako pa se to do\;ili, potem se stanje nekoliko zboljša, vendar pa se ne moremo izogniti velikim redukcijam, ki bodo na vsak način kvarno vplivale na bodoče de'o, kajti že itak na minimum reduciran perso-nal pri ponovnih redukcijah ne bo zmogel dela, ki ga ima opravljati. — Ali je upanje, da se temu odpomore? — Upravnik: Pač. Seveda bi morala takoj priskočiti na pomoč mestna občina in oblastna ekupščiua, ki sta poleg države v prvi vrsti zainteresirani na obstoju tako eminentno važne umetniške institucije. Oblastna skupščina naj bi prevzela kritje izdatkov, ki so potrebni za restavrira-nje in vzdrževanje zgradb obeh gledališč. Mestna jčina pa naj bi prevzela kritje primanjkljaja, ki je potrebno za vzdrževanje orkestra, baleta, izplačevanje honorarjev itd. Ce se to ne zgodi, potem je bodočnost našega Narodnega gledališča zelo temna. — Ali se je uprava dovolj potrudila, da doseže iz centrale ugodnejši budžet? — Upravnik: Brez dvoma. Po vsem pravočasno in točno je uprava informirala umetniški oddelek, ministra prosvete, naše narodne poslance in celo slovensko javnost o nemogočem finančnem položaju in slavila konkretne predloge za spremembo budžetnih postavk. A vse zaman! Sicer se je upravniku z neštetimi prošnjami, urgencami in intervencijami s pomočjo narodnih poslancev posrečilo izposlovali nekatere ugodnosti, tako da je bilo mogoče večjih pretresljajev vršiti delo. Jaz sam sem bil v ta шипеп šestkrat v Belgradu, kjer sem presedel po cele tedne in urgiral rešitve. — Cuje se, da preveč protežirate opereto in s tem v zvezi tudi balet. — Upravnik: Vprizarjanje operet, kakor tudi baletnih večerov morem utemeljiti iz sledečih razlogov: 1. Operni ansambel je premaloSlevilen, da bi mogel peti operne predstave več kot 3- do 4 krat na teden. Radi tega bi moralo biti operno gledališče tri- do štirikrat na teden zaprto. Zbor in orkester bi bila s tem neekonomično izrabljena, kajti pri teh dveh se more računati s šest- dO sedemkratnim nastopom tedensko. 2. Z opereto se pritegne gledališču ona publika, ki običajno zahaja h kino-predstnvam. 3. Inkaso operet presega inkaso dramskih ali opernih predstav. 4. Izpolni število abonma-predstav, kajti nemogoče je s tem opernim ansamblom, kot ga imamo, naštudirati letno 12 novih opernih del, katere nujno rabimo vsako sezono. 5. Izdatki za operetni ansambl, ki sestoji večinoma iz dramskih članov, so minimalni. 6. Ker se bo opera v Mariboru morala ukiniti, bo ljubljansko gledališče uvedlo redna mesečna operna gostovanja in sicer le solistov, ker bo imelo mariborsko gledališče svoj lastni zbor in orkester. Tiste dni bi moralo biti ljubljansko gledališče zaprto, tako pa bosta opereta in balet omogočala predstave. 7. Upravičenost baleta utemeljuje poleg zgoraj navedenih razlogov še ta, da bi bila vprizoritev večjih oper kakor tudi otroških predstav brez baleta pomanjkljiva. 8. Tudi za balet so izdatki minimalni, kajti število prevedenih in kon-traklualno nastavljenih članic je osem. — Toda opereta jemlje moči dramskemu ansamblu? — Upravnik: To je sicer res, vendar so vsi v opereti zaposleni dramski igralci v drami toliko zaposleni, da odigrajo svojo predpisano število predstav. Sicer ta dvostranska zaposlitev dramskih igrnlcev nekoliko ovira dramske skušnje, čemur pa se je lahko izogniti pri sporazumnem delil (razvrščanju skušenj in predstav) obeh direktorjev. Pri tako reduciraneni številu članstvu se ni mogoče izogniti vsestranski zaposlitvi, ki povzročajo delo. — Kako načrte imate za bližnjo bodočnost? — Upravnik: Prvo in najvažnejše je, da uredi denarno vprašanje, to je. da spravim v sklad izdatke z dohodki, ki so potrebni za kritje izdatkov za popravo zgradb in adaptacije (ca 2,000.000), da nadalje izposlujem zn kritje osebnih izdatkov (ca 60.000 mesečno) in da izvedeni še možne redukcije. Drugi dol programa tvori izvedba kulturno-nolitičnega značaja in sicer, da doseženi kulturno zbližanje med posameznimi narodi z gostovanji celotnih ansamblov ali posameznih gostov in da i/vede nase gledališče nekatera gostovanja po naši državi in po možnosti tudi v inozemstvu; dalje, da v soglasju z obema umetniškima direktorjema določim umetniško delo v bodoči sezoni to je: da se sestavi repertoar, ki bo odgovarjal umetniškim zahtevam, a tudi Inkasu, številu ansambla in že-' Ijain publike; da pritegnem k sodelovanju vse, katerim j« gledališče pri srcu tn M ara hočejfl pomagati, da obdržim ansambl na oni višini (umetniški in Številčni), ki bo za izvedbo repertoarje potrebna. . — Alt imate za to sezono še vefl goetovan] « programu? — Upravnik: Da in sicer: 1. Gostovanje članov Burgtheatra s Dunaja. 2. Ansambla Mgreb-Ske drame. 3. V pogajanjih sem s >Hahima<-gru-po, katera je znana po svojih gostovanjih po ce. lem kontinentu. 4. Naša opera pa namerava gosto-vati v Osijeku, Subotlci, Belgradu, pozneje tudi v Dalmaciji: v Splitu tn Dubrovniku. V programu imamo tudi vprizoritev nekaterih oper na prostem (Stadion, Kongreeni trg ali Tivoli). Seveda je za izvedbo tega programa 8« polno pogojev, katere se mora preje urediti, predne se more s sigurnostjo računati. Izvedba programa je vedno odvisna od sredstev, ki jih ima Človek na razpolago in od poštene in dobre volje ljudi, ki mu hočejo, oziroma bi mu morali pomagati. « Novi čae. Mesečnik za izobrazbo. Cleveland« Ljubljaua. Stev. 1., letnik XIV. Urejujejo za Ameriko Frank Kerže, za Jugoslavijo Alfonz Ospan. Vinko Košak, Lojze Ude. — Novi družinski list, ki bo izhajal mesečno na 40 straneh velikega lormaia, je nadaljevanje »Časa«, ki je trinajst let izhajal t Ameriki. Vsled pomanjkanja sotrudnikov in kulturnih pobud pa je list opešal, zato se je letos premaknil v Ljubljano, da se poživi in razmahne. Uredništvo obljublja, da bo izkušalo zvezati in zbližati naše kolonije križem sveta in da bo posvetilo vse sile za izobrazbo ljudstva. List je seveda še vedno namenjen predvsem rojakom v Ameriki, hoče pa razširiti svoje delovanje tudi med Slovenci doma in ua ta način stvoriti duhovno vez med tukajšnjim slovenskim ljudstvom in onim, ki prebiva izven domo. vine. Prva številka prinaša med drugim članek Alfonza Gspana. O pesniku Otonu Župančiču za petdesetletnico, članek Lojzeta Udeta: Slovenski izseljenci, samopomoč Slovenije in »Novi čas«. Frank Kerže priobčuie posebnosti Amerike, Vinko M6-derndorier objavlja Koroško narodno blago, dalje obsega številne članke poljudno znanstvene vsebine in leposlovje, ki so ga prispevali Oton Berkopec a obetajočo pesmijo Grlica, Bogomir Magajna s socialno črtico »V vagonu« in Ksenija Prunkova »Povest o luni«. Na prvi strani je slika Otona Župančiča. Oprema lista jc okusna. »Novi čas« stane letno 60 Din, za ostale države v Evropi 75 Din. Dovoljeno je tudi četrtletno plačati po 15 Din. »Vigred«. Izšla je 3. štev. priljubljenega dekliškega lista s sledečo vsebino: R. L. T.: Molitev Vita: Naše poslanstvo, velika solza. Prve sanje v tujini. P. Krizostom: Mali vseh mater. Franka Zu-panči: Moji majki — v spomin ob obletnici, Tadeja: Mama, o mama, Snežniška: Rožni venec, Francka Zupančič: Mati biti. C. V.: »Kadar ti bo hudo..«, M. Elizabeta: Sveto znamenje, Henriette Вгеу-Pavla M.: Jožef, zvesti, ben David (nadaljevanje), sestM Ljudmila: Tebi, moje zašlo solnce!, Slavko Savinšek: O, kdo te ume?, Lojze Golobič: Materina oovest, Trboveljčanka: Spomin na kmečko mater, A. Lebar: Preko vseli ovir (nadaljevanje), Tadeja: V bolnišnici, Rožni dom. Organizacija, Drobiž. — Hvalevredno js. da skuša »Vigred« vzbujati zanimanje in razumevanje tudi za naše vseslovenske kulturne zadeve, kakor za Narodno galerijo in ustanavljajoče se Akademijo znanosti. Ta številka seznanja naročnice s pomenom univerze v Ljubljani in prinašt kratek oris njene zgodovine, ki se bo nadaljeval. * Marija M. Ružička-Strozzi je dne 2. februarja slavila v zagrebškem Narodnem gledališču 60 letnico svojega umetniškega delovanja. Hrvatski listi jo smatrajo za največjo umetnico na slovanskem jugu in povdarjajo njene velike zasluge pri gradnji hrvatske drame. Pri proslavi je bilo umctnici izročeno kraljevo odlikovanje: red sv. Save II. stopnje in kraljičin dar: zlata ura z monogramom in krono. Vence so ji med drugimi poklonili kipar Meštrovič in mariborsko gledališče. — Marija m. Ružička-Strozzi se je rodila dne 3. avgusta na Moravskem, odkoder so se njeni stariši preselili v Zagreb, ko je bila umetnica stara 4 mesece. 2. jan. 1868, torej pred 60 leti, je prvikrat nastopila na odru. Od tedaj je preigrala umetnica 800 velikih vlog. Oton Ivekovič, eden izmed najpopularnejših hrvatskih slikarjev, je prejšnji mesec praznoval štiri* desetletnico umetniškega delovanja. Za njegovo umetniško smer je značilno, da najrajši oblikuje sno* iz hrvatske zgodovine. Tamar« Karatvina, slovita ruska pleeavka, ki nastopi 6. t. m. v Zagrebu. Praktični sadjar Spisal M. Humek. Cen* vezani knjigi 80 Din, — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.