GLASILO OBČINE DOMŽALE 14. november 2008 - letnikXLVIII, št. 13 Domžalski gimnazijci pri kraljici Elizabeti II. Britanska kraljica Elizabeta II. in voj'voda Edinburški sta se med tridnevnim obiskom v Sloveniji udeležila tudi srečanja s slovensko mladino, vključeno v Program MEPI - Mednarodno priznanje za mlade, ki je potekalo 22. oktobra v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Lani nas je s svojim obiskom počastil vojvoda Yorški, princ Andrew, sin britanskega kraljevega para, ki je na Srednji šoli Domžale podelil prva zlata priznanja enajstim mladim, letos pa sta to prijetno dolžnost opravila vojvoda Edinburški in predsednik RS dr. Danilo Türk. Začetki programa segajo v leto 1956 in njegov ustanovitelj je prav vojvoda Edinburški. Medtem ko večina organiziranih aktivnosti, v katere se dandanes vključujejo mladi, temelji na tekmovalnosti in potrjevanju lastnih sposobnosti, program MEPI kot protiutež predstavlja uravnotežen, netekmovalen program prostovoljnih aktivnosti, ki spodbujajo osebnostno rast, samozaupanje, vztrajnost, odgovornost in služenje skupnosti. Nadaljevanje na strani 7 Razstava del sarajevskega grafika v Galeriji Domžale Admir Mujkic V Galeriji Domžale so razstavno sezono v sodelovanju z domžalskim Rotary klubom, pričeli z razstavo Sarajevskega grafika Admirja Muj-kiča. Grafik, ki pripada mlajši generaciji bošnjaških umetnikov, je bil rojen leta 1972 v Sisku na Hrvaškem. Študiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu, kjer je leta 2000 diplomiral v razredu prof. Dže-vada Hoze. Lansko leto je v Sarajevu zagovarjal svoje magistrsko delo. Za seboj ima že petnajst samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na številnih domačih in tujih skupinskih razstavah, kjer je za svoje grafike in risbe prejel številne nagrade. Podpisal se je tudi pod avtorstvo štirih učbenikov za likovno vzgojo v osnovnih šolah, ki jih uporabljajo od petega do osmega razreda. Zaposlen je na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu. Tudi kulturni program je bil zaznamovan z bosansko kulturo, saj so nekaj modernih sevdalink zaigrali člani skupine Sedef. J.M. NAJLEKARNA2G08 Lekarna Domžale v akciji za Naj lekarno 2008 Akcija Naj lekarna 2008, ki letos poteka drugo leto, se je tokrat pričela s septembrsko številko priloge Mojega zdravja in bo trajala vse do konca decembra 2008. Ob tem bi vas radi spomnili, da je Lekarna Domžale za leto 2007 osvojila tretje mesto, v konkurenci ostalih slovenskih lekarn pa je tudi letos. Uporabniki lekarn v izboru lekarne ocenjujejo glede na kakovost svetovanja, ustrežljivost in prijaznost lekarniških delavcev ter urejenost in dostopnost lekarne. MAK Nova sezona koncertov Jazz v Galeriji K3 trio V Galeriji Domžale so pred nekaj tedni pričeli z novo sezono koncertov z naslovom Jazz v galeriji, s katerimi že drugo leto na svoj račun prihajamo domžalski ljubitelji jazzovskih muzik. Po razgibani sezoni in dolgem (vsaj tako se je zdelo) poletnem premoru, je bil oktober pravzaprav že težko pričakovan, saj se ponovno obeta zanimiva sezona, ki se začenja s K3 triom, nadaljuje pa z glasbenimi spremljavami nemih filmov, odličnimi mladimi jazzovskimi zasedbami in izdatno dozo vokalnega jazza. Letos bodo namreč na sporedu kar trije večeri vokalnega jaz-za, začenši z decembrom, ko bo v galeriji gostovala zasedba Playgrounds iz Graza, pa tudi zaključek v aprilu bo pevski z mlado slovensko zasedbo Cafe Au Latin s pevko Majo Remic na čelu. (nadaljevanje na strani 15) rad/o hit OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE Turracher Ho the, 11.- 14. december 2008 prva VSL dirka za zimski Hit pokal Foto: NK Domžale NK Domžale Zamenjali trenerja - v Domžalah Vlado Badžim Domžalski nogometaši so po neuspešnem prvem delu letošnjega prvenstva, ko je moštvo vodil Robert Pevnik, potegnili črto pod slabimi rezultati in zamenjali trenerja. Novo ime moštva ob Kamniški Bistrici je tako VLADO BADZIM, ki bo skupaj s pomočnikom Slavenom Čučkom, naše moštvo predvidoma vodil do konca sezone 2010/2011. (nadaljevanje na strani 24) stran Začeli z vračanjem vlaganj v telekomunikacije 2 stran 18. seja Občinskega sveta 3 stran 4 Nov sistem zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov stran Informacije o ločenem zbiranju organskih odpadkov iz gospodinjstev 5 stran Intervju z Milanom Mariničem, direktorjem kulturnega doma 6 stran 7 85 let Tosame Sprehod skozi zgodovino stran Heliosov dan odprtih vrat 9 stran Otvoritev razstave slik Jožeta Napotnika 15 Z razstavo nas je razveselil avtor kulis predstav v poletnem gledališču Studenec stran Mesečni napovednik dogodkov v Kulturnem domu Franca Bernika 15 stran Vrtci o tednu otroka 20 stran Šole o tednu otroka 21 stran Bronasta medalja 24 Na svetovnem prvenstvu poklicnih voznikov je Sebastijan Vadnau iz Doba osvojil odlično tretje mesto Naslednja številka Slamnika izide v petek, 5. decembra 2008, rok za oddajo prispevkov je torek, 25. november 2008. 1 VODOTERM Varčujmo z energijol STIEBEL ELTR6M SffiR* P? Dietrich O Vodo ta rm Radomlje d.0.0., Skijančovo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 6 vodotann.radomlJa@slol.iwt, www.vodoterm.sl Dragi bralci in drage bralke, pred vami je nova številka Slamnika, ki tudi tokrat prinaša kar nekaj zanimivosti iz občine Domžale in ki vas bo popeljala skozi trenutni utrip našega mesta. V tokratnem uvodniku bi rada nekaj več besed namenila kulturi - predstavam, glasbi in drugim žanrom, ki svoj vrhunec doživijo v jeseni in tudi to je bil razlog, da smo tokratni osrednji intervju opravili z direktorjem kulturnega doma Franca Bernika Domžale, saj domžalski kulturni dom vidno soustvarja kulturni utrip našega mesta. Dodatno kulturno jesen je letos podkrepila tudi častitljiva obletnica Primož Trubarja, o kateri smo pisali v prejšnji številki, vsekakor pa so pridna na tem področju tudi številna društva in organizacije v našem mestu. Kultura je res hvaležna tema in ne glede na, včasih ozko usmerjenost, se v njej slej ko prej najde vsakdo od nas. Področja so na srečo pač različna, kakor tudi Pa da ne bomo ostali samo pri kulturi, velja opozoriti na dodobra razdelano in predstavljeno tematiko povezano z odpadki, ki so jo tokrat pripravili na občini Domžale in jo predstavljamo tudi mi. Občinski svet pa se je na zadnji seji osredotočil na problematiko vrtcev v naši občini, kar bo zagotovo zanimalo vse tiste starše, katerih otroci so letos ostali brez mesta. Za konec pa omenimo še, da je letošnje leto v znamenju 85-le-tnice domžalske tovarne Tosama. To smo v pogledih Tosame včeraj, danes, pa do jutri, obeležili tudi mi, saj je Tosama zagotovo pomemben del novejše zgodovine razvoja občine Domžale. Mateja A. Kegel Jeziček: Tosama odprt Po pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo krajšega odseka, ki povezuje križišče pri Tosami s križiščem pri Heliosu in razbremenjuje predvsem prebivalce Ko-liške ceste, so dela stekla in vse poletje ter začetek jeseni smo lahko spremljali gradnjo ceste, ob kateri je urejena tudi javna razsvetljava in zgrajen nujno potrebni pločnik za pešce in kolesarje. Nova povezovalna cesta pomeni izpolnitev dogovorov, sprejetih ob obravnavi in sprejemu lokacijskega načrta avtoceste, predvsem pa pomeni razbremenitev lokalnih cest. Vodstvo Občine Domžale se je skupaj z DARS-om odločilo, da ob odprtju jezička Tosama ne organiziramo slovesnosti, temveč poskrbimo predvsem za vse, ki jim je cesta namenjena. Tako so v petek, 24. oktobra župan Toni Dragar, podžupan Vinko Juhart ter v imenu DARS-a Konrad Plantev. Investitor projekta jeziček Tosama je Dars, občina, ki je nastopila kot soinvestitor pri svojem obveznem delu pločniki za pešce, kolesarska pot ter javna razsvetljava, je za investicijo zagotovila 100.000 evrov. Sedaj je na vrsti celovita sanacija Koliške ceste, po kateri bo Občina Domžale pripravila tudi skupno slovesno odprtje jezička Tosame in ste. Vsem uporabnikom nove obvo- obnovljene ter občanom v tem delu znice srečno! naše občine prijaznejše Koliške ce- Urad Župana Prve odločbe so že poslane Vračanje sredstev, vloženih v javno telekomunikacijsko omrežje Občina Domžale obvešča, da so bila s strani Slovenske odškodninske družbe nakazana finančna sredstva za poplačilo obveznosti do občanov iz naslova sredstev, vloženih v javno telekomunikacijsko omrežje. Kot določa občinski odlok, je občinska uprava že začela z izdajanjem odločb, zato prosimo vse prejemnike le-teh, da čim prej izpolnijo priložen obrazec za posredovanje podatkov o številki osebnega bančnega računa, na katerega bodo sredstva nakazana, ter ostale potrebne podatke. Občina Domžale : + T) Vabilo občanom in občankam Območno združenje Rdečega križa Domžale vabi občane in občanke Občine Domžale, dobrodošli pa tudi iz drugih občin, da se vključijo v ekipo prve pomoči. Pripravljamo namreč oblikovanje ekipe prve pomoči (6 oseb - dve trojki), ki bo vključena v nacionalni sistem zaščite in reševanja. V ekipo bi želeli vključiti ženske in moške v starosti med 25 in 45 let, ki jih zanima tovrstna tematika. Prijavljeni bodo obiskovali 70-urni program prve pomoči za bolničarje in začeli z vadbo, ki bo zagotovila, da bo ekipa pripravljena za izredne situacije. Obenem bomo ekipo opremili z vrhunsko opremo. Podpisali bi tudi neobvezno formalno pogodbo o sodelovanju. Informacije na telefonski številki 7292 333 ali na elektronskem naslovu: domzale. ozrk@rks.si, poiščete pa nas lahko tudi na spletni strani www.domzale.ozrk.si - prva pomoč. Območno združenje Rdečega križa Domžale Obisk delegacije Občine Domžale v pobrateni Koprivnici Iskrene čestitke ob 652. rojstnem dnevu Občina Domžale je že več desetletij pobratena z Občino Koprivnica. Sodelovanje je v posameznih obdobjih zelo tesno, v zadnjih letih pa se vezi precej rahljajo, čeprav izmenjava izkušenj na posameznih področjih (vzgoja in izobraževanje, podjetništvo in obrt) ostaja, od samega začetka pa najbolj vzorno ostaja sodelovanje obeh gasilskih zvez, ki ni bilo nikoli pretrgano. Z namenom, da se sodelovanje okrepi in osveži, se je delegacija Občine Domžale, v kateri so bili župan Toni Dragar, podžupan Vinko Juhart in svetovalka Vera Vojska, udeležila svečane seje ob 652. rojstnem dnevu Mesta Koprivnice, ki je bila 4. novembra še posebej slovesno okrašena. V veliki dvorani doma Domoljub smo najprej prisluhnili Ivanu Rotu, predsedniku Mestnega sveta, slavnostni govornik pa je bil Zvonimir Mršič, načelnik mesta (gradonačelnik), ki je predstavil življenje in delo Koprivnice med dvema praznikoma. V tem obdobju je Koprivnica dosegla vrsto uspehov, med katerimi je tudi priznanje Evropske skupnosti za mesto, prijazno pešcem, kolesarjem in invalidom, dobili so novo obrtno šolo, v vrtec, urejajo podjetniško-obrtne kulture - dobili so profesionalno gle-ie in so uspešni tudi na področju dališče - in športa, zlasti nogometa in ženskega rokometa, največ prizadevanj pa namenjajo pridobitvi univerze. Prav zadnji uspehi so zelo podobni uspehom naše občine, zato je župan Toni Dragar v svojem slovesnem nagovoru poudaril Na povabilo Ivana Lončariča, grado-načelnika mesta Ludbreg, sta župan in podžupan obiskala tudi SREDISČE SVETA, ki je lepo urejeno v centru mesta. Skupinska slika z vodstvom Mesta Koprivnica in podpredsednico hrvaškega Sabora Željko Antunovič Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. • Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Zavod za šport in rekreacijo Domžale Kopališka 4, 1230 Domžale Drsališče Domžale - sezona 2008/2009 Javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za vzdrževanje drsališča Domžale in nudenje drugih storitev v obdobju obratovanja drsališča -december 2008 - marec 2009 Na podlagi Pogodbe o upravljanju štev. 47103-16/06-33 ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin objavljamo razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za pripravo, vzdrževanje drsališča Domžale in nudenje naslednjih storitev: • dnevne gostinske usluge v času dnevnega obratovanja drsališča; • izposoja drsalk obiskovalcem (na razpolago mora biti najmanj 100 parov drsalk različnih velikostnih številk) v obdobju obratovanja drsališča v sezoni 2008/2009, ki bo trajala predvidoma od začetka meseca decembra 2008 do polovice meseca marca 2009. Zavod za šport in rekreacijo Domžale potencialnim ponudnikom zagotavlja naslednje pogoje: • Ustrezno površino za namestitev montažnih kontejnerjev ali drugih montažnih objektov, ki bodo namenjeni za nudenje gostinskih uslug in za garderobe obiskovalcev drsališča. Celotna razpoložljiva površina je ograjena in po zaključku uporabe drsališča nedostopna drugim obiskovalcem, razen v izrednih primerih zakonsko nedovoljenega poseganja. • Priključek na elektro in vodovodno omrežje. • Zavarovano opremo drsališča, ki se vzdržuje. • S pogodbo določeno nadomestilo za vzdrževanje drsališča v posebnih terminih. Potencialni ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • usposobljenost za pripravo in vzdrževanje manjših drsališč; • usposobljenost za nudenje gostinskih uslug v skladu s predpisi; • zagotoviti izposojo določenega števila parov drsalk v času obratovanja drsališča - izposojo tržijo na svoj račun; • zagotavljati dežurstvo v času rednega obratovalnega časa drsališča in v vseh terminih, za katere je Zavod sklenil posebne pogodbe oziroma dogovore, zlasti za termine igranja rekreativnega hokeja pred in po obratovalnem času drsališča ter za termine, ki so dogovorjeni z vrtci in šolami v dopoldanskem in popoldanskem času. Prijavo na javni razpis je potrebno poslati v pisni obliki in zaprti kuverti na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, z vpisano opombo: »Vzdrževanje drsališča 2008-2009«. Prijava se lahko vnaprej pošlje tudi po elektronski pošti na naslov: janez. zupancic.zavod-sport@siol.net ali jzupancic@siol.net. Prijava mora vsebovati naslednje podatke: 1. naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko; 2. uradno dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti; 3. izjavo o zagotavljanju drsalk za izposojo; 4. izjavo ali reference o usposobljenosti za pripravo in vzdrževanje manjših drsališč; 5. izjavo, da izbrani ponudnik zagotavlja stalno dežurstvo v času obratovanja drsališča in drugih oddanih terminov za igranje rekreativnega hokeja ter drsanja. 6. Vse podrobnosti bosta Zavod in izbrani ponudnik opredelila s pogodbo. Razpis je objavljen tudi na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.zavod-sport-domzale.si. stične točke obeh pobratenih občin ter ob čestitki k prazniku in uspehom zaželel prijetno sodelovanje tudi v prihodnje. V spomin na obisk Domžalčanov pa je Zvonimirju Mršiču izročil umetniško delo Marine Lenček. Prijetno druženje po končani slavnostni seji je bilo priložnost za dogovor o skupnem sodelovanju tudi v priho-evanj dnje, morda tudi na področju skupnih "Prav mednarodnih projektov, ki bi jih lahko sofinancirali z evropskimi sredstvi. Urad župana Zavod za šport in rekreacijo Domžale Kopališka 4, 1230 Domžale Drsališče Domžale - sezona 2008/2009 Javni razpis za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja v obdobju obratovanja drsališča - december 2008 - marec 2009 Na podlagi Pogodbe o upravljanju štev. 47103-16/06-33 ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja na Drsališču Domžale v obdobju obratovanja drsališča v sezoni 2008/2009, ki bo trajala predvidoma od začetka meseca decembra 2008 do polovice meseca marca 2009. Pogoji za prijavo so na spletni strani www.zavod-sport-domzale.si. Nadomestilo za igranje oziroma cene najema - uporabe drsališča za igranje rekreativnega hokeja so naslednje: V dnevnih (dopoldanskih terminih): 1,00 ura igranja - 50,00 EUR - društva, skupine Občine Domžale, - 60,00 EUR - društva, skupine druge občine, 1,50 ure igranja - 60,00 EUR - društva, skupine Občine Domžale, - 70,00 EUR - društva, skupine druge občine, V večernih terminih se pri ceni doda 10,00 EUR (stroški razsvetljave). Komercialni najem (na podlagi posebnega dogovora): 1,00 ura igranja - 120,00 EUR Prijava oziroma rezervacija termina je možna samo v pisni obliki na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. Možna je telefonska rezervacija (tel.: 041/966 192) ali po elektronski pošti (janez.zupancic.zavod-sport@siol.net ali jzupancic@siol. net). Prijava mora vsebovati naslednje podatke : Naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko ali naziv organizirane skupine ter ime in priimek zastopnika te skupine, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka)in davčna številka. Dan v tednu in termin igranja (od ure do ure) ter eventuelno rezervni termin igranja (od ure do ure). Razpis je objavljen tudi na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.zavod-sport-domzale.si. Občinski svet Občine Domžale Največ o vrtcih 23. oktobra 2008 so se na 21. seji zbrali svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale. Njihov namen je bil dokončati 20. sejo, zato so se ob začetku lotili sprejemanja programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje ter ga po razpravi Janeza Limbka, N.Si., ki ga je zanimalo, kdaj bo sprejeta razvojna strategija, ter odgovoru Edvarda Ješelnika, direktorja občinske uprave, tudi sprejeli v predlaganem besedilu. Točko Seznanitev z dokončnimi poročili Nadzornega odbora - drugi del, ki pomeni zaključek 20. seje, bo zaradi neodložljivih obveznosti in odsotnosti poročevalcev, občinski svet obravnaval na eni od prihodnjih sej. Vprašanja, pobude in predlogi Prvi je pri tej točki dnevnega reda sodeloval Roman Kurmanšek, SDS, ki je predlagal ureditev javne razsvetljave ob cesti Gorjuša-Krum-perk, postavil pa je tudi vprašanje v zvezi z nadaljnjo ureditvijo zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov - glede na potrditev nove cene; mag. Jožica Polanc, DeSUS, ni bila zadovoljna z odgovorom, povezanim s problematiko imenovanja v. d. ravnatelja OŠ Domžale ter je postavila nova vprašanja ter predlagala konkretne ukrepe za spremljanje dela ravnateljev s strani ustanovitelja, hkrati pa je predlagala ureditev prometne signalizacije v Zaborštu na Šumberški cesti in pohvalila ureditev ceste ob Kamniški Bistrici, ki zagotavlja večjo prometno varnost. Janez Limbek, N.Si, se je želel seznaniti z revizijo poslovanja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, izpostavil je problematiko voženj tovornjakov z odpadnim materialom skozi naselje Rova ter odlagališč na območju KS, opozoril pa tudi na neurejeno počivališče ob Kamniški Bistrici v KS Homec-Nožice; mag. Lovra Lončarja, SDS, je zanimalo, ali potekajo kakršnekoli aktivnosti, in sicer v zvezi z ureditvijo zdravniške ordinacije v prostorih Lekarne Vir ter v zvezi z umestitvijo žarnega pokopališča na Viru ter predlagal čimprejšnjo ureditev cestnih povezav v okviru centra Vira; Katarina Karlovšek, SLS, je povprašala o problematiki osvetlitve Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter nekdanjega lastništva kinodvora-ne Domžale ter podala pobude za umestitev igralnice. Predlagala je, da so svetniki in svetnice sproti seznanjeni z aktivnostmi med lastnikoma zemljišč Engrotuš in Občino Domžale ter da jim občina pošilja dnevni kliping; Rok Ravnikar, SLS, je predlagal več aktivnosti za odmero občinskih cest, pisno pa oddal tudi vprašanja v zvezi z ureditvijo »steklene stezne« v Domu upokojencev Domžale, postavitvijo dodatnih ekoloških otokov ter zagotovitvijo odprtja deponije Dob za fizične osebe tudi v dopoldanskih urah; mag. Florjana Zabreta, Peter Verbič - Lista za Domžale, je zanimal plan obnove podružnične OŠ Krtina; Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, je želel informacijo o vseh sodnih sporih, ki so vloženi zoper Občino Domžale; zanimalo ga je, zakaj v Nožicah v smeri Domžale-Kamnik še ni avtobusne postaje in zakaj občina ne zagotovi subvencioniranja prevozov šoloobveznih otrok iz Nožic v OŠ Preserje pri Radomljah. Predlagal je tudi gradnjo pločnika za pešce in kolesarje v Nožicah ter opozoril na vandalsko uničevanje igrišča ob Kamniški Bistrici na novem Hom- cu ter prestavitev začetka gradnje vrtca v Preserja in potrebo po ureditvi Paviljona ob Metalki; Miha Ulčar, Zares, je ponovno postavil vprašanje v zvezi z prestavitvijo meje med Nožicami in Homcem, zanimala ga je uporaba korit za pitje vode ob Kamniški Bistrici (uporabljajo jih ljudje in psi), predlagal je ureditev prehoda za pešce v Zabor-štu (hotel Krona) ter vzpostavitev nadzora nad izvajalci del na cestah (VII., VI. ulica na Homcu); Anton Preskar, LDS, je pisno dal pobudo za sofinanciranje računalniškega opismenjevanja starejših generacij, ustanovitev inštituta mestnega arhitekta, želel pa je tudi informacijo o kadrovski sestavi Oddelka za investicije ter o tožbah proti Občini Domžale. Za novembrsko sejo Občinskega sveta je predlagal točki o investicijskem programu za gradnjo Hale komunalnega centra Domžale ter o pridobitvi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja za gradnjo tribune na nogometnem stadionu. Pojasnila v zvezi z zbiranjem in odvozom odpadkov je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. Spremenjen Odlok o Proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2000 Uvodno informacijo k točki Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009 je podala mag. Maja Kav-šek, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo. V razpravi so sodelovali Sonja Heine kot predsednica Odbora za finance, Janez Limbek, N.Si, je opozoril na nekatere nedoslednosti, še posebej je opozoril na problematiko gradnje meteorne kanalizacije Trata in dela Ceste Radomeljske čete med KS Radomlje in KS Rova. Katarina Karlovšek, SLS, je menila, da je potrebno več skrbi nameniti podjetništvu. Odgovore sta podala Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije, ter mag. Maja Kav-šek, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo. Občinski svet je nato sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009 - s tremi amandmaji. 2. Občinski svet Občine Domžale dopolnjuje Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Domžale za leti 2008 in 2009, ki se ne objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. 3. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2008 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. 4. Občinski svet se seznani s prerazporeditvami proračunskih sredstev med proračunskimi po- stavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe. Obravnava in sprejem Odloka o sprejemu otrok v vrtec Uvodno informacijo k Odloku o sprejemu otrok v vrtec, ki jo je Občinski svet obravnaval v prvi obravnavi, je podala Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti. V razpravi so sodelovali: mag. Marko Vresk, predsednik Statutarno-prav-ne komisije, ki je ugotovila, da je gradivo vsebinsko primerno pripravljeno,vendar tekst po pravni plati ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato predlagajo prekinitev točke; Saša Kos, LDS, je predvsem izpostavila predlog za združitev obeh (vseh) vrtcev v en vrtec; Franc Gerbec, SD, je menil, da je primerno, da z enotno listo na osnovi enotnih meril in kriterijev uredimo sprejem otrok v vse vrtce, predlagal je razpravo o teži posameznih meril (npr. stalno bivališče), izpostavil vprašanje vsebine dela komisije ter podprl razmišljanja o združitvi obeh zavodov, poudaril pa je tudi pomen sprejema razvojnega programa tega področja ter rešitve tega problema na ravni države. Rok Ravnikar, SLS, je želel pojasnilo v zvezi s predlaganim umikom; Robert Hrovat, SDS, je imel pripombe v zvezi s kriteriji in sestavo komisije za sprejem, o enotni listi in problematiki centralnega vpisa, pogoju stalnega prebivališča, ki je lahko eden od kriterijev, ob tem pa opozoril na siceršnjo problematiko prostora za vrtce, ki ga občina rešuje prepočasi. Postavil je vprašanje o pozitivnih rezultatih v primeru združevanja vrtcev. Metka Zupanek, DeSUS, ki je povedala, da bo mnenje svetniške skupine, ki podpira racionalizacijo, podala v nadaljnji obravnavi. Občinski svet Občine Domžale je sprejel predlog Statutarno-pravne komisije ter točko prekinil in bo z obravnavo odloka nadaljeval na eni od naslednjih Nove cene programov vrtcev Uvodno informacijo je podala Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti. V razpravi je sodelovala Saša Kos, LDS, ki je predlagala sprejem dodatnega sklepa v zvezi z združitvijo vrtcev. Občinski svet Občine Domžale je nato z večino sprejel naslednje sklepe: 1. Cene programov vrtcev, ki opravljajo javno službo, se povečajo in znašajo mesečno na otroka: - za otroka I. starostnega obdobja je cena programa 443,31 EUR; - za otroke II. starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok starih od 3-4 leta je cena programa 335,48 EUR; - za družinsko varstvo je cena programa 452,00 EUR. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale in se uporablja od 01. 11. 2008 dalje. 3. Občinski svet Občine Domžale predlaga županu, da pristopi k združitvi Vzgojno-varstvene-ga zavoda Vrtec Urša in Vzgoj-no-varstvenega zavoda Vrtec Domžale v en vzgojno-varstveni zavod. Proračunski sklad Prizidek k OŠ Dob Brez uvodne informacije so se nato svetniki in svetnice lotili obravnave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Proračunskega sklada Prizidek k OŠ Dob. V razpravi so sodelovali Robert Hrovat, SDS, ki ga je zanimala višina sredstev za gradnjo šol, koliko sredstev je že rezerviranih, želel pa je tudi informacijo o terminskem planu za gradnjo II. faze OŠ Dob, OŠ Ihan, prizidka k OŠ Rodica in OŠ Domžale. Podpira združitev sredstev za šole v eni postavki. Posebej je opozoril na problematiko gradnje II. faze OŠ Dob, za katero pričakuje, da se bo zaradi že znanih problemov, posebej potresne varnosti, začela graditi čimprej. Antona Pre-skarja, LDS, je zanimalo, koliko sredstev je v skladu, hkrati pa je predlagal dodatni sklep (program sklada); Pavel Cerar, LDS, je vprašal, zakaj se spreminjajo projekti II. in III. faze OŠ, ki sta bili že dogovorjeni, posebej opozoril na potresno varnost in prostor za malico. Če lokacije oz. zemlje za vrtec ni, naj se z nadaljevanjem OŠ Dob ne čaka. Aleš Juhant, Lista podjetnikov in obrtnikov, je podprl čimprejšnjo nadaljevanje gradnje OŠ Dob, ki je resnično nujno potrebno; Franc Gerbec, SD, je predlagal preučitev možnosti zadolžitve občine za gradnjo in obnovo osnovnih šol, kar moramo obravnavati prioritetno, nujno potreben pa je program o razvoju OŠ. Roman Kurmanšek, SD, se je pridružil razpravam o potrebnosti gradnje OŠ, ki ga moramo tudi napolniti. Odgovore na vprašanja je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave, ki je predstavil tudi višino sredstev, potrebnih za posamezno investicijo, terminske plane, pridobivanje finančnih sredstev ter problematiko, ki jih spremlja. Občinski svet je sprejel naslednji sklep: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Proračunskega sklada Prizidek k OŠ Dob. 2. Občinski svet Občine Domžale zadolži župana, da do rebalansa Proračuna za leto 2009 oziroma najkasneje do 28. 02. 2009 predloži občinskemu svetu celovit program prihodkov in odhodkov vseh proračunskih skladov, kot tudi letne plane proračunskih skladov za leti 2009 in 2010. Naslednja seja Občinskega sveta Občine Domžale bo vsako sredo ob 16. uri predvidoma 19. novembra 2008. Urad župana Iz zadnjega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj podeljenih že deset stanovanj Veliko prijetnih trenutkov v novih stanovanjih Pred kratkim so bile štiri družine iz naše občine še posebej vesele. Dobile so ključe novih stanovanj, saj so bile na prvih mestih razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki ga je Občina Domžale objavila v letu 2007, ter v njem napovedala, dabo v letih 2008 in 2009 dodelila 14 stanovanj. Ker se občina zaveda stiske marsikatere od družin, ki so se prijavile na razpis, so se pristojne službe potrudile in kar deset stanovanj od predvidenih 14 razdelile že v letu 2008. V štiri stanovanja, urejena na 240 m2, v prostorih nekdanje Skupnosti osnovnih šol, na Ljubljanski cesti 89, so se pred kratkim vselile štiri družine, med njimi tri z majhnimi otroki. Občina Domžale je za ureditev omenjenih štirih in drugih stanovanj v letu 2008 namenila 125.000 evrov. Med novimi stanovalci na Ljubljanski cesti 89 sta tudi mlada Suzana in Primož z otrokoma Tilnom in Katjo, ki so v času obiska podžupana Vinka Juharta urejali dvosobno stanovanje. Še posebna skrb je bila namenjena otroški sobici. Suzana in Primož sta zelo zadovoljna z novim stanovanjem, ki sta ga po nekaj letih najemništva ter bivanja v majhnih prostorih pri očetu, težko čakala. Posebej, ker sta želela, da imata otroka normalne pogoje za življenje. Vesela sta pomoči domačih, ki jima pomagajo z opremo in polna upanja, da bo življenje v prihodnje lepše. To jima je zaželel tudi podžupan Vinko Juhart. Ob tem povejmo, da Občina Domžale razpolaga s 140 stanovanji. Pristojna strokovna služba se trudi, da se stanovanjski fond stalno povečuje, hkrati pa si prizadeva, da bi izboljšala kvaliteto tovrstnih stanovanj. Iz zadnjega razpisa so tako ostala nepodeljena še štiri stanovanja, za katere občina načrtuje, da jih bodo prosilci dobili konec leta 2008 oziroma najkasneje v prvi polovici leta 2009. Vsem stanovalcem tudi v imenu uredništva veliko prijetnih trenutkov v novih stanovanjih. Vera Vojska Komisija za turizem Srečanje s študenti in študentkami Turistice iz Portoroža Komisija za turizem, ustanovljena v okviru Oddelka za gospodarstvo in finance Občine Domžale, se zaveda pomena vključevanja mladih v razvoj turizma v Občini Domžale. Z namenom, da k svojemu delu pritegne čimveč mladih, je predsednik komisije Igor Kuzmič v sodelovanju z direktorjem novega AMBIENT HOTELA v Domžalah, Sandijem Komlancem, povabil študente in študentke Turistice iz Portoroža na delovni pogovor. Odziv je bil dober, saj se je srečanja udeležila večina študentov, ki so se najprej pod vodstvom Urše Jelen, ki skrbi, da se o hotelu veliko sliši, sprehodili po hotelu ter si ogledali najpomembnejše prostore, posebej pa so se zaustavili ob hotelskih sobah, s katerimi uresničujejo svoj slogan - Podvojite doživetje Slovenije. Seznanili so se tudi z vsakodnevnim utripom hotela, katerega pomemben del dejavnosti so tudi zunanja igrišča Rekonstrukcija Vaške poti v Preserjah Občina Domžale načrtuje, da bo Vaška pot v Preserjah postala v prihodnosti pomembna povezovalna cesta, zato je pristopila k ureditvi križišča Kamniške ceste in Vaške poti s semaforiziranim prehodom za pešce ter rekonstrukciji Vaške poti z gradnjo enostranskega pločnika. Z ureditvijo Vaške poti, ki postaja povezavalna cesta med Kamniško cesto in I., II., III., IV., V., VI., VII. in VIII. ulico, bo Občina Domžale zagotovila prometno varnost predvsem šolarjev, s tem pa tudi drugim udeležencem v prometu. Rekonstrukcija Vaške poti se je začela z rekonstrukcijo kanali- zacije in priklopov komunalnih vodov na nove objete v neposredni bližini odseka Vaške ceste ter se bo nadaljevala z izgradnjo enostranskega pločnika in ureditve prehoda za pešce čez Kamniško cesto. V sklopu rekonstrukcije ceste je tudi izgradnja javne razsvetljave na celotnem odseku Vaške poti. Vrednost celotne investicije je 197.000 evrov, za kar so zagotovljena sredstva v proračunu Občine Domžale. Dela so se začela izvajati v prvem tednu septembra 2008 in se bodo predvidoma zaključila do konca tega leta. Občina Domžale in priložnosti za piknike v prijetni naravi ob mlinščici. Sledila je predstavitev začetka poslovanja AMBIENT HOTELA, v kateri je direktor Sandi Komlanc govoril tudi o novostih, ki jih načrtujejo v prihodnje. Ob prihodu gostov so se udeleženci srečanja sami prepričali, da hotel živi. Sledila je podrobnejša predstavitev dela Komisije za turizem, v kateri je Igor Kuzmič govoril tako o pripravi številnih brošur, prospektov, razglednic in drugega turističnega gradiva, s katerim seznanjamo obiskovalce o zanimivostih in znamenitostih naše občine, kot o prizadevnem delu turističnih društev. Predstavil je najpomembnejše prireditve ter možnosti za sodelovanje ter povabil vse prisotne, da pri delu komisije sodelujejo s svojim strokovnim znanjem, pa tudi konkretnimi predlogi, pobudami, mnenji in tudi pripombami. V razpravi so ugotovili, da je največ priložnosti za skupno sodelovanje na področju organizacije vodniške službe - za vodenje obiskovalcev po mestu in občini. Pomoč študentov turizma je dobrodošla tudi na stojnicah, na katerih se Komisija za turizem predstavlja ob večjih prireditvah, pričakujemo pa tudi, da se bodo bodoči strokovnjaki s področja turizma vključili tudi v pripravo različnih propagandnih gradiv. Komisija za turizem se zahvaljuje vodstvu AMBIENT HOTELA za prijazno pomoč ter sodelovanje. Vera Vojska NAŠI ODPADKI V LETU 2008 Drage občanke in občani, v občini Domžale se lahko pohvalimo, da smo ena od okoljsko najodgovornejših občin v Sloveniji. Med prvimi smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov in ekološke otoke, kjer ločeno zbiramo steklo, papir, pločevinke in embalažo. Občina Domžale dosega enega izmed največjih deležev ločeno zbranih odpadkov v Sloveniji, za kar ne gre zahvala samo Javnemu komunalnemu podjetju Prodnik d.o.o., temveč predvsem vam, spoštovane občanke in občani, ki ste z odgovornim odnosom do ravnanja z odpadki pokazali visoko okoljsko zavednost ter skrb, da bi naše okolje ostalo zdravo, čisto in prijetno. Vendar pa smo se v začetku leta 2007 občani občin, ki komunalne odpadke odlagamo na deponijo Dob, tako tudi občani in občanke občine Domžale, srečali s problemom prostora za deponiranje komunalnih odpadkov. Kot prva in hkrati cenovno najugodnejša je bila širitev deponije na Dobu, ki pa jo je Vlada RS z znano obrazložitvijo zapiranja manjših deponij zavrnila. Župani občin smo bili skupaj z občinskimi sveti tako postavljeni pred odločitev o odvozu komunalnih odpadkov na druge deponije, pri čemer se zavedamo, da se bo povišala cena za odložene odpadke in s tem storitev za uporabnike, torej vas, občanke in občane. Z željo, da bi vam omogočili cenovno kar najugodnejše odlaganje, smo v občini Domžale v novembru 2008 uvedli ločeno zbiranje bioloških odpadkov, saj je cena za odloženo tono bioloških odpadkov polovico nižja kot za mešane komunalne odpadke, hkrati pa biološki odpadki sestavljajo do 40 odstotkov skupne teže odpadkov. Tako bomo po soglasju Vlade Republike Slovenije, ki smo ga dobili 10. oktobra, začeli v decembru odvažati mešane komunalne odpadke na deponiji v občini Logatec in občini Celje. Ločeno zbrane biološke odpadke pa bo na CRO Dob prevzelo podjetje Saubermacher in jih predelalo na Vrhniki. Prosim vas, da si vzamete čas in preberete to zloženko, s katero vas želimo seznaniti s spremembami in vam hkrati ponuditi dodatne možnosti za nižje količine odloženih mešanih komunalnih odpadkov. V pričakovanju vašega razumevanja in sodelovanja vas s spoštovanjem pozdravljam Toni Dragar župan Storitve JKP Prodnik v prihodnje Od 1. novembra 2008 dalje bomo v občini Domžale ločeno zbirali biološke odpadke, ki jih bo v CRO Dob prevzelo podjetje Saubermacher. Od 1. decembra 2008 dalje bo podjetje JKP Prodnikzačelo odvažati mešane komunalne odpadke, zbrane v občini Domžale, na deponiji v občini Celje in občini Logatec. SISTEM ZBIRANJA ODPADKOV PA BO OSTAL NESPREMENJEN. PODJETJE JKP PRODNIK BO ŠE NAPREJ OPRAVLJALO NASLEDNJE STORITVE: :} redni odvoz bioloških odpadkov iz gospodinjstev - najmanj enkrat tedensko po vnaprej znanem urniku (objavljen v glasilu Slamnik ter na spletnih straneh Občine Domžale in podjetja JKP Prodnik); :} redni odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjstev - najmanj enkrat tedensko po vnaprej znanem urniku (objavljen v glasilu Slamnik ter na spletnih straneh Občine Domžale in podjetja JKP Prodnik); :} ločeno zbiranje odpadkov na 107 ekoloških otokih; :} zbiranje, odvoz in deponiranje zbranih komunalnih odpadkov, ki potekajo v sklopu čistilnih akcij; :) odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem in spomladanskem obdobju - za gospodinjstva; :} zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov - dvakrat letno; :} sprejem odpadkov v centru za ravnanje z odpadki (CRO Dob) in prevoz na odlagališče odpadkov v Celju in v Logatec. PRAV TAKO BOSTE LAHKO V CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI (CRO) DOB ŠE VEDNO LAHKO PRIPELJALI: odpadno elektronsko opremo, • kosovne odpadke, nevarne odpadke iz gospodinjstev, manjše količine gradbenih odpadkov, • azbestne cementne kritine, • tekstil, odpadno olje. Finančni vidiki novega ravnanja z odpadki Zakqj moramo voziti odpadke drugam? Do konca letošnjega leta bo odlagališče Dob zapolnjeno. V zadnjih letih smo poskušali narediti vse, da bi v naši občini rešili problem ravnanja z odpadki. Vključevali smo se v regionalne projekte ravnanja z odpadki, od katerih do danes žal še nobeden ni zaživel, prizadevali smo si razširiti odlagalno polje in podaljšati delovanje deponije Dob, vendar pa nam Ministrstvo za okolje in prostor ni izdalo potrebnega dovoljenja za širitev z obrazložitvijo, da Vlada RS podpira samo širitev ali gradnjo novih regionalnih odlagališč, ne pa občinskih. Cena V preteklosti smo občanke in občani Domžal za storitve ravnanja z odpadki plačevali eno najnižjih cen v Sloveniji. Za odlaganje odpadkov na odlagališči v občini Celje in v občini Logatec bomo morali plačevati nekajkrat višjo ceno, zato se bo cena ravnanja s komunalnimi odpadki s 1. decembrom 2008 povišala tudi v naši občini. Tudi po dvigu cen bo nova cena primerljiva s cenami za opravljene storitve v sosednjih občinah, ki morajo mešane komunalne odpadke deponirati na odlagališču izven občine. DOSEDANJE IN NOVE CENE V OBČINI DOMŽALE V PRIMERJAVI Z NEKATERIMI PRIMERUIVIMI OBČINAMI: Zap. Občina Veljavna Nova cena Nova cena it. cena Mešani komunalni odpadki Biološki odpadki skupaj 1 Domžale 4,7859 16,3873 8,4209 24,8083 2 Kamnik 20,08 20,08 Še ne izvajajo 20,08 3 Vrhnika 25,80 25,80 Izvajajo, vendar cena ni ločena 25,80 4 Grosuplje 27,10 27,10 Izvajajo, vendar cena ni ločena 27,10 5 Škofja Loka 39,03 20,99 16,04 39,03 Radovljica 22,33 22,3 Še ne izvajajo 22,3 Bled 22,90 22.9 Še ne izvajajo 22.9 Kaj lahko sami storimo za stroškovno učinkovitejše ravnanje z odpadki? Odpadki so tudi surovine, kijih z recikliranjem predamo ponovno v uporabo in tako zmanjšujemo količino odloženih odpadkov na odlagališča. Zato je pomembno, da ločujemo odpadke že doma in ločeno zbrane odlagamo na ekoloških otokih v zabojnike za posamezne frakcije, ki jih izločujemo iz toka gospodinjskih odpadkov: ■ PAPIR IN KARTON (zabojnik z modrim pokrovom); ■ EMBALAŽA (zabojnik z rumenim ali rdečim pokrovom) za plastenke živil, pijač, čistil in pralnih sredstev, za pločevinke pijač in živil, drugo plastično embalažo, plastične lončke in vrečke; ■ STEKLO (zeleni zabojnik - ZVON) za steklenice živil in pijač, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil in drugo stekleno embalažo; ■ BIOLOŠKI ODPADKI (rjav zabojnik): za ostanke hrane, vrtne odpadke, travo, zeleni odrez, čajne vrečke, cvetje, zemljo. Z odgovornim odlaganjem odpadkov, ki jih boste doma ločeno zbirali, nato pa jih odlagali v ustrezne zabojnike na ekoloških otokih, boste pripomogli k zmanjševanju količin odloženih odpadkov in k varovanju okolja. Svojo okoljsko odgovornost izkazujete tudi, če se pri nakupih odločate za embalažo, ki jo je mogoče ponovno snovno izrabiti. Pri nakupu bodite torej pozorni, da je embalaža označena z znakom »zelene pike«: NOVI ZABOJNIKI IN LOČEVANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV KER JE VLADA RS ODOBRILA POVIŠANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV SO PRI JKP PRODNIK ZAČELI TUDI V OBČINI DOMŽALE LOČENO ZBIRATI BIOLOŠKE ODPADKE IN ZAMENJEVATI DOSEDANJE ZABOJNIKE ZA MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE. Občina Domžale bo z vašo pomočjo še naprej ostala ena izmed najbolj okoljsko odgovornih občin v Sloveniji. Dodatne informacije: Občina Domžale, Telefon: 01722 0100 Elektronski naslov: info@domzale.si. Spletna stran: www.domzale.si. Javno komunalno podjetje Prodnik Telefon: 017295 430 Elektronski naslov: info@jkp-prodniksi. Spletna stran: www.jkp-prodnik.si. Zakaj ločeno zbiranje Bioloških odpadkov? Biološki odpadki sestavljajo do štirideset odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov. Biološki se imenujejo zato, ker vsebujejo organske snovi, ki se na zraku ali tudi brez zraka razkrajajo oziroma razgradijo. Med biološke odpadke spadajo predvsem hrana oziroma odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane in kuhanju. Prav tako mednje sodijo odpadki z vrtov in iz parkov, kot so listje, odmrle rastline, pokošena trava, plevel. Cilj ločenega zbiranja bioloških odpadkov je, da NE končajo na odlagališču, temveč da jih po predelavi vrnemo v nadaljnjo uporabo. ČE SE NAMREČ BIOLOŠKI ODPADKI ODLAGAJO NA ODLAGALIŠČE SKUPAJ Z DRUGIMI KOMUNALNIMI ODPADKI, SO VIR NASTAJANJA TOPLOGREDNIH PLINOV IN UMAZANIH IZCEDNIH VOD. Za predelavo biorazgradljivih odpadkov obstaja več tehnoloških procesov. Tako kot so različni postopki predelave organskih odpadkov, so različni tudi končni produkti (energija, kompost...). Ločujemo jih torej od drugih odpadkov in jih oddajamo v posebne zabojnike za biološke odpadke. Tako omogočamo njihovo predelavo in ponovno snovno uporabo. Na ta način pomembno pripomoremo k zmanjševanju negativnih vplivov bioloških odpadkov na okolje in k ohranjanju narave. Kaj pravi zakonodaja V skladu z izvajanjem slovenske okoljske zakonodaje ter v skladu s sprejetim občinskim Programom oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev in s sprejetim občinskim sklepom z dne 24. septembra 2008 o začetku izvajanja javne gospodarske službe zbiranja, odvoza in predelave organskih odpadkov, s 1. novembrom 2008 tudi v občini Domžale, bodo v okviru izvajanja javne službe ravnanja z odpadki pri JKP Prodnik zagotovili, da bomo iz celotne količine komunalnih odpadkov ločeno zbirali in predelali biološke odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih oziroma pri vas doma. Dosedanji način odvoza drugih mešanih komunalnih odpadkov ostaja nespremenjen. Kje in kako ločujemo? V kuhinji si postavimo manjšo plastično posodo, ki jo vsak dan praznimo v zabojnik rjave barve. Mokre odpadke in ostanke živalskega izvora lahko pred odložitvijo v rjav zabojnik zberemo v biorazgradljivo vrečko (na voljo v bolje založenih trgovinah), papirnato vrečko ali jih zavijemo v star papir. V prodaji so tudi »zračni zbiralniki« (posode z luknjicami za dotok zraka in biorazgradljivo vrečko), v katerih ne prihaja do gnitja. Na ta način so lahko biološki odpadki v kuhinji prisotni do nekaj dni. Večje veje razrežemo na manjše kose, da se pri praznjenju zabojnikov ne zagozdijo. Bioloških odpadkov nikoli ne odlagamo v plastični vrečki, ker se te ne razgradijo. Prav tako v rjav zabojnik nikoli ne odlagamo nobenih odpadkov, ki niso organskega izvora in zato niso biološko razgradljivi. Če imamo vrt, lahko s postavitvijo lastnega kompostnika zmanjšamo količino bioloških odpadkov, odloženih v rjave zabojnike. Prav tako lahko delno predelane vrtne odpadke iz kompostnika odložimo v rjav zabojnik V kompostnik ni priporočljivo odlagati: ostankov hrane, pokvarjene hrane, kosti, mesa, maščob, izločkov domačih živali in ljudi. Z doslednim ločevanjem bioloških odpadkov boste izrazito pripomogli k zmanjševanju onesnaževanja okolja in stroškov za predelavo ostalih mešanih odpadkov, zato se vam zahvaljujemo! Vrečke, pranje in skrb za zabojnike Skupaj z dostavljenimi rjavimi zabojniki ste vsi uporabniki prejeli paket biorazgradljivih vrečk, namenjenih za odlaganje ostankov hrane v zabojnike, kijih lahko tudi sami kupite v vseh večjih nakupovalnih centrih. Prav tako lahko uporabljate papirnate vrečke. Prosimo pa, da v te namene ne uporabljate vrečk iz umetnih materialov, ker niso biološko razgradljive. Vozila JKP Prodnik bodo zabojnike za biološke odpadke prala v poletnih mesecih 1 x mesečno. V zimskih mesecih pa zaradi nizkih temperatur zabojnikov ne bodo prala. Zabojniki so last JKP Prodnik, zato bo podjetje vsako okvaro na zabojniku, ki je nastala z normalno uporabo, tudi odpravilo brez dodatnih stroškov, namerne poškodbe (na primer zaradi odlaganja vročega pepela) in predčasne zamenjave zabojnikov pa bodo uporabnikom zaračunane. KAJ SODI V RJAV ZABOJNIK :) zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki solate, zelja, korenja, redkve, zelene itd.), olupki in ostanki sadja, kavna gošča ter kavni filtri, čaj in čajne vrečke, ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki (brez tekočin in embalaže), papirnate vrečke za sadje in zelenjavo, papirnati robčki itd. rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje in veje, plevel, :) stara zemlja lončnic in podobno. Več informacij v zvezi z odvozi in ravnanjem z biološkimi odpadki si lahko ogledate na spletnih straneh www.jkp-prodnik.si in www.domzale.si ali povprašajte na telefonski številki: 72 95 430 in po e-pošti: info@jkp-prodnik.si. KAJ NE SODI MED BIO ODPADKE :( plastične in kovinske embalaže živil papirnate plenice olja in maščobe cigaretni ogorki kosovni odpadki papir steklo pepel Brezplačna vožnja na relaciji Domžale - Kolosej - Domžale, vsak petek, soboto in nedeljo, 3x na dan. odhodi: - iz Domžal ob 16.00,18.00 in 20.00 uri (avtobusna postaja Domžale) - iz Koloseja ob 17.30,19.30 in ob 23.00 uri (parkirišče za Kolosejem) Prevozi so namenjeni prebivalkam in prebivalcem naslednjih občin: Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Akcijo sta omogočila Kolosej in Občina Domžale. www,kolosej,si/bus ^ RIOCASINO KOLOSEJ Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Nova sezona kulture v Občini Domžale Z direktorjem Milanom Mari-ničem smo se pogovarjali o novi sezoni, prodaji abonmajev, izpustili pa nismo niti ostalih aktivnosti, ki potekajo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Direktor poudarja, da Kulturni dom sicer nudi pestre kulturne dogodke a so pri tem omejeni, ker prostorske možnosti ne dopuščajo nekaterih kulturnih dejavnosti oziroma dogodkov. Pogovarjali smo se tudi o razvoju kulture v naši občini. Kakšno je vaše mnenje o razvoju kulture v naši občini in na kakšen način Kulturni dom Franca Bernika Domžale prispeva k povečanju kulture v občini? Razvoju kulture sledim že dobrih trideset let in to na dva načina: kot občan in kot javni uslužbenec v kulturi. Že pred dobrimi tremi desetletji sem se zapisal delu v kulturi v tedanji Kulturni skupnosti, zadnjih deset let pa vodim Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Ob našem zavodu delujejo na prireditvenem področju tudi drugi javni zavodi in subjekti, kot so knjižnica v Domžalah, šole, ljubiteljska društva in nekateri drugi subjekti, ki dopolnjujejo kulturno podobo našega kraja. Na nek način pa organizirana in stalna prireditvena dejavnost sega v leto 1998, ko je bil ustanovljen Kulturni dom Franca Bernika Domžale kot javni zavod. Z njegovo ustanovitvijo so se pojavili optimalni pogoji za izvajanje redne kulturne dejavnosti. Lahko trdim, da je kulturna podoba naše občine povsem primerljiva s kulturno ponudbo primerljivih mest in da smo z nekaterimi ponudbami zagotovo med kulturnimi centri Slovenije ali v nekaterih segmentih celo pred njimi. Že število prireditev našega zavoda in samo bežen sprehod skozi sodelujoče izvajalce, umetnike in umetniške institucije, jasno govori o bogati kulturni ponudbi. Na katero vrsto publike dajete velik poudarek? Imate svojo lastno publiko ali je to odvisno od predstave in koncerta ter reklame? Lahko govorim o desetletnem obdobju. Oblikovali smo ponudbo, ki je želela biti všečna ciljni publiki našega prostora. Tako smo oblikovali svojo programsko politiko, ki je temeljila in temelji na žanrski raznolikosti in pestrost, tako kot pri gledaliških predstavah in koncertih. Osnovno težo dajemo oblikovanju abonmajskih programov, tako na gledališkem kot tudi na glasbenem področju ter pri programih za otroke. Ob veliki skrbi pri oblikovanju kvalitetnega programa smo sooblikovali tudi »svojo« gledališko in koncertno publiko. Moram poudariti, da smo zelo razočarani, ker smo morali prenehati s priznanimi in uveljavljenimi Grobeljskimi koncerti, ki so predstavljali vrhunski zaključek redne sezone, zato smo morali toliko več pozornosti nameniti oblikovanju koncertnega programa. Seveda nismo pozabili na otroški program z abonmajsko ponudbo in sobotnimi matinejami, ki imajo zopet svojo publiko, ki se sorazmerno hitro spreminja. Naš koncept informiranja javnosti sloni na tem, da želimo o vseh prireditvah in kulturnih dogodkih enakovredno informirati vso ciljno publiko, občane Domžal in tudi občane sosednjih območij. Ne želimo izpostavljati posameznih prireditev, temveč celoten program institucije. Kako je s prodajo abonmajev? Ste zadovoljni? Za abonma smo se odločili že na začetku delovanja, torej pred enajstimi leti in tako oblikovali svojo abonentsko publiko. Če govorim o številkah, moram povedati, da sem s prodajo abonmajev izredno zadovoljen, saj prodamo v eni sezoni skoraj 600 abonmajev za gledališke predstave in 100 abonmajev za koncertni program ter preko 1000 abonmajev za šest različnih otroških abonmajev, realiziranih preko šol in vrtcev. Seveda takega števila ne bi bilo, če ne bi imeli kvalitetnega in pestro obarvanega programa. Abonmajski program pa je samo del našega programa, saj abonmajski dogodki predstavljajo eno tretjino programa. V pretekli sezoni (od oktobra 2007 do junija 2008) smo organizirali oziroma sodelovali pri organizaciji kulturnih dogodkov, ki so bili na sporedu vsakih šestintrideset ur in pol. Kako izbirate vsebino za vaše predstave in koncerte? Vsakoletni (ali bolje sezonski) gledališki program temelji predvsem na žanrski raznolikosti gledaliških uprizoritev slovenskih poklicnih gledališč. Sodobno slovensko gledališče je namreč polno izvrstnih uprizoritev, a vsaka izmed njih žal ni prenosljiva na naš oder. Pri oblikovanju programa želim slediti osnovnemu izhodišču po žanrski raznolikosti, raznolikosti poetik in estetik gledaliških ustvarjalcev, pa tudi temu, da v posamezni sezoni z dramskimi besedili tako klasičnih kot sodobnih tujih in domačih avtorjev sodelujejo na našem odru različna slovenska gledališča. Gledališki program oblikujem pretežno po ogledu vseh predstav tekoče sezone na njihovih matičnih prizoriščih. Tako je gledališki program sezone določen vsako leto v mesecu maju. Koncertni del pripravljamo za daljše časovno obdobje, saj imamo že danes dogovorjene termine za koledarsko leto 2010. Tudi na koncertnem delu programa sledimo osnovnemu izhodišču pestrosti programa z vrhunskimi slovenskimi glasbenimi poustvarjalci in odličnimi poustvarjalnimi umetniki iz tujine. Ker si na našem odru v prostorskem smislu ne moremo privoščiti simfonične zasedbe, je naš program oblikovan s pretežno komornimi zasedbami, težo pa dajemo izvedbam klasičnega glasbenega programa z rahlim dotikom po sodobnosti. Poleg vseh ostalih programov ponujamo tudi galerijski program, za katerega razpišemo javni razpis za proste termine in na osnovi prijav oblikujemo program z upoštevanjem generacijske, stilne, vsebinske in tehnološke pestrosti razstavljavcev oz. razstavljenih del. Nikakor pa pri oblikovanju programa ne želimo izpustiti nekaterih aktualnih kulturnih dogodkov, jubilejev oziroma aktualnih kulturnih priložnosti, ki se nam ponudijo skozi posamezno s Katera je bila najbolj uspešna oziroma najbolj gledana predstava? Katera je bila vam najljubša? To vprašanje je zame zelo neprijetno, saj je ni predstave oziroma kulturnega dogodka, ki bi ga želel izdvojiti. Vsaka predstava, koncert ali prireditev je zame enako pomembna, le da je vsaka po sebi nekaj drugačnega, nekaj novega. Res je, da bo uspešna predstava ali uspešen izvajalec na glasbenem področju pritegnil večje število obiskovalcev, ampak ne smemo pozabiti na mlade, perspektivne ustvarjalce, ki bodo mogoče v prihodnosti prav tako uspešni, pa morda danes še niso deležni množične odmevnosti. Vsaka predstava in izvajalec tvorita sestavni, osnovni del kulturnega segmenta, zato je zame pomembna vsaka predstave in vsak koncert. In vsak od obiskovalcev se lahko identificira s tem ali onim dogodkom. Sprehod skozi nastopajoče umetnike in umetniške skupine v zadnjih desetih letih je izjemen. In skoraj za vsakega izmed njih bi lahko našel opravičilo, da bi ga izdvojil. Meni jev največje veselje celota kulturnih dogodkov. Kako potekajo aktivnosti v muzeju in Galerij: Domžale? Z galerijskimi razstavami se ukvarjamo od leta 2000 dalje. Program vodimo z vsaj enako odgovornostjo kot ostali del našega programa. Imamo izbor ustvaij alcev, da bi ponudili pester in zanimiv galerijski program. sedem razstav, pri katerih je ustrezno razmerje med slikarji, kiparji in fotografi. Poudarek imamo predvsem na slovenskih ustvarjalcih, enkrat v treh letih pa povabimo tudi tujega ustvarjalca. Naša velika želja je, da bi tudi vsaka razstava predstavljala ne le kulturni, ampak tudi družabni dogodek, in da bi naše mesto imelo galerijo z veliko začetnico. Pričeli smo z odkupovanjem likovnih del in doslej smo jih odkupili že čez trideset, ki so sicer razstavljena v prostoru kulturnega doma, zagotovo pa že kar kličejo po stalni javni predstavitvi. Z drugo polovico letošnjega leta se je začela tudi institucionalna skrb za muzej v Občini Domžale. Najprej bomo skušali ugotoviti, katere so primarne naloge muzeja, poskrbeli pa bomo za načrtno in strokovno muzejsko dejavnost, saj si občina zasluži svoj muzej in svojo muzejsko zbirko. Vodite tudi aktivnosti pri glasilu Slamnik. Ste zadovoljni z glasilom ali bi kaj spremenili? Naš odnos do glasila Slamnik je takšen, kakršen status nam je do občinskega glasila omogočen. Naš zavod opravlja le organizacijske, tehnične in administrativne naloge ter naloge finančnega značaja za to glasilo, zato tudi ni naša naloga, da bi glasilo vsebinsko oblikovali ali na kakšenkoli način prispevali k spremembam pri glasilu. Glasilo Slamnik je osnovno informacijsko glasilo za občane in takšno mora tudi ostati, saj ponuja raznolike informacije s področja gospodarstva, politike, kulture, športa, šol, vrtcev ... Smo spustili še katero aktivnost, ki je zelo pomembna za Občino Domžale in je v okviru Kulturnega doma Franca Bernika? Dotaknili smo se tako rekoč vsega. Je pa seveda mogoče o skoraj vsakem kulturnem dogodku napisati posebno zgodbo. Zgodbo, ki jo pišejo obiskovalci, zgodbo, ki jo pišejo ustvarjalci in ne nazadnje zgodbo, ki jo pišemo organizatorji. In vse te zgodbe so naše življenje, ki je lahko prav zaradi teh drobnih kulturnih dogodkov lepše in bogatejše. Še kaj za konec? Želim si, da bi naš kulturni dom prerasel v še močnejši kulturni center, saj se moramo vprašati, ali so dosedanje kapacitete sploh ustrezne. Že podatek, da ima Kulturni dom Franca Berni-ka Domžale eno samo dvorano z manj kot dvestotimi sedeži in je edina javna institucija v Sloveniji s tako majhno kapaciteto, je dovolj zgovoren. Nisem zagovornik multikulturnega centra, vendar menim, da si občina Domžale zasluži kulturni center, ki bo ponujal optimalno možnost organiziranja raznovrstnih kulturnih in drugih prireditev. Majhna ali velika kulturna prireditev, popularna kulturna osebnost ali mladi talenti - kulturni dogodek naj bo tudi družabni dogodek, ki naj prispeva k oblikovanju duše našega mesta. Hvala za pogovor. Tina Zajc DISKONT NEZIVIL MOJ DOM V MESECU NOVEMBRU IN DECEMBRU VAM NUDIMO: 50% POPUST NA - PRESITE ODEJE MAJDATEX 140X200,200X200 -ODEJE 150X200 (70% BOMBAŽA, 30% POLIESTRA) -BRISAČE 50X100 CM -VZGLAVNIKI 60X80 MAJDATEX - DOLOČENE ART. PORCELANA IN KERAMIKE VELIKA IZBIRA PLASTIKE, STEKLA,VOLNE ZA PLETENJE IN VSE ZA ŠIVANJE... PRI NAS KUPLJENE ZAVESE VAM SEŠIJEMO BREZPLAČNO. Popust se obračuna pri blagajni. DISKONT NE2IVIL KARANTANSKA CESTA 6, DOMŽALE, t«l.:01772199 01 Delovni pon - p*t 8,00 - 20.00, »bota 8.00 -14,00 Domžalski gimnazijci pri kraljici Elizabeti II. Nadaljevanje s prve strani MEPI se danes izvaja že v več kot 120 državah in je prepoznan kot eden šestih največjih svetovnih programov, ki mlade spodbuja k aktivnemu, kreativnemu preživljanju prostega časa, v Sloveniji pa zadnji čas šele pridobiva na prepoznavnosti in udeležbi. Na Srednji šoli Domžale smo pridobili licenco za izvajanje programa leta 2004 in od tedaj se vključuje v aktivnosti vedno več mladih. Letošnje svečanosti v Ljubljani smo se udeležili dobitniki priznanj, udeleženci programa in njihovi mentorji, ravnatelj šole, župan Občine Domžale ter nekateri drugi gostje. Zlato priznanje sta osvojili Irena Dokl in Nina Fučko. Obema je priznanje lepa nagrada za prizadevnost na srednji šoli in obenem spodbuda za vztrajnost pri nadaljnjem študiju. Po podelitvi priznanj v veliki dvorani Slovenske filharmonije se je kraljevi par preselil v stransko sobo, kjer se je srečal s predstavniki treh slovenskih šol, ki so vključene v program od ustanovitve dalje. Udeleženci srečanja s Srednje šole Domžale (dijaki - dobitniki bronastega priznanja, koordinatorica programa Metka Karlovšek, mentorica Nuša Fu-jan, inštruktor za odprave Saša Kukic, ravnatelj Primož Škofic in župan Občine Domžale Toni Dragar) smo nestrpno pričakovali prihod kraljice Elizabete II. in vojvoda Edinburškega, na katerega smo se skrbno pripravili, saj je vsak od nas želel doživeti osebni stik z gostoma. Nelagodno počutje ob prihodu para se je kmalu razblinilo, saj smo drug za drugim občutili prijetno sproščenost in človeško toplino, ki sta ju tako kraljica kot vojvoda prinesla v dvorano. Nekateri izmed prisotnih smo imeli še posebno čast, da smo se rokovali s kraljico in z njo tudi malo pokramljali. Pogovor se je seveda nanašal na dejavnosti, vključene v program MEPI: odprave, veščine, rekreativni šport in prostovoljno delo. Pogled kraljice Elizabete II. je posebej zažarel, ko se je ustavil na panoju s posnetki lanskoletne slovesnosti, na kateri je zlata priznanja podeljeval njen sin princ Andrew. Za zaključek lahko potrdimo, da smo po večurnem čakanju doživeli mimohod kraljevega para kot nepozaben trenutek, ki se nam je vsem globoko vtisnil v spomin. Koordinatorica programa: Metka Karlovšek Mentorica: Nuša Fujan Mednarodno priznanje za mlade - MEPI Mladi si zaslužijo in želijo več Dogodek, kot je podelitev zlatih priznanj Mednarodnega programa za mlade, ki jih je 22. oktobra 2008 v dvorani Slovenske filharmonije podelil sam ustanovitelj programa, vojvoda Edinburški, v prisotnosti Elizabete II., kraljice Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, ter častnega pokrovitelja programa v republiki Sloveniji, predsednika države dr. Danila Türka, je nov in za mnoge nepozaben mejnik v zgodovini tega programa v Sloveniji. Tudi mladim udeležencem programa na bronasti stopnji in vsem, ki smo na šolski ali širši lokalni ravni povezani s programom MEPI, vliva novo energijo in krepi prepričanje, da je mlade ljudi vredno vzpodbujati k aktivnemu in vsebinsko bogatemu načinu preživljanja prostega časa, prostovoljstvu in zavedanju, da zase in za svojo okolico lahko storijo več. Na OŠ Rodica, ki se je kot ena prvih šol v Sloveniji v program vključila že leta 2004, je bronasto priznanje do sedaj prejelo 33 mladih, trenutno pa je aktivnih deset devetošolcev. Želimo, da bi bili pri doseganju zastavljenih ciljev uspešni in čez leto dni ponosni prejemniki bronastega priznanja MEPI. Prepričani smo, da je bila svojevrstna motivacija prav povabilo na slovesno prireditev v Slovensko filharmonijo. Darinka Šmit Bahčič, koordinatorka programa MEPI na OŠ Rodica Učenci in učenke OS Rodica na slovesni prireditvi 85 let Tosame Hvala generacijam in vodstvom, ki so bili motor razvoja »Leta 1923 je ljubljanski podjetnik in trgovec Franc Ko-cjančič s trgovcem Francem Gutmanom ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo Kocjančič & drug in še istega leta se je v eni od zgradb papirnice na Količevem začelo pakiranje sanitetnih izdelkov in izdelovanje damskih vložkov. Leta 1925 je bilo zaposlenih 15 delavcev, leta 1929 je Ko-cjančič kupil prostore Kartonaže in tiskarne na Viru ter kmalu preselil dejavnost iz Količevega na Vir, kjer je ostala do danes. Po osnovanju tovarne na Viru je proizvodne zmogljivosti intenzivno širil z nakupi mikalnikov, tkalskih strojev in novih objektov. V Mekinjah pri Kamniku je uredil belilnico, pripravljalnico in tkalnico z 31 delavci. Skupaj je pred začetkom vojne v podjetju delalo že okoli 100 delavk in delavcev. Leta 1946 je bilo podjetje nacionalizirano, s 1. januarjem 1948 pa se je preimenovalo v Tovarno vate in sanitetnega materiala Vata - Domžale. Pridruženi sta mu bili še dve domžalski podjetji, zaposlovalo je preko 200 ljudi. Leta 1948 je bil organiziran obrat Vate v Slovenski Bistrici, kjer so 3 leta tkali povoje. Od leta 1954 do 1972 se je tkalo v okolici Domžal, v obratu v Študi,« je o začetkih enega najpomembnejših podjetij v naši občini, TOSAMI, na slovesnosti ob 85. rojstnem dnevu spregovoril predsednik Uprave TOSAME Janko Velkavrh. Tosama včeraj Številne zbrane zaposlene in goste je nato vodil po nadaljnji poti podjetja, ki je še naprej hitro raslo. Leta 1959 je bila izvršena prva rekonstrukcija tovarne, zgrajeni so bili novi prostori ob glavni cesti in pridobljena je bila sodobna tehnologija. Zaposlenih je bilo že 450 ljudi. Leta 1961 se je začela proizvodnja cigaretnih filtrov, ki je trajala skoraj 30 let in dala podjetju dodaten razvojni zagon. Spomnil je na leto 1962 in odprti obrat za odejno vato v Krašnji ter na sodelovanje s Tekstilno tovarno Senožeče ter novo tkalnico, skladišče in nadzidek konfekcije ob 40-letnici. Leta 1967 je postala Vata z nakupom sodobne tehnologije eden največjih izdelovalcev cigaretnih filtrov v Evropi ter 1. januarja 1969 postala Tosama - tovarna sanitetnega materiala. Pomemben mejnik Tosame je bilo leto 1970, ko je bila zgrajena današnja tkalnica in opremljena s 64 avtomatskimi statvami ter sklenjena kooperacijska pogodba s švedsko firmo Mölnlycke za izdelavo damskih vložkov ter otroških plenic ter hlačk. Že leta 1972 je bil zgrajen objekt mikalnice, ki je danes eden stebrov Tosame, dve leti kasneje pa novi hali s 7000 in 3000 m2, novi stroji za tkanje povojev in gaze, kar je povzročilo, da je v letu 1975 Tosama dosegla zenit poslovne uspešnosti. Rast ni pojenjala, saj je že v letu 1978 Tosama osvojila proizvodnjo netkanega blaga ter kasneje pričela s proizvodnjo hlačnih plenic za otroke, sodobnejših higienskih vložkov in zgradila prepotrebno skladišče za surovine. Posodobil se je proces beljenja, izvedeni so bili projekti učinkovite rabe energije in preskrbe z vodo. Leta 1985 je zaposlovala Tosama preko 1000 delavcev. Za zadostitev zahtev svetovne zdravstvene organizacije je bil leta 1990 zgrajen sodoben objekt za proizvodnjo medicinskih in higienskih izdelkov, kamor so v naslednji letih inštalirali sodobne pakirne stroje za izdelavo medicinskih setov in linijo za izdelavo higienski vložkov s krilci. Stalna rast Tosame, ki jo je omogočal jugoslovanski trg, je bila prekinjena v začetku devetdesetih let z razpadom teh tržišč. V kratkem času je Tosama izgubila skoraj pol trga. Že leta prej je proizvodnja cigaretnih filtrov usahnila in z njo izvoz na zahtevne svetovne trge, zato je bil položaj še toliko težji. Število zaposlenih se je s predčasnimi upokojitvami zmanjšalo na 700. Odločili so se, da bodo na svojih tradicionalnih trgih JV Evrope prodajali izdelke pretežno pod lastno blagovno znamko, na razvitih trgih pa predvsem pod trgovskimi blagovnimi znamkami z izbranimi produkti. Izjemno so se osredotočili na razvoj in trženje higienskega tampona, ki je od obrobnega izdelka v zadnjem desetletju zrastel v polovico Tosame. Tosama danes Danes je v Tosami inštaliranih 20 strojev za klasični digitalni tampon in en za aplikatorski tampon, vsak stroj je stal preko 650.000 evrov. V veliki meri tampone pakirajo strojno na dveh robotskih pakirnikih, od katerih je vsak stal preko 1 mio evrov. Vse te investicije so financirali skoraj izključno z lastnimi sredstvi, le manjši del je bil pridobljen na državnih razpisih. Znaten ekonomski učinek so dosegli tudi z nakupom podjetja Trak, ki od leta 2001 deluje na lokaciji Tosame. Stebri današnje Tosame so poleg tampona predvsem medicinski pripomočki in higienski izdelki iz bombažne vate. To usmeritev nameravajo v prihodnje še krepiti, programe očistiti manj donosnih izdelkov, ohraniti, a bolje podpreti manj lastnih obstoječih blagovnih znamk. Slednje bodo še intenzivneje tržili v Jugovzhodni Evropi, kjer sta hčerinski podjetji v Zagrebu in Beogradu, predstavništvo v Sarajevu, ekskluzivni distributer v Makedoniji, pripravljajo pa tudi vstop na Kosovo in proučujejo možnosti na Madžarskem. Poslovni sistem Tosame zaposluje približno 700 ljudi: 600 v Tosami d. d., 46 v uspešno delujočem hčerinskem podjetju INTOS, 47 v Traku, 12 v Zagrebu, 2 v Sarajevu in eden v Beogradu. Tosama jutri Svojo predstavitev poti Tosame od leta 1923 do danes je Janko Velkavrh, predsednik uprave, zaključil z naslednjimi besedami: »Letos je Tosama prešla v zasebno last. Pričakujemo, da se bo tudi v Tosami dokazala učinkovitost zasebne lastnine in da se bo razvoj Tosame na osnovi 85-letne tradicije nadaljeval. Zahvaljujem se generacijam in vodstvom, ki so bili motor tega razvoja. Zahvaljujem se vsem sodelavkam in sodelavcem, ki ste nam to srečanje pripravili. Drage sodelavke in sodelavci, to srečanje je namenjeno vam, v zahvalo za vaše marljivo delo in za vaš prispevek k razvoju Tosame.« Nato so prisotni prisluhnili pozdravom predsednice sindikata Erike Brnot, ki je vse zbrane pozdravila v imenu sindikata ter kot predstavnica delavcev in poudarila, da so k uspehom Tosa-me s pridnim delom prispevali tudi delavci in delavke: »Velik del svojega življenja preživimo na delu v Tosami, zato skupaj z njo doživljamo vzpone in padce, se veselimo in v kriznih trenutkih trepetamo in stiskamo zobe. Žal je bilo za delavca težkih časov veliko več kot dobrih. Sindikat in SD sta v tem obdobju nenehno krmarila med interesi dela in kapitala, po svojih možnostih zastopala in ščitila delavce, predlagala pozitivne spremembe in sodelovala pri sprejemanju pomembnih odločitev. Naša želja za desetletja naprej je, da bi Tosama uspešno poslovala in se razvijala, saj so od tega odvisna tudi naša delovna mesta in debelina kruha, ki ga služimo s svojim delom.« V imenu Občine Domžale je o pomenu Tosame za občino ter našo državo v nadaljevanju prijetne slovesnosti govoril podžupan Vinko Juhart ter med drugim dejal: »Domžalčani smo prehodili dolgo pot do sodobnih industrijskih obratov, kakršna je danes Tosama, tovarna sanitetnega materiala, ki se lahko pohvali z dolgoletno proizvodno tradicijo. Iz skromnih začetkov delovanja v letu 1923 se je razvila v veliko, sodobno podjetje na Viru pri Domžalah in je pomembno oblikovala ponudbo sanitetnega materiala - v občini, republiki, bivši skupni državi in tudi v svetu. Ponosni smo na vse vaše uspehe, dosežene v 85 letih poslovanja. Vesel sem, da ste pomemben del občine, za katero se trudimo, da bi bila prepoznavna po podjetnosti in odprtosti svojih občanov. Trudimo se, da bodo ena od njenih osnovnih prednosti tudi v prihodnje konkurenčni vstopni pogoji za gospodarstvo. To je sicer v naši občini usmerjeno v podjetništvo, njegove korenine pa izvirajo iz zgodovine občine, ki je bila nekoč in je tudi danes ena izmed podjetniško najbolj razvitih občin.« Poudaril je pomen uspešnosti Tosame ter opozoril, da je ta Tosama skozi svojo zgodovino bila velik zaposlovalec ljudi z območja naše nekdanje občine. V njej so svoja delovna obdobja preživljale generacije naših občanov in občank. Zaposlitev v Tosami pa je bila velikokrat kar družinska tradicija. Svoj nagovor je podžupan zaključil z naslednjimi besedami: »Bili so slabi in bili so dobri časi za Tosamo. V 85 letih ste delili probleme in težave slovenske in svetovne industrije. Bili so vrhunci in padci. Vselej ste znali težave premagati in prepričan sem, da novo lastništvo pomeni predvsem nove priložnosti za sodobno podjetje, ki bo znalo in zmoglo najti svoje mesto v našem gospodarstvu. Ko vam ob 85. rojstnem dnevu čestitam, hkrati čestitam vsem številnim generacijam TOSAMOVCEV, ki ste in so, v mislim imam vaše upokojene sodelavcev, večji del svojih delovnih poti namenili delu v tovarni in bili ponosni, da ste lahko rekli, da delate v TOSAMI. Želim si in po zagotovilih, ki jih je dal novi lastnik, pričakujem, da bo TOSAMA tudi v prihodnje uspešno podjetje. Zato vam želim uspešno poslovanje, modre odločitve in hiter razvoj v dobro vseh nas, danes pa prijetno druženje.« Slovesnost ob 85. rojstnem dnevu se je nadaljevala s prijetnim druženjem. Vera Vojska Nove aktivnosti v Podjetniškem centru Domžale V zadnjem času na našem centru opažamo upad obiska, kar gre pripisati dejstvu, da Programa vavčerskega svetovanja že nekaj časa ne izvajamo. Finančnih sredstev zanj je s strani države vsako leto manj in tudi ta so hitro porabljena. Tudi iz tega razloga na podjetniškem centru razmišljamo o drugačnih oblikah podpore podjetjem. Še vedno ostaja osnovni namen Podjetniškega centra Domžale podjetnikom na lokalnem nivoju nuditi osnovno podjetniško svetovanje in kakovostne informacije o pobudah in projektih, ki potekajo na državni, regionalni in lokalni ravni. Storitve centra so bile v tem času nadgrajene z vključevanjem podjetij v mednarodne projekte, kot sta Easy (povezave s predstavniki tveganega kapitala doma in v EU) ter ClusterNet (možnost predstavitve podjetnikov na mednarodnih sejmih). Tudi v prihodnje bomo ponudbo centra nadgradili z mednarodnimi projekti, kamor se bodo lahko vključevala tudi domžalska podjetja. Prav tako razvijamo tudi nekatere ostale projekte, med drugim bomo v lokalnem okolju preučili podjetja s poudarkom na tistih, ki so razvojno naravnana, saj opažamo, da je veliko takšnih, ki se zavedajo pomena vlaganja v razvoj in investiranja v znanje. Na podlagi »popisa znanja podjetij« in analize potreb bomo lahko oblikovali dodatne storitve, kot so: oblikovanje baze znanja, vzpodbujanje mre-ženja in ustvarjanje novih povezav med lokalnimi podjetji ter akterji v širši regiji, izvajanje promocijske aktivnosti, vzpostavljanje pozitivne podjetniške klime v okolju in vzpodbujanje procesa prenosa zZnaatonjab.omo podjetnike povabili k sodelovanju. Za začetek jim bomo poslali pisno povabilo oziroma obvestilo, nato pa jih bomo tudi osebno obiskali. S tem jim želimo predstaviti priložnosti na trgu, ki jih morda ne zaznajo, ter jim ponuditi možnosti sodelovanja in podpore. Tako bomo zagotovo ustvarili novo bazo podjetij, ki so pripravljena na sodelovanja in partnerstva. Aktivnosti v podjetniškem centru bodo na ta način dopolnjene s podporo, usmerjeno k realizaciji, lažjemu dostopu do partnerstev in virov financiranja. Elina Štruc. Podjetniški center Domžale Prostovoljno gasilsko društvo Rova Ker smo že dodobra zakorakali v hladne novembrske dni, se spomnimo še meseca oktobra -predvsem s strani gasilcev, ki si ta mesec lastimo kot mesec požarne varnosti. Vsako leto Gasilska zveza Slovenije (GZS) označi mesec z neko tematiko gasilstva, ki se precej pogosto pojavlja in nas spravlja v razne nevarnosti. Tokrat je GZS izdala zloženko z naslovom Požar v naravi, v kateri odrasle in otroke seznanja, kako ravnati ob požarih v naravi, predvsem pa kako se jim izogniti. Prostovoljno gasilsko društvo Rova je bilo tudi letošnje leto zelo aktivno in delovno. V začetku meseca smo organizirali gasilski izlet. Tokrat smo si lahko ogledali del Slovenije, "skrit" za visokimi vršaci Triglava in okoliškega hribovja - Posočje, prelepo dolino v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči. Prvi ogledi so se pričeli že v kraju Idrija, zelo znanem po dolgoletni tradiciji čipkarstva in rudnika živega srebra. Tu smo si ogledali muzej čipkarstva in kleklanja ter zelo znano idrijsko čipko. Pot nas je peljala proti Mostu na Soči in ogledu starega mestnega jedra. Sledil je ogled kobariškega muzeja 1. svetovne vojne ter kostnice italijanskih vojakov. Naš izlet smo prijetno zaključili s skupinsko večerjo, kjer smo obnavljali vtise tekočega dne. V navadi gasilcev je tudi, da v tem mesecu izpopolnjujemo svoje operativno znanje, preiskušamo orodje in se krepimo na vajah, kako bi posredovali ob morebitnem požaru. V PGD Rova smo se udeležili sektorske vaje na stanovanjsko hišo v Preserjah v organizaciji PGD Homec, kmalu zatem pa smo vajo organizirali tudi sami. Zahvaliti se moramo predvsem operativnemu štabu za zasnovo vaje ter kmetu Marku Zalazniku, ki nam je odstopil gospodarski object, na katerem smo lahko vajo izvedli. Vaje se je udeležilo okoli 40 gasilcev in redarjev. Udeležili smo se tudi gasilske vaje v Ihanu: gašenja osnovne šole ter reševanja ponesrečencev, ki so ostali ujeti v šoli. Bolj zavzeti člani smo se udeležili delovne akcije v gasilskem domu, kjer smo pre-geldali opremo ter opravili pregled nadzemnih hidrantov. Da mesec oktober ni deloval tako delovno in strogo, sta se dve naši mladinski ekipi udeležili orientacijskega tekmovanja v Dekanih. PGD Dekani so prvič organizirali tako tekmovanje in nanj povabili tudi naše društvo. Tovrstnega tekmovanja, ki se tudi na državnem nivoju izvaja že nekaj let, se je PGD Rova udeležilo prvič. Morda smo prav zaradi tega prinesli domov še lepše občutke in spomine. Obe nastopajoči ekipi sta se odrezali odlično. Starejša je presenetila celotno konkurenco in zanesljivo osvojila prvo mesto, mlajša ekipa pa je bila peta. Ob tem gre seveda pohvaliti obe nastopajoči ekipi, saj je bila konkurenca številčna in mnogi izmed nastopajočih so že nastopili na državnem tekmovanju. V PGD Rova je bilo res zelo aktivno. Poskrbeli smo za zabavo ter izobraževanje. Za gasilce operativce je zelo pomembno, da se stalno izobražujejo, ohranjajo svoje veščine in testirajo opremo. Seveda se raje srečujemo v sproščenem duhu vaj in tekmovanj, kot pa na dejanskih intervencijah. Naj tako tudi ostane. NA POMOČ! Tadej Šinkovec Gasilske discipline pritegnile veliko pozornosti Tudi letos so poklicni gasilci iz CPV s pokroviteljstvom Heliosa oktobra v okviru meseca požarne varnosti organizirali že tradicionalno tekmovanje okoliških otrok in odraslih v raznih gasilskih disciplinah. Tej prireditvi se vsako leto pridruži več otrok in odraslih tekmovalcev ter ljubiteljev gasilstva iz bližnje in daljne okolice. Najboljšim pa je mag. Marko Vresk podelil praktične nagrade. Deklice do 8 let: prvo mesto Lara Klopčič, drugo mesto Ana Novak in tretje mesto Tinkara Jesenšek. Dečki do 8 let: prvo mesto Luka Jutršek, drugo mesto Maks Ulčar in tretje mesto Gregor Piškur. Deklice od 9 do 12 let: Lejla Kičič, drugo mesto Eva Gostič in tretje mesto Laura Potočnik. Dečki od 8 do 12 let: prvo mesto Jure Slapar, drugo mesto Domen Gerčar in tretje mesto Andrej Ber-not. Ženske: prvo mesto Julijana Slapar, drugo mesto Tončka Kovač in tretje mesto Anica Gerčar. Moški: prvo mesto Jože Strmšek, drugo mesto Jure Svetlin in tretje mesto Tone Podgoršek. Viktor Svetlin, Krajevna organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina Slovesnost ob obnovljenem spomeniku padlim med NOB na Sveti Trojici 25. oktobra 2008 je Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina pripravila kratko spominsko slovesnost ob obnovljenem spomeniku na pokopališču na Sveti Trojici. Na grobišču je obelisk iz pohorskega granita, v njem pa je pokopanih 15 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja s Svete Trojice in okolice ter še devet neznanih borcev, ki so v boju padli na tem območju. S spominsko slovesnostjo so se končale aktivnosti Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina, ki je v skladu s svojim programom in programom Občine Domžale za obnovo in vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij, ob pomoči Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, obnovila obelisk, ki sta ga na grobišču v oktobru 1966 uredila Občinski odbor ZZB NOV in Skupščina Občine Domžale. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi sorodniki padlih ter številni prapori. Spominsko slovesnost je z Zdravljico začel Pevski zbor Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češenik, ki ga vodi Polona Hribar, nato pa je zbrane nagovoril Vlado Cerar, predsednik Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina. Poudaril je po- men skrbi za vrednote narodnoosvobodilnega boja, pa tudi skrbi za vzdrževanje spominskih obeležij in ob tem pohvalil za skrb ter finančna sredstva Občino Domžale, še zlasti Oddelek za družbene dejavnosti, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, Renato Pamič ter Leopolda Šajna, ki je spomenik, za katerega je del sredstev prispevala tudi Krajevna skupnost Dob, uredil. Hkrati je vse prisotne povabil, da v času ob 1. novembru - dnevu spomina na mrtve, pa tudi sicer, poskrbimo za spomenike in spominska obeležja ter prižigamo svečke v spomin na padle. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Vera Vojska, so ob Pevskem zboru Turistično-rekrea-tivnega društva Turnše-Češenik, ki je s svojim ubranim petjem pogost gost na prireditvah v KS Dob, sodelovala recitatorka Sara Marinček, ki se je predstavila s pesmimi Karla Destovnika-Kajuha in harmonikar Lado Smolnikar, ki je zaigral nekaj partizanskih pesmi. V skladu s programom dela Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob-Krtina načrtuje, da se bo obnova spomenikov v krajevnih skupnostih, ki jih pokriva, nadaljevala tudi v letu 2009. Mesec požarne varnosti in dan odprtih vrat v PGD Žeje-Sveta Trojica Oktober je mesec požarne varnosti, in nas opozarja, da je ogenj sicer nujno potreben, vendar pa je kaj hitro lahko tudi naš sovražnik. To je mesec, ko se delajo analize, preučuje se tekmovalno leto, gasilci pa svoje delo in znanje pokažejo tudi drugim. To priložnost že drugo leto kosriti-mo v PGD Žeje-Sveta Trojica, saj smo tudi letos pripravili dan odprtih vrat, tokrat v prvi polovici meseca, 11. oktobra. Sobota je bila kot nalašč za ta dogodek, saj nas je že zjutraj pozdravilo sonce in nas spremljalo skozi ves dan. Dopoldne so potekale priprave na popoldanski del, čas pa smo izkoristili za redna „gasilska" dela: pregled cevi ter okolišklih hidran-tov. Zgodaj popoldne so se nam pridružili mladi, ki so v zadnjem času skorajda zaščitni znak našega društva in pridno pomagali pri izvedbi samega dogodka. Navzočim so operativni člani predstavili gašenje in to tudi izvedli. Prisotni so se tudi sami lahko preizkusili v gašenju in se predvsem naučili kaj novega. Tudi letos smo imeli pravo tekmovanje. Trojke so se pomerile v prenosu žogic ter spajanju cevi na trojak. Konkurenca je bila letos res velika, tekmovali so vsi: od najmlajših do veteranov. Po končanem tekmovanju je bila na ogled še oprema v garaži, druženje pa se je nato nadaljevalo ob pečenem kostanju in kuhanem vinu. Kot na pravem tekmovanju je tik pred koncem sledila še razglasitev rezultatov. S svojo navzočnostjo nas je počastil častni predsednik GZ Domžale, ki je najboljšim trem ekipam podelil tudi nagrade - poleg sladkega presenečenja so prejeli knjige avtorja dr. Velimirja Vijlikiča ob 50-letnici GZ Domžale. Skrb za varovanje naših domov, nas samih ter odziv krajanov nam zagotovo daje motivacijo, da se projekta dan odprtih vrat lotimo tudi v prihodnjem letu. Katja Pirnat Enaindvajseta gasilska akademija v Ihanu Mesec oktober je v Sloveniji razglašen za mesec požarne varnosti. Člani PGD Ihan smo 17. oktobra v namen počastitve meseca požarne varnost izvedli že tradicionalno 21. gasilsko akademijo. Akademije so se udeležili predstavniki GZ Domžale, okoliških gasilskih društev, krajani KS Ihan in obiskovalci iz drugih krajev. Vabilu sta se odzvala tudi župan Toni Dra-gar in predsednik sveta KS Ihan, Boštjan Urbanija. Akademijo je tudi tokrat vodil in povezoval Boris Kopitar. Akademija se je začela s kultur-no-zabavnim programom, ki so ga pripravili otroci Osnovne šole Ihan pod vodstvom učiteljic. Za venček pesmi so poskrbeli pevci Okteta Sotočje, za glasbo in ozvočenje pa Leteči muzikantje. Prav vse nastopajoče je zbrano občinstvo nagradilo z aplavzom, še posebno dolg aplavz pa je bil namenjen otrokom iz osnovne šole, ki so jih v dvorani spremljali številni starši ter sorodniki. V okviru uradnega dela prireditve sta zbrane pozdravila in nagovorila predsednik GZ Domžale in predsednik PGD Ihan. V skladu s tradicijo prireditve smo tudi letos podelili priznanje zaslužnemu članu PGD Ihan. Letos je priznanje dobil dolgoletni predsednik PGD Ihan, tovariš Ferdinand (Nande) Starin, kateremu je bil podeljen najvišji častni naziv v društvu - častni predsednik. Ferdinand Starin je bil predsednik PGD Ihan dolgih 33 let. V tem času je društvo zelo napredovalo. Pod njegovim vodstvom smo v osemdesetih letih povečali gasilski dom, v devetdesetih prišli do prvega gasilskega tovornjaka (GVC) itd. Ves čas je veliko pozornost posvečal izobraževanju mladine. Vsako leto je v oktobru organiziral obiske otrok v šoli in vrtcu in jim razlagal o gasilstvu. Najbolj zagrete otroke za gasilstvo je potem skozi celo leto kot mentor mladine pripravljal na različna tekmovanja. Ob tem je opravljal tudi druge naloge v društvu in bil idejni vodja akademij. Letos so dobili posebna priznanja tudi Luka Šušnjara, Gašper Hribar in Dominik Matkovič ter mentorja Branko Sojer in Klemen Ložar. Otroci so postali državni prvaki v gasilski orientaciji v Jakobskem Dolu. Akademijo so veselo zaključili Leteči muzikantje z Borisom Kopitarjem. Po končanem uradnem delu so se nastopajoči in povabljeni gostje zbrali v društvenih prostorih, kjer so ob zakuski strnili svoja mnenja in ideje za naprej. PGD Ihan se za pomoč pri organizaciji akademije zahvaljuje Občini Domžale, GZ Domžale, Cvetličarni Slovnik, Pekarni Rogljič, Mariji Rape in Borisu Kopitarju. PGD Ihan Maks Kokalj, alpinist Alpinistična odprava na Elbrus - 5642 m »Letošnja alpinistična odprava na najvišjo goro Evrope, Elbrus, visok 5642 m, ki jo je organiziral alpinistični odsek Planinskega društva Novo Mesto, je potekala od 21. julija do 2. avgusta 2008. Potem, ko smo skupaj lani v Turčiji osvojili 5165 m visoko goro Ararat, so me letos povabili, da skupaj osvojimo Elbrus,« pripoveduje Maks Kokalj, ki se je skupaj z 11 člani PD Novo mesto pod vodstvom organizacijskega vodja Jožeta Hartmana z brniškega letališča odpravil na alpinistično odpravo. Preko Dunaja in Moskve so poleteli do Mineralnih Vody, kjer jih je počakal ruski gorski vodnik Vladimir. Z manjšim avtobusom so se odpeljali proti 200 km oddaljenemu baznemu taboru Bezengi do višine 2200 m, od koder so odhajali na aklimatizacijske ture. Tako so prvi dan prišli do Kndunmžrgija - 2900 m pod vrhom Panorama Peik (5204 m), nato pa nadaljevali vzpon proti Panorama Peik in se po doseženi višini tri tisoč vrnili v bazni tabor. Naslednji dan je bil namenjen smeri proti 4213 m visokemu Uralu. Po počitku pri kamnitem bivaku Jko-koš na 3189 m so nadaljevali pot proti ledeniku, ki leži pod Arhime-dom 4010 m in Uralom 4273 m. Po prihodu na 3600 m nad ledenikom so se nato začeli spuščati nazaj v bazni tabor. Naslednji njihov cilj je bila Bezenga, stena, visoka 1800 m, z vrhovi preko 5000 m. Po šestih urah hoje po ledeniku so prišli v bližino bivaka Avstrija na 3200 m. Iz tabora Bezengi so se nato s to- vornim vozilom odpeljali na drugo stran gorovja pod goro Elbrus v kraj Azau, od tod pa z žičnico do bivalnih sodčkov na 3850 m. Sledila je še zadnja aklimatizacijska tura na Pausthovske skale do višine 4700 m in vrnitev do bivalnih sodčkov Karabaši. Potem pa je bil na vrsti cilj - vrh Elbrusa. O Poti nanj Maks Kokalj pripoveduje: »Žal nas je ustavilo izredno slabo vreme. Ta dan so odšle proti vrhu še štiri odprave, vendar več kot na 5200 m zaradi hudih vremenskih razmer niso prišle. Tako smo se odločili, da drugi rezervni dan poskusimo še enkrat. Po dnevu čakanja zaradi slabega vremena smo ob 3. zjutraj le odšli proti vrhu Elbrusa. Že na začetku je močno pihal veter, začelo pa je tudi močno snežiti. Z višino se je vreme Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 slabšalo, sneženje je bilo vse močnejše, z mrazom, vetrom in meglo. Temperatura je padla na - 25°C in manj. Na višini 5300 m se je zaradi vse hujših vremenskih razmer vodnik Vladimir odločno obrnil in začeli smo sestopati nazaj k bivalnim sodčkom na Karabaši. Narava nam ni bila naklonjena, zato smo morali 250 do 300 m, tik pod samim vrhom, obrniti. Še isti dan smo se odpravili v dolino in odpotovali domov.« Maksu Kokalju želimo na prihodnjih alpinističnih odpravah ugodnejše vremenske razmere. Srečanje novinarjev in urednikov lokalnih tiskanih medijev iz vse Slovenije Uredništvo lokalnega glasila Panorama iz Slovenske Bistrice je 17. oktobra gostilo 80 urednikov in novinarjev lokalnih tiskanih medijskih redakcij iz cele Slovenije. Srečanje je bilo namenjeno nabiranju novih delovnih izkušenj, izmenjavi mnenj ter primerov dobre prakse, udeleženci pa so bili deležni tudi strokovnih predavanj. Zbrane je nagovoril predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk. Organizator in pobudnik že enajstega srečanja po vrsti je bil odgovorni urednik lokalnega glasila Panorama iz Slovenske Bistrice, Bojan Sinič. Srečanje je potekalo pod naslovom Lokalne zgodbe, zgodbe o lokal- Z leve: Miro Stebe, urednik trzinskega Odseva, Katarina Karlovšek, lukoviški Rokovnjač, Milena Bradač, članica uredniškega odbora. nem, naslednje leto pa bo novinarje in urednike gostil Žužemberk. Zbrati muje uspelo urednike in novinarje iz 30 slovenskih lokalnih redak- cij, kar priča o tem, kako vedoželjni so vsi ustvarjalci lokalnih časopisov. V uvodnem predavanju je doc. dr. Sonja Merljak Zdovc spregovorila o ustreznosti načina pisanja v lokalnih glasilih, predavanje je bilo naslovljeno Literarno, objektivno ali senzaci-onalistično? Sledili sta predavanji in razpravi o vlogi lokalnega časopisa v medijskem prostoru, profesionalnosti in organizaciji novinarskega dela v lokalnem časopisu. Da imajo lokalni mediji velik pomen v naši družbi, je dokazal tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk s svojim prihodom in nagovorom. Dejal je, da se tudi v času, ko vse bolj dominira internet in elektronska komunikacija, ne zmanjšuje pomen časopisov, ki so osredotočeni na kraj bralca. Predsednik je ob koncu svojega nagovora poudaril, da se je potrebno zavzemati za svobodo izražanja in strmeti h kulturi tiskane besede in njenemu napredovanju. JŽ Po sledeh slovenstva onstran meja naše dežele V sredini meseca oktobra smo se domžalski veterani osamosvojitvene vojne leta 1991 podali na pot v Furlanijo-Julijsko krajino. Tam smo obiskali slikovito, zgodovinsko in za Slovence zelo pomembno mestece Čedad, kateremu svojstveno podobo daje reka Nadiža s Hudičevim mostom. Tudi Pušji vasi (Venzone) se nismo izognili, saj nas je navdušila izredna urejenost vasi, ki je bila v katastrofalnem potresu pred dva-intridesetimi leti skoraj popolnoma porušena in kasneje s pomočjo sredstev EU v celoti obnovljena. Osrednji del izleta je bila Rezija, samotna dolina onstran našega Kanina, ki nas je s svojo spokojnostjo presenetila, vendar ne toliko, da si ne bi »po nogah« (rezijanski izraz za pešačenje) ogledali vseh njenih znamenitosti. Da ima rezijanščina globoke korenine v slovenskem jeziku, nas je v kulturnem domu prepričala gospa Luisa. V muzeju brusačev smo se prepričali, da so bili ti ljudje nekdaj res svetovljani in so kot brusači nožev, škarij ... prekolovratili vso bližnjo in daljno okolico in se jih celo Ribničani s svojo suho robo ne bi sramovali. Janez Gregorič Društvo Žongler Imamo novo spletno stran Zonglerji na Viru ne počivamo. Po uspešnih nastopih na praznovanju mariborskega EuroParka, kranjskega Tuš Centra, Študentski Areni ter v oddajah Randevu in RazGibanica na TV Pika smo osvežili in popolnoma prenovili spletno stran Društva Zongler ter obenem največji slovenski žonglerski spletni portal - www.zongler.info. Prejšnja različica žonglerskega portala je postala preokorna in preveč zastarela, zato smo se po enem letu odločili za temeljito prenovo. Zamenjali smo tehnologijo, popolnoma smo zamenjali obliko, obogatili vsebine in vse skupaj poslali v svet konec oktobra. Spletni portal ponuja ogromno stvari, ki bi utegnile zanimate vse, ki se z žongliranjem srečujete prvič in tudi tiste, ki ste že izredno dobri žonglerji. Kje kupiti žonglerske artikle? Kje imamo treninge? Kakšen je statut društva? Kako se naučim določenih trikov? Kaj pomenijo določeni žonglerski izrazi? Imate vprašanje? Kje najdem žonglerja za nastop? Kaj se dogaja v žonglerskem svetu? Vse to in še več, boste izvedeli na žonglerskem portalu. Tisti, ki uporabljate RSS bralnike novic, boste veseli, da sedaj naš portal omogoča tudi branje preko RRS. Zakaj vas ne bi pričakale vse novosti na portalu zjutraj v vašem elektronskem nabiralniku? Če želite biti še bolj na tekočem z dogajanjem na portalu, se lahko registrirate in si s tem že sedaj pridobite pravice za ogled nekaterih vsebin, ki bodo na voljo le izbrancem. Načrtujemo pa tudi spletno malo šolo žongliranja v povezavi s tečaji v živo, ki jih bomo organizirali v našem društvu. Nikar ne zamudite novic iz našega društva, saj nas do novega leta čaka še tečaj modeliranja z baloni in večer spoznavanja žongliranja. Kdaj in kje boste izvedeli na naši spletni strani in v naslednji številki Slamnika. Pridružite se nam na spletni strani www.zongler.info. Lep žonglerski pozdrav. Društvo Žongler www.zongler.info Kivi, fige, kaki, nektarine, borovnice ... Eksotični sadni vrt sredi našega mesta V Zaborštu na Ihanski 10 a, nedaleč od centra našega mesta, sem obiskala zakonca Alojza in Greto Peterka, da bi dobila več informacij o njunem pravem eksotičnem sadnem vrtu. Gospod Alojz je bil 32 let zaposlen v komercialnem oddelku ter kasneje zadolžen za investicije v Zdravstvenem domu Domžale, gospa Greta je bila računovodkinja v nekdanjem Centru srednjih šol v Domžalah. Oba imata nadvse rada naravo, rada potujeta, po upokojitvi pa posebno skrb namenjata svojemu sadnemu in zelenjavnemu vrtu. Pohvalita se, da jima prav nobene zelenjave in sadja ni treba kupovati - skozi vse leto. Ko ju povprašam, od kod ljubezen do urejanja sadnega in zelenjavnega vrta, do številnih rastlin, ki jih navadno v naših vrtovih ne srečamo, se gospa Greta spomni na taščo, ki je vedno kaj sadila. Sama sta se za vzgojo kivija odločila pred 28 leti, ko je bil ta eksotični sadež še redek v naših trgovinah. Ob obiskih Italije in Vipavske do- line sta se srečevala z njim in se odločila, da ga zasadita. Kasneje se je kiviju - moški rastlini, ki se odlikuje z lepim cvetjem, in trem ženskim sadikam, ki rodijo, pred hišo pridružila figa. V sadovnjaku sta ob jablanah, hruškah, češnjah, slivah, marelicah ter celo nektari-nah posadila kaki. V vrtu sta našla prostor za ameriške borovnice, jagode, črni in rdeči ribez, v prijetnem zelenju raste vinska trta. Limona, ki poleti raste zunaj in je že tudi rodila, je v pozni jeseni in pozimi v steklenjaku, kjer vsako leto posadita tudi regrat. Raznovrsten je tudi zelenjavni vrt, na katerem pridelata prav vse, kar potrebujeta sama, pa še za domače in znance kaj ostane. Vrnimo se h kiviju. Pred leti sta se odločila za vipavske sadike, ki so primernejše za našo zemljo. Zelena oaza moške in treh ženskih sadik, ob katere straneh rastejo manjše sadike, je prijetna senčnica, ki je v teh dneh polna sadežev kivija. »V najboljših letih sva obrala blizu 200 kilogramov kivija, letos ga bo okrog 150 kilogramov,« pove gospod Alojz ter se spominja, kako sta včasih na »trgatev« povabila domače in znance, sedaj pa to opravita sama. Navadno konec oktobra, če ni prej slane in je treba sadeže pobrati preden pomrznejo. Kivi, ki je posebej bogat s c-vita-minom, zložita v zabojčke in ga shranita v kleti. Podarita ga domačim in prijateljem, nekaj ga gre v skrinjo, kjer pri plus štirih stopinjah ob pomoči »tajmerja« ostane sočen do spomladi. Tudi v maju so ga že jedli. Del ga gospa Greta predela v džem, ki je posebej okusen, če so v njem narezani koščki kivi-ja, seveda brez vseh konzervansov. Sedanje rastline bodo rodile še kar nekaj časa, saj kivi raste in rodi blizu ali celo več kot 50 let, če le skrbiš zanj. To pomeni, da ima dovolj vlage. Peterkova sta za to poskrbela z avtomatskim zalivanjem. Enkrat letno je potrebno rastline obrezati na pet ali osem očes. Pred vremenskimi neprilikami sta kivi ter še nekatere rastline zavarovala Vse svoje rastline razvajata s pravim hlevskim gnojem in le, če je nujno potrebno, nekatera sadna drevesa pred škodljivci zaščitita tudi s zaščitnimi sredstvi. Za ugodnejšo rast borovnicam zagotovita Marsikaj nenavadnega najdemo tudi na zelenjavnem vrtu, ki ga skrbno negujeta. Letos sta še posebej ponosna na kumare, med katerimi so prave velikanke. Ob tem pa mi zaupata še zanimiv recept: če želiš, da kumare ostanejo sveže tudi potem, ko jih odmrzneš, jih v skrinjo daj narezane na velike kose. V steklenjaku imata ob številnih solatah in že omenjeni limoni tudi regrat. Sadike sta posadila sama in toplo priporočata tudi drugim, da na tak način poskrbijo za vitamine, ki jih je v regratu še posebej veliko. Nasvete poiščeta v knjigah, največ pa so vredne praktične izkušnje, ki jih dobivata na svojih obiskih mest in krajev v domovini in tujini. Ob tem se zanimata tudi za slikarstvo, gospa redno obiskuje Lipo, Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Včasih sta rada potovala sama, s prikolico, danes jima bolj ugajajo izleti z avtobusom, »ker če ne voziš, se lahko oziraš okoli in si lažje ogleduješ zanimivosti in znamenitosti,« pove gospod Alojz. Veliko dobrih letin in prijaznih trenutkov v sadnem in zelenjavnem vrtu vama želim! Vera Vojska Heliosov dan odprtih vrat v Čista desetka Koliko je zapisana ocena o izvedbi dneva odprtih vrat v mesecu oktobru realna in koliko je pretirana, bi težko sodili, kajti vsake oči imajo svojega malarja. Dejstvo je, da je bila pohvala izrečena od mnogih, ki so 18. novembra obiskali Helios. Če kaj, potem so si udeleženci v prvi vrsti zaslužili čisto desetko. Bravo, obiskovalci! Njih je bilo kar precej nad pričakovanji, kar pomeni, da se je omenjena tradicionalna oblika sodelovanja Heliosa na lokaciji Količe-va in lokalne skupnosti dobro prijela. Izvedba programa se je odvijala brez zapletov. Uvodni predstavitvi Heliosa je sledil ogled tovarne barv, lakov in umetnih smol, s posebnim poudarkom na novem obratu vodnih premazov, kjer se izdelujejo okolju prijazne barve. Obiskovalci so se seznanili z delovanjem RTO naprave in si v nadaljevanju ogledali obrat gradbenih premazov, demonstracijski center dekorative, sodobne skladiščne prostore in delovanje industrijske mešalnice. V zaključnem delu so se udeleženci dneva odprtih vrat v Centru požarne varnosti seznanili z dejavnostjo in opremljenostjo poklicne gasilske enote. Kot pika na i je bil obiskovalcem na voljo tudi promocijski kotiček, kjer se je vsak lahko seznanil s široko paleto Hefiosovih izdelkov, najmlajši udeleženci pa so se z velikim veseljem in užitkom preizkusili v barvanju risbic. Ekskurzija ŠRD Konfin in kostanjev piknik Na lepo sončno soboto, 25. oktobra, je društvo ŠRD Konfin - Sveta Trojica organiziralo čudovito ekskurzijo po pokrajini Svete Trojice in okolice. Udeleženci so prisostvovali na proslavi ob obnovitvi spomenika NOB na pokopališču pri Sveti Trojici, ki ga je organizirala Zveza borcev Dob, nato pa so se pod strokovnim vodstvom domačina Franca Ravnikarja odpravili na ogled znamenitosti tega kraja. Ogledali so si spomenik padlega ameriškega bombnika, ki ga je naredil kipar Tone Demšar, šli so do razvalin Tovorovega gradu, do grajskega vodnjaka in vinske trte, ki so jo pred leti očistili in zaščitili člani društva. Vinska trta, ki raste v gozdnatih pobočjih Rebri nad Vinjami, naj bi pričala o resničnosti starih legend. Trsi te trte se razlikujejo od običajne trte predvsem po tem, da uspevajo v visokoraslem gozdu, kjer običajna trta le stežka uspeva. Podrobnejša analiza kaže, da stare trte v okolici Vinj niso ostanki trt nekdanjih vinogradov, ampak je to divja vinska trta, ki je v Evropi zelo redka in od leta 1980 tudi zavarovana rastlina. Divja vinska trta je avtohtona podvrsta gojene vinske trte, ki je bila nekoč pogosta v evropskih gozdovih. Danes je tudi zaradi človeškega vpliva, ki je uničil večji del njenega življenjskega okolja, zelo redka. V zadnjih letih tej rastlini v Evropi posvečajo veliko pozornost, njena pomembnost se v obdobju genskih raziskav in med umetno selekcijo izgubljenih izvornih lastnosti gojenih sort še povečuje. Zato stara trta iz Vinj ni le lokalna kulturna znamenitost, ampak tudi naravna znamenitost v širšem slovenskem okviru. Zgodbe o vinski trti in nekdanjih vinogradih še vedno živijo med prebivalci Vinj in okoliških krajev v obliki ustnega izročila. Zelo živa je zgodba o obsežnih vinogradih, ki jih je v davnih časih ob nekem strašnem neurju uničil plaz. Druga zgodba o izvoru imena Vinje pravi, naj bi mimo gradu Koprivnik po poti iz moravške strani do Save tovorili štajersko vino in ga s čolni vozili po Savi navzdol. Slišati pa je tudi zgodbo o tem, da naj bi tu nekoč rasla avtohtona vinska trta, ki je dajala posebno dobro vino, Vinje naj bi slovelo po njem. Po končanih ogledih krajevnih znamenitosti so se napotili do Čajže-vih, kjer je sledil kostanjev piknik. Ob prijetnem klepetu, pečenju in lupljenju kostanja je bilo popoldne zares prijetno. Stara vinska trta Marija Ravnikar ŠRD Zejan na kostanjevem pikniku in paintballu Letošnjo jesen lahko označimo za jesen v pravem pomenu letnega časa - imeli smo vse: mraz, sonce, listje vseh barv in kostanj. In ravno kostanj je bil razlog za ŠRD Zejan dogodek, ki je bil tokrat poimenovan kar Misija paintball in kostanjev piknik. V nedeljo, 19. oktobra, nas je zjutraj prebudilo sonce. Kot ponavadi smo se zbrali pred gasilskim domom v Žejah in se nato odpravili proti Kamniški Bistrici oziroma Kraljevemu hribu. Fantje in eno pogumno dekle so se najprej pripravili za boj. Ustrezno so se oblekli, dobili orožje in (barvne) naboje, se razdelili v dve skupini in se odpravili na boj. Kar dve uri se je po gozdu slišalo streljanje, vpitje in smeh. Po končanem boju so se vojaki pridružili dekletom in tako se je druženje nadaljevalo. Najprej s skupnim kosilom, nato pa še z družabnimi igrami, na katere smo skoraj že pozabili: zabijanje žebljev, zbijanje kegljev, namizni nogomet ... Ob družabnih igrah in klepetu smo pridno luščili pečen kostanj ter se greli na toplem jesenskem soncu. Naš naslednji skupni dogodek je ogled vinske kleti, ki bo 22. novembra. Do takrat se nam lahko ob nedeljah pridružite pri rekreaciji v telovadnici OŠ Dob. Pestro dogajanje v našem društvu pa še vedno lahko spremljate na naši spletni strani: www.srdzejan.si. Katja Pirnat SLAMNIK - november 2008 Stališče LDS do obvezne udeležbe delavcev na dobičku V LDS podpiramo udeležbo delavcev na dobičku in delavsko delničarstvo in je to tudi ena od naših programskih prioritet. Menimo, da je v skladu z evropskimi smer-nicami1 in prevladujočo prakso v Evropski uniji2 z davčnimi spodbudami potrebno zagotoviti, da bo predvsem za delavce, pa tudi za gospodarske družbe ugodneje, da se bodo prostovoljno odločili za razne sheme participacije delavcev na dobičku. S tem želimo omogočiti večjo participacijo delavcev v gospodarskih družbah, skupen dolgoročni interes za razvoj gospodarskih družb in večje neto dohodke delavcev zaradi nižjih davčnih obremenitev. 11 i« LDS Navedenih ciljev pa dolgoročno ni mogoče doseči z obvezno udeležbo delavcev na dobičku, saj ima takšna oblika udeležbe bistvene slabosti: Obvezna udeležba delavcev na dobičku je lahko protiustavna, predvsem v luči svobodne gospodarske pobude (74. čl. USRS) in pravice do zasebne lastnine (67. čl. USRS). Nov zakon na tem področju je bil sprejet in je začel veljati 29. marca.2008, tako da se po našem mnenju njegovi učinki še niso mogli v celoti pokazati. Menimo, da je vprašanje udeležbe delavcev na dobičku stvar socialnega dialoga in more biti kot tako predmet dogovora med delavci in delodajalci, ne pa oblastnih odločitev države, ki se ne morajo dovolj hitro odzivati na spreminjajočo se gospodarske razmere in prilagajati posebnostim posameznih panog in gospodarskih družb. Uvedba primeroma 25 odstotne obvezne udeležbe delavcev na dobičku bi s stališča gospodarske družbe, poenostavljeno, tudi v primeru, da bi se za enak znesek zmanjšala osnova za odmero davka od dohodka pravnih 1 Priporočilo Sveta št. 92/443/EEC z dne 27.10.1992 2 Belgijski, danski, irski in avstrijski model temeljijo na prostovoljni participaciji, izjema z modelom obvezne participacije je Francija, ki pa ima pri tem vprašanju že več desetletno tradicijo obvezne udeležbe in temu prilagojeno ostalo zakonodajo. oseb, lahko pomenilo: beg kapitala v tujino, in s tem zmanjšanje količine produkcije, ki jo država lahko obdavči, zmanjševanje produkcije in s tem povezana močnejša recesija ter dodaten upad zaposlenosti, in prelivanje dobička preko transfernih cen v davčno prijaznejša okolja ter razna prikrojevanja knjigovodskih rezultatov. V LDS tudi menimo, da je najpogostejši argument za obvezno udeležbo delavcev na dobičku, in sicer da naj bi to zmanjšalo pritisk na plače, neustrezen. Na podlagi do sedaj znanih predlogov lahko namreč sklepamo, da bodo prva izplačila delavcem smiselna šele čez več let, zaradi česar bi bilo nerazumno pričakovati, da se bo pritisk na plače zmanjšal. Predvsem delavcem, ki imajo že sedaj najnižje plače, ker so zaposleni v družbah, ki so na robu preživetja in v njih v prihajajočih gospodarskih razmerah dobička ni mogoče pričakovati nekaj naslednjih let. Prav tako tudi ni mogoče pričakovati, da bi se sindikati zaradi udeležbe na dobičku odpovedali dogovorjeni rasti plač. V LDS tudi menimo, da je predlog obvezne udeležbe delavcev na dobičku še posebej neprimeren v času gospodarske negotovosti in grozeče recesije, ki je pred nami. Glede na vse navedeno menimo, da je potrebno uvesti sistem prostovoljne participacije delavcev na dobičku, ki bo imel za cilj, da se takšna oblika participacije delavcev postopoma uvede v čim več (v idealni situaciji v vseh) gospodarskih družbah, ki pa se bo uvajal z določeno mero postopnosti, brez nepredvidljivih reform, s spodbudami države in upoštevaje posebnosti posameznih panog in gospodarskih družb. V skladu z navedenim predlagamo dva kompromisna predloga besedila koalicijske pogodbe: 1. Spodbujanje prostovoljne udeležbe delavcev na dobičku ali 2. obvezna udeležba delavcev na dobičku v družbah v državni lasti, pri čemer predlagamo, da se ohrani zadnje predlagano besedilo koalicijske pogodbe, s tem da se obvezno participacijo določi izključno za družbe, ki jih ima v kvalificiranem večinskem deležu v lasti država, za nejavni sektor pa se spodbuja prostovoljna participacija, kot je navedeno zgoraj. Katarina Kresal predsednica Vse naše smeti Te dni bodo vsa domžalska gospodinjstva dobila zloženki, s katerima Občina Domžale in JKP Prodnik obveščata o novem sistemu in novih cenah za zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov. Tako se končuje dolgoletna jara kača problemov z zbiranjem in ravnanjem z odpadki ne samo v naši, temveč tudi v sosednjih občinah Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče in sicer z uvedbo ločenega zbiranja, predelave in odlaganja bioloških odpadkov ter z odvozom ostalih komunalnih odpadkov na deponiji v Logatcu in Celju. Seveda so finančne posledice za občane in tudi vse druge, ki oddajajo komunalne odpadke, zaradi takšnega razvoja dogodkov neizbežne: skoraj petinpolkratno povečanje cen, v seštevku cene za novo storitev ločenega zbiranja bioloških odpadkov in odvažanja ter odlaganja preostalih odpadkov na oddaljeni deponiji v Celju in Logatcu. Gre seveda za velike stroške prevoza (kar je seveda zelo »ekološko«), predvsem pa za zaslužek teh dveh občin zaradi zaračunavanja cene za odlaganje odpadkov. To bo hud finančni udarec tako za gospodinjstva in podjetja ob že tako visoki inflaciji. Odločitev o soglasju za nove cene zbiranja in odlaganja je sprejela dosedanja, stara Vlada RS tik pred koncem svojega mandata 10. oktobra 2008 po več kot enoletnem odlaganju. Čudovito »darilo« občanom in podjetjem teh petih občin ter novi vladi! Sledi seveda naravno logično vprašanje: zakaj šele sedaj in ali se je vse to moralo neizbežno zgoditi. Stara vlada in njeni znani navdihovalci iz neposredne bližine dosedanjega odlagališča odpadkov v Dobu so blokirali nekaj let trajajoče priprave in napore Občine Domžale in JKP Prodnik za ureditev novega odlagališča komunalnih odpadkov zahodno od sedanjega odlagališča v smeri proti Postovki, ker pristojno Ministrstvo za okolje in prostor ni izdalo okoljevarstvenega dovoljenja za sicer dobro pripravljen projekt za novo odlagališče. Utemeljitev ?! - Območje zbiranja petih občin ne dosega normativa iz študije mreže regionalnih odlagališč, izdelane v okviru istega ministrstva, ki določa, da naj bi vsako odlagališče zajelo območje najmanj 54.000 prebivalcev. Naše odlagališče pa je lani na območju petih občin obsegalo okoli 53.000 prebivalcev. JKP Prodnik je vložil tožbo proti temu negativnemu dovoljenju, o kateri pa Upravno sodišče RS doslej enostavno ni odločalo, čeprav gre za resen gospodarski in okoljski problem tolikšnega števila prebivalcev in cele regije. In zakaj takšna odločitev MOP? Ker je eden od dosedanjih ministrov že pred nekaj leti rekel naši prejšnji županji: »Dokler bomo mi v vladi, novega odlagališča ne bo!« In to se je tudi zgodilo s sklicevanjem na strokovni elaborat, ne pa morda na predpis. Verjetno sedaj teh pet občin že izpolnjuje tudi omenjeno bolj ali manj spretno izmišljeno merilo. Tu se pojavi seveda vprašanje odgovornosti dosedanje vlade in ključnih akterjev, ki so popolnoma po nepotrebnem obremenili vse prebivalce petih občin in podjetja z enim delom nepotrebnih velikih dodatnih stroškov. Res pa je, da bi se tudi v primeru gradnje novega sodobnega odlagališča na omenjeni lokaciji stroški prav tako povečali, vendar bistveno manj (dvakrat manj kot pri sedanji podražitvi, ko diktirajo monopolne cene odlaganje tiste »srečne« občine, ki so imele dobro politično pokritje v dosedanji vladi). Tu se sedaj pojavi novo ključno vprašanje, ali bosta predvideni novi minister za okolje in prostor Karl Erjavec in nova vlada hotela in zmogla presekati ta gordijski vozel, ki so ga nam vsem nataknili na vrat nekateri naši dosedanji »soobča- Menim, da bi morali župani in občani takoj postaviti novi vladi in novemu ministru to vprašanje v okviru predvidenega dolgoročnega reševanja problematike ravnanja z odpadki v celotni ljubljanski urbani regiji. V tem okviru bi kot sestavni del celotnega projekta zbiranja in ravnanja z odpadki ter njihovega odlaganja lahko dobila ustrezno mesto tudi nova deponija na predvideni lokaciji z novim dostopom iz smeri Po-drečja. Tako bi se izognili tudi prometnim obremenitvam naselja Dob. Sedanje odlagališče je potrebno v skladu s sprejetimi načrti dokončno zapreti in revitalizirati z ustrezno zunanjo ureditvijo. Denar za to je bil že doslej zbran in ga je potrebno le dokončno namensko (u)porabiti. To bi pomenilo tudi, da se sedanja prekladalna rampa, ki jo trenutno moramo uporabljati za sortiranje odpadkov in njihov odvoz na deponiji Logatec in Celje, v roku dveh let lahko ukine in prenese na novo lo- Do takrat pa je prav, da bi prebivalci naselja Dob dobivali primerno, po mojem mnenju individualno rento z delnim znižanjem stroškov za zbiranje in odvoz odpadkov. To je bolj pravično in ustrezno kot pa sedanja kolektivna renta, ki jo dobiva KS Dob. Menim, da je tudi zadnji čas, da se javno objavijo vsi podatki o porabi sredstev KS Dob iz tega naslova, saj je ta KS prejela v zadnjih 15 letih najmanj 3,5 mio EUR kolektivne rente, ki smo jo plačevali vsi občani in podjetja v teh občinah v ceni za odlaganje odpadkov v Dobu. Seveda poleg v povprečju 30.000 EUR, ki so jih prejeli lastniki bližnjih hiš v določenem obdobju, ko je bila v veljavi tudi individualna renta. Prav bi bilo, da se o nadaljnjem plačevanju kolektivne ali pa individualne rente vsem prebivalcem v naselju Dob izrečejo na posvetovalnem referendumu najmanj vsi prebivalci KS Dob ali pa celo v celi občini Domžale. Še so »rezerve« Mnogokrat je v raznih pogovorih slišati, da smo Domžale spalno naselje, da ni nikjer pravega »dogajanja« oziroma »utripa« pravega mesta. Večino dogajanja smo izgubili zaradi bližine in dobre prometne povezave z Ljubljano, ki je v preteklih letih dobesedno prilepila nase vse prebivalce okoliških občin. S širitvijo trgovskih centrov v Ljubljani (BTC, City park itd.) so na ta račun izgubili naši podjetniki - trgovci, saj so morali mnogi zaradi upada prometa zapreti svoja vrata (to je zelo vidno v SPB, Vele itd). Z odprtjem Koloseja se je zaprl domžalski kino, pa še bi lahko našteval. Po eni strani lahko rečemo, da imamo v Domžalah prednost, ker smo v bližini Ljubljane, po drugi strani pa to pomeni izgubo za razvoj in razvijanje svojih dejavnosti in prireditev. zares Danes je tega dogajanja v naši občini ostalo bore malo. Ena izmed stvari, na katero smo lahko ponosni in res rečemo, da deluje vse leto, so prireditve, ki jih izvajajo v okviru Kulturnega doma Franca Bernika. Enkratne so prireditve, kot so poletne igre na Studencu, vsakoletni Hitov sejem, Etno festival, razna društva (gasilska, kulturna, športna itd), ki so svojimi aktivnostmi in raznimi prireditvami dajejo utrip naši občini. Kljub naštetemu lahko rečem, da je še veliko »rezerve«, predvsem kar se tiče centra Domžal. Na eni izmed prejšnjih sej Občinskega sveta sem podal svetniško pobudo, da bi domžalsko tržnico uporabili tudi za druge namene v tistih terminih, ko se na njen ne odvija prodaja tržna prodaja. Tu sem mislil predvsem na nedeljo, ki je v tem območju Domžal še posebej prazna in pusta. Moja pobuda se je nanašala na to, da bi enkrat ali dvakrat mesečno na tržnici organizirali sejem starin (bolšji sejem), kot imajo takšne sejme tudi v nekaterih občinah. Tu sem seveda mislil na starine v pravem pomenu besede in ne na razne rabljene odpadne stvari. Prav tako bi lahko v določenih terminih uporabili tržnico za razne druge aktivnosti, predstavitev društev, aktivnosti za otroke, itd. Domžalam bi vrnili nekaj utripa. Občankam in občanom bi ponudili nekaj aktivnosti, po drugi strani pa bi v naš kraj s tem privabili tudi obiskovalce iz drugih občin. V Občinskem odboru Zares se bomo zavzemali, da se v prihodnosti v naši občini z raznimi prireditvami in aktivnostmi vnese pravi mestni utrip, ki bodo občankam in občanom nudile pester izbor za preživljanje svojega časa v Domžalah. Kot sem omenil že prej - »še so rezerve!« Miha Ulčar, predsednik Zares Domžale Ravnanje z gospodinjskimi odpadki Občina Domžale je lepo poskrbela z ekološkimi otoki. Vsako gospodinjstvo je dobilo brošuro o »ravnanju z gospodinjskimi odpadki«. Kot zaveden ekolog že od vsega začetka doma ločujem odpadke in k temu navajam tudi ostale družinske člane. Komunalci se nam čudijo, ker nimamo skoraj nikoli polne kante. Najmanj dvakrat letno 3 do 6 vrečk ločenih odpadkov odpeljemo na ekološki otok pri železniški postaji na Rodici. Tam je kaj videti: »vestni občani« vozijo tja vse, kar imajo doma odveč. Od kosovnih odpadkov, za katere je dvakrat letno organiziran odvoz, do bioloških odpadkov. Ko odprem kontejner za papir, da vanj stresem svojo vrečo s papirjem, vidim, daje poln. Vidim veliko škatlo in jo hočem razdreti, da bo več prostora. Komaj sem jo dvignil. V njej so bile tri PVC vreče, dve črni in ena prozorna vreča z raznimi gospodinjskimi odpadki, ki so že smrdeli. V črnih vrečah so bili zeleni rastlinski deli sobnih rastlin. Vreče sem postavil zraven kontejnerja, da komunalci ob pobiranju ne bi pobrali vsega. Ko pridem drugič, s strahom odkri-jem pokrov. Zopet zagledam polno kartonov - tudi celih. Ko odprem enega, vidim v njem stiropor in PVC vrečko, s katerimi je bil zaščiten televizor Gorenje. Aparat na polico, vse ostalo pa v kontejner za papir. Ko vidim take prizore, se močno razjezim in se vprašam, ali sodimo v Evropo ali na Balkan. Menim, da eni na eno, drugi pa na drugo stran. Tisti občani, ki ne spadate v Evropo, se popravite, da boste Evrope vredni. Janez Pirc, Zelena stranka Še vedno premalo vrtcev SDS Domžale že vsa leta, odkar je bil sprejet Zakon o vrtcih, torej od leta 1996, opozarja občinsko upravo na pomanjkanje kapacitet v otroških vrtcih na področju domžalske občine. Občinska uprava je bila do naših opozarjanj vedno zelo neposlušna, od nekdanje županje Cvete Zalokar-Oražem smo na seji (magnetogram) celo slišali grožnjo, da bomo mi (opozicija) krivi za prazne vrtce, ki jih bo potrebno zapirati, če se bo prisluhnilo našim predlogom po izgradnji dodatnih kapacitet. Zato se lahko povsem upravičeno sprašujemo, kdo je res kriv, da je v naši občini vsako leto več odklonjenih otrok v vrtcih - občinska uprava je priznala, da je teh otrok letos vsaj 300. Je kriva opozicija (SDS), ker je vsa leta opozarjala na veliko priseljevanje v občino ter pomanjkanje razvojne strategije občine ter strateške napake politične opcije, ki je že vrsto let na oblasti? Je kriva SDS, ker je opozarjala na velik trend priseljevanja ter neustrezne odzive občinske politike na ta trend, kjer se je gradilo samo stanovanjske soseske, ni pa se gradilo ostalih nujnih potrebnih infrastrukturnih objektov (vrtci, šole, domovi za ostarele)? Veseli nas, da je v zadnjem času občinska uprava le priznala, da smo imeli vsa ta leta prav. Žalosti pa nas, da kljub temu ni posluha za takojšnjo reševanje teh zadev, saj so nekaterim vladajočim občinskim veljakom pomembnejše naložbe v povsem druge investicije, ki niso nujno potrebne, a žal ima politična moč ter dokazovanje po oblastiželjnosti očitno prednost pred reševanjem nujnih problemov, ki se kažejo na področju predšolskega varstva in na področju osnovnih šol ter domov za ostarele. Še vedno ni izdelana strategija razvoja občine za nekaj naslednjih let, čeprav bi občina morala že pred leti, ko je še bil čas in ko je bila sprejeta zakonska podlaga (leta 1996) začeti z izgradnjo novih vrtcev, saj se je že takrat kazal trend, da bo vsako leto odklonjenih več otrok, kot pa zakonski 14 potrebnih, ko je občina po zakonu dolžna začeti postopke za izgradnjo novih vrtcev. Zato enostavno ne moremo sprejeti očitkov, da je za to kriva vlada v mandatu 2004-2008, ko je zakonsko uredila možnost brezplačnega vrtca za drugega in vsakega nadaljnjega otroka - Občina Domžale bi te kapacitete, ki bi pokrivale število otrok, ki jih starši želijo vpisati v vrtec, morala imeti zgrajene že pred leti. In podobno, kot SDS je bilo s problematiko vrtcev, se sedaj dogaja na področju osnovnih šol in domov za ostarele, kjer v SDS-u ravno tako že vrsto let opozarjamo na tovrstno problematiko. Bomo zopet mi obtoženi, da bodo osnovne šole ter domovi starejših občanov samevali, če se bo poslušalo naše predloge? Nas bo sedanja občinska oblast le poslušala in začela voditi aktivno politiko reševanja tovrstnih težav, kar je njena primarna naloga? Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si Novo vodstvo Ženskega odbora SDS Domžale Članice Ženskega odbora SDS Domžale so se sestale na volilni konferenci, kjer so, poleg sprejema poročil v preteklem mandatnem obdobju, izvolile tudi novo vodstvo. Predsednica Ženskega odbora SDS Domžale, Urška Kabaj Pleterski, ki je tudi vodila delovno predsedstvo, je uvodoma nanizala nekaj pomembnih dejavnikov, zakaj se ženske želijo aktivneje vključevati v politiko, v poročilu o delu v preteklem mandatu pa je izpostavila nekatere odmevnejše akcije ter njihovo delo v času volilne kampanje. Volilne konference so se udeležili tudi nekateri gosti, ki so v uvodnih besedah pozdravili udeleženke ter poudarili nujnost aktivnejšega delovanja žensk v politiki. Tako so pozdravne nagovore imeli predsednik SDS Domžale in poslanec SDS v Državnem zboru RS, Robert Hro-vat, predsednica Ženskega odbora Obljubljanske regije SDS, Ladka Detering ter tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale, Janez Stibrič. V nadaljevanju, po pozdravnih nagovorih ter sprejetih poročilih, je predsedujoča predstavila predlog kandidatk za novo vodstvo Ženskega odbora SDS Domžale. Po krajši razpravi je bilo soglasno izvoljeno novo vodstvo, ki ga sedaj sestavljajo: - Urška Kabaj Pleterski, predsednica - Vesna Sešek, podpredsednica - Urša Maučec, članica - Irena Lampret, članica - Mojiceja Podgoršek, članica Ob zaključku so članice izkoristile prisotnost poslanca SDS v Državnem zboru Republike Slovenije, Roberta Hrovata, ki jih je seznanil z nekaterimi aktualnimi dogodki tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si Statut Nove Slovenije -krščanske ljudske stranke V 4. volilni enoti sta se naša kandidata odrezala več kot odlično! Dr. Janez Vasle je prejel 4,10 % glasov, mag. Franc Capuder pa je v isti volilni enoti prejel 5,91 % glasov. S tem sta naša kandidata, znotraj Nove Slovenije, dosegla nadpovprečni rezultat. Člani OO NSI Domžale se čutimo zavezane, da vas, dragi bralci in drage bralke časopisa Slamnik, podrobneje seznanimo s tem, kaj stranka NSi predstavlja in kako deluje. Zato vam v tej številki ponujamo vpogled v del našega statuta. Preambula Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka (v nadaljevanju: stranka) izhaja iz vrednot krščanske civilizacije, slovenske kulture in neuklonljivih prizadevanj slovenskega naroda za pravičnost, samostojnost in svobodo ter si - na temelju programa Zedinjene Slovenije, načel in izkušenj zgodovinske Slovenske ljudske stranke, tradicije in vrednot vsestranskega slovenskega odpora proti totalitarnemu nasilju in izkušenj novih demokratičnih političnih strank - prizadeva za celovit duhovni in gmotni razvoj vseh Slovencev in drugih slovenskih državljanov tako na osebni kot tudi na družinski ravni, za blaginjo slovenskega naroda in vseh njegovih delov ter za napredek njegove samostojne države v skupnosti evropskih držav. Območje delovanja in status Stranka deluje na območju Republike Slovenije, med Slovenci v zamejstvu in po svetu v skladu s cilji, ki so opredeljeni v programu stranke ... Članstvo Član stranke lahko postane vsak polnoletni državljan Republike Slovenije, ki sprejema program in statut stranke in ga na podlagi podpisane pristopnice sprejme občinski odbor stranke. Organi stranke Organi stranke so: kongres, svet stranke, predsednik, izvršilni odbor, štirje podpredsedniki nadzorni odbor, konferenca stranke, strankino razsodišče, regijski odbor, občinski odbor, mestni odbor, krajevni odbor, četrtni odbor. Stranka NSi ostaja prisotna v slovenskem prostoru še naprej! Ohranjala bo tradicijo, promovirala vrednote ter ostala zvesta svojim volivcem. Da bo stranka tudi v prihodnosti lažje dosegala zastavljene cilje, bo 15. novembra 2008 potekal izredni volilni kongres NSi, kjer bodo volili predsednika, tri podpredsednike in vse ostale organe stranke, sprejeli pa bodo tudi programsko resolucijo. mag. Dominik Janez Herle, tiskovni predstavnik 00 NSI Domžale stran 11 POLITIČNE STRANKE IN NASI POSLANCI Neurejeno stanje občinskih cest rešili v dobrem letu? Neurejeno zemljiško knjižno stanje občinskih cest je že precej časa trajajoč problem v naši občini. Kot občinski svetnik se ob pogovorih z občani znova in znova srečujem z nezadovoljstvom zaradi že vrsto let trajajočega neurejenega lastništva. V nekaterih primerih je tako že več deset let, kar je samo po sebi nesprejemljivo. Vendar je zadeva večplastna, konec koncev pa imajo občani zaradi tega tudi neposredno škodo, če omenimo samo plačevanje davkov na nezazidana stavbna zemljišča - ki pa so v naravi občinske ceste. Razumem, da ne gre za vprašanje, ki bi neposredno ogrožalo skupnost ali morda povzročalo takšno ali drugačno konkretno življenjsko stisko, vsekakor pa odraža neko kulturo odnosa do okolja, ljudi in tudi do občine kot institucije same. Zaupanje in dobri odnosi so v današnjem svetu še kako pomembni za uspešno načrtovanje, investicije in uvajanje sprememb v vsako skupnost. Zaradi takega brezbrižnega odnosa tudi lastniki zemljišč v bodoče ali pa že ob aktualnih investicijah ne jemljejo kot samoumevno, da del svojih zemljišč namenijo za take in drugačne javne pridobitve. Osebna lastnina pridobiva na veljavi, dobre volje ne ceni nihče več. Zato v SLS pozivamo in spodbujamo k čimprejšnji ureditvi tega stanja. Občina Domžale sicer odgovarja, da »v skladu s sprejetim proračunom odkupuje zemljišča na podlagi vlog občanov oziroma po evidenčnem seznamu gospodarske infrastrukture. Postopek pri odkupu zemljišč je nasle- dnji: 1. odmera zemljišča, 2. odločba geodetske uprave, 3. cenitev zemljišča, 4. prodajna pogodba, 5. ureditev zemljiško knjižnega stanja. Postopki so dolgotrajni v delu od odmere geodetskega podjetja do odločbe pristojne geodetske uprave, na katero se čaka tudi do eno leto.« Skratka, kot lahko razumemo, če bi bila občina odločna rešiti to neurejeno stanje čim prej in bi namenila sredstva za takojšnjo odmero vseh odsekov, bi lahko vse, prav vse, uredili najkasneje v dobrem letu dni? Kjer je volja, ... Rok Ravnikar, občinski svetnik www.rokravnikar.si Brez strategije razvoja turizma »Začnimo graditi turizem v Domžalah« sem naslovila svoj prispevek v Slamniku aprila letos. Kot občinska svetnica, ki se z vso odgovornostjo zavedam, daje turizem eden največjih in «I o» e n mu najbolj razširjenih evropskih ekonomskih sektorjev in pomeni pomembno razvojno in poslovno priložnost, velika priložnost tudi za našo občino. Tako kot se že od samega začetka mandata zavzemam za urejenost in prijaznost našega mesta, se glasno zavzemam tudi za vzpostavitev turističnih produktov naše občine. Želim si, da Občina Domžale končno začne razvijati turizem bolj celovito in učinkovito. Razvoj turizma je v naši občini prepuščen posameznikom in različnim društvom, potrebujemo aktivnosti identifikacije turističnih potencialov in tudi vzpodbujanje vseh občank in občanov k skupnemu načrtovanju razvoja turizma. Na 20. seji občinskega sveta, 24. septembra, sem zopet obudila vprašanje glede strategije razvoja turizma v naši občini in uradno stališče pristojnega oddelka je: »V sklopu Razvojne strategije občine Domžale, katere izdelava je začasno prekinjena, bo zajeto tudi področje razvoja turizma.« Odgovor, ki ni podkrepljen z nobenimi dejstvi, datumi, odgovor na vprašanje o panogi, katero Slovenija postavlja za potencialno vodilno panogo našega gospodarstva, govori o neresnem pristopu občinske uprave. Naša lastna turistična identiteta bo pač morala še malce počakati. Že sedaj nas sosednje, manjše občine, tudi na tem področju že pošteno prehitevajo. Po malem smo tega tudi že vajeni, to se nam je že zgodilo na področju podjetništva, ki je bil nekoč paradni konj naše občine. Katarina Karlovšek www.katarinakarlovsek.si Evropska sredstva Republika Slovenija je upravičena do t. i. črpanja sredstev iz evropskih kohezijskih in strukturnih skladov (samo) še do leta 2013. Kot občinskega svetnika, ki že dve leti opozarja na dejstvo, ki je vsem znano, jav Občine Domžale, zakaj še do danes predlogu o ustanovitvi posebnega oddelka (pi občankam in občanom Občine Domžale nudil(a) kovno pomoč pri sestavljanju vlog za dodelitev e sredstev. Iz dneva v dan se soočam s prošnjami imajo verodostojne, preverjene in celo nagraje sprašujem vodstvo prisluhnilo mojemu ), ki bi vljruopdis,kikhi nimajo pa t. i. »administrativnega suporta« ljudi, ki bi jih Občina Domžale nekako morala zagotoviti svojim občankam in občanom, če bi ta vladajoča občinska ekipa imela resničen namen pomagati ljudem. Vsako vlaganje v pomoč ljudem pri pridobivanju evropskih (nepovratnih!) sredstev se namreč povrne, in to večkratno! Tako nam pričajo »dobre prakse«, ki jih že kar nekaj let (!!!) uveljavljajo v drugih slovenskih občinah. Občutek imam, da vodilni ljudje Občine Domžale skrivajo svoje nesposobnosti (ali pa zavestno ne-delo) za krinko lažnih, javnosti namenjenih informacij, o že večletnem pripravljanju ustanovitve oddelka, ki bi skrbel za pomoč občankam in občanom naše občine pri pridobivanju evropskih sredstev. Tako ravnanje odgovornih »članov« ekipe, ki ima trenutno oblast v naši občini, je vsaj nerazumno, če že ne vse obsodbe vredno. Apeliram na župana, da - spregleda! In nemudoma uredi vse potrebno (kar je v njegovi pristojnosti!) za začetek delovanja oddelka (pisarne), ki ga(jo) predlagam. Ali pa vsaj konstruktivno odgovori na svetniško pobudo, predlagano že večkrat! To pa je (celo) njegova dolžnost! Peter Verbič Evropski parlament ni samo politika V Evropskem parlamentu potekajo vzporedno s političnimi in zakonodajnimi aktivnostmi številne prireditve. Vsak poslanec ima pravico, da se v petletnem mandatu dvakrat pojavi kot organizator razstave ali drugega kulturnega dogodka. Pravila so precej stroga in čas skopo odmerjen. Razstave umetniških del, predstavitve pokrajin in regij, pomembnih kulturnih spomenikov in znan-stveno-raziskovalnih projektov in institucij trajajo največ tri dni in se odvijajo na prostranih hodnikih ali namenskih prostorih. Nekateri menijo, da tako kratke razstave ne morejo doseči svojega namena, sam pa menim, da so dobra popestritev življenja v parlamentu. Tudi če se otvoritve ne morem udeležiti ali pa me morda niti ne zanima, vsaj dva dneva hodim mimo razstavnih panojev in si vse skupaj mimogrede ogledam. In s tem je cilj dosežen. V parlamentu je zaposlenih okrog pet tisoč ljudi, vsak dan pa je tu še na stotine obiskovalcev in vsi ti ljudje si lahko razstavo vsaj bežno ogledajo. Tako številčnega avditorija nima veliko galerij v mestu. Običajno je otvoritev razstave po zaključku popoldanskega dela parlamenta, torej okrog 18.30. Po pozdravnem govoru se oglasijo še avtorji razstave, temu pa sledi pogostitev. Včasih so govori predolgi in prisotni se začnejo pogovarjati ali pa odhajajo, tako da je prav nerodno, ko se razglasi otvoritev razstave le pred nekaj ljudmi. Toda, tako pač je. V hiši, v kateri se veliko govori, je malo takšnih, ki so po celodnevnem govorjenju in poslušanju še pripravljeni poslušati dolge predstavitve. Treba pa je razumeti tudi avtorja razstave, ki je prišel v Bruselj od daleč in želi kar najbolje predstaviti svoje Pogostitve so zelo različne - od kozarca vina, sokov in kanapejev do predstavitve vin in kulinarike. Največ ljudi privabijo slednje, kajti vsaka pokraji- na, ki želi dobro predstaviti svoj turizem, vedno poskrbi za dobro hrano in pijačo. Seveda pa so tudi tu največja težava govori, ker govorijo politični predstavniki te regije in gostitelj. Da ne bi ljudje odšli, se organizator odloči, da prej postreže z vinom in tako prisotni lažje zdržijo do konca. Kot organizator takih dogodkov sem imel srečo, da sem bil obakrat v najboljši dvorani: prvič, ko sem predstavljal projekt Slovenija - dežela odličnosti, potem pa še skupaj s slovaškim poslancem z razstavo ob stoti obletnici hokeja. Obakrat je bila dvorana polna in veliko zanimanje je poplačalo naš trud. Letos je leto medkulturnega dialoga in vodstvo parlamenta je oktobra pripravilo afriški teden, v začetku novembra pa je razstava arabske kulture. Glavni govorniki na otvoritvah so predsednik parlamenta in pomembne osebnosti iz afriškega oziroma arabskega sveta, tu je množica obiskovalcev in na ogled so res prave mojstrovine človeške ustvarjalnosti. Tako je vsak teden in ker so razstave na vseh večjih hodnikih, ima zgradba parlamenta bolj prijazno podobo, obiskovalci pa se lahko prepričajo, kako pomembna je kultura za kakovost življenja. Dr. Mihael Brejc, evropski poslanec Rusija, izjemno pomemben globalni, evropski in slovenski partner Rusija je po površini največja država na zemeljski obli. Tudi po številu prebivalstva s 142 milijoni spada med največje države sveta. Vsekakor dovolj, da Rusiji uspeva ohranjati vlogo ene izmed vodilnih svetovnih partneric v vseh pogledih. Po drugi svetovni vojni je Sovjetska zveza predstavljala nesporni center vzhodnega bloka, globalna vloga Rusije pa se je znova okrepila predvsem v zadnjem desetletju. Dr. Romana Jordan Cizelj je bila kot koordinatorka Začasnega odbora za podnebne spremembe v okviru delegacije tega odbora konec oktobra 2008 na obisku v Moskvi. Namen obiska delegacije je bila izmenjava stališč z Rusijo o možnostih za dosego mednarodnega sporazuma o omejevanju globalnega segrevanja ozračja. Rusija bo - poleg Kitajske, Indije, ZDA in EU - igrala ključno vlogo pri pogajanjih in določitvi novega okvira o podnebnih spremembah po izteku Kyotskega protokola leta 2012, zato se je želel Evropski parlament pred decembrsko mednarodno konferenco o podnebnih spremembah seznaniti z njenimi načrti, stališči in izzivi na tem področju. Delegacija se je tako v Moskvi srečala s politiki, uradniki, pred- stavniki nevladnih organizacij ter strokovnjaki s področja podnebnih sprememb in energije. Sogovorniki so potrdili, da Rusija že čuti posledice globalnega segrevanja ozračja. Zavedanje o okoljski problematiki sicer raste, a prva ruska prioriteta še naprej ostaja gospodarska rast. Dr. Romana Jordan Cizelj ob tem poudarja, da »je Rusija izjemno pomembna partnerica tako EU kot Slovenije, zato računamo na njeno sodelovanje pri pogajanjih o mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah. Eden glavnih izzivov je gotovo najti pot k trajnostnemu razvoju, kar med drugim pomeni vzpostavitev uravnoteženega razmerja med gospodarsko rastjo in skrbjo za okolje. Za dosego globalnega sporazuma se moramo osredotočiti tako na ukrepe zmanjševanja posledic podnebnih sprememb kot na ukrepe prilagajanja. Ne smemo pa pozabiti na veliko vlogo, ki jo pri doseganju zastavljenih ciljev igra osveščanje javnosti, kot tudi na primeren zakonodajni okvir ter spodbude industriji in prebivalstvu.« Je Rusija torej pomembna globalna partnerica? Vsekakor, ena največjih in najpomembnejših. Je tretja največja trgovska partnerica EU, ena izmed največjih svetovnih dobaviteljic energetskih virov, velika in pomembna uvoznica blaga in storitev in kot takšna tudi vsemu svetu soodgovorna za vprašanje globalnega segrevanja ozračja in ustreznih ukrepov za ublažitev posledic podnebnih sprememb. Darko Rudi Tristo otrok odklonjenih - ali je to sploh mogoče? Kriza, ti naš vsakdan Tihotapi se preko hribov, vleče se skozi naše doline in neusmiljeno vdira v naše domove, se zažira v naša življenja, našo denarnico, našo duševnost, preoblikuje naše občutke, vpliva na naše obnašanje do sebe in do drugih. Zavlekla se je v vse pore našega življenja in vsakdana. Ime ji je kriza! Ujela nas je nepripravljene, opijanjene na krilih razvoja in prosperitete, zato jo gledamo, kot da smo se srečali s pošastjo in kar ne vemo, kaj bi. Kako se spopasti z njo, jo prijeti kot bika za roge, ali za vrat kot kačo ali za rep kot mačko. Kaj bomo storili? Najprej se bomo morali zazreti vsak vase in se vprašati, kaj lahko storimo sami za omilitev stanja. Znani so že pozivi na področju zdravstva - usmeritev k lastnemu zdravju! Na vse možne načine bo treba skrbeti za svoje zdravje, s prehrano, z gibanjem, z opuščanjem raznih razvad in predvsem delovati preventivno, torej usmeriti se v preprečevanje bolezni, kolikor je le mogoče odločno. Prehrana - jem zato, da živim; ne živim zato, da jem! Skrbeti bo treba za kolikor je mogoče zdravo prehrano, brez »nažiranja« z vsem tistim, česar telo ne potrebuje. Ne bodimo »kante za odpadke«, kamor zmečemo vse, za kar nam podzavest sporoča, da je »dobro«. Varovanje okolja - kdo, če ne mi? Kdaj, če ne zdaj? Ta tempo produkcije izdelkov za tako rekoč enkratno uporabo je zastrašujoč za vsak razumno misleči osebek, saj je jasno, da ni mogoče »skladiščiti«, uničiti, predelati ali karkoli že z njimi početi, tolikšne količine odpadkov. Če bi se odpovedali samo nakupovalnim vrečkam, bi že naredili veliko za naš planet in naše potomce. Verjemite, da ni tako težko, samo svojo »culo« ali škatlo si omislite, pa bo in plastiki, kjer je le mogoče recite NE. Podobnih možnosti je še mnogo, le malo moramo razmisliti in se začeti obnašati tako, kot od nas pričakuje mati narava. Poznavalci pravijo, da bomo pri nas krizo najbolj občutili prihodnje leto, ko bo zaradi zmanjšanega povpraševanja po izdelkih in storitvah zmanjkalo denarja za financiranje dejavnosti in kreditiranje prodaje. Kljub posegom države na finančni sektor z izdatno pomočjo, kriza ne bo udarila vseh enako. Kriza že in bo še povzročila mnogo težav na vseh področjih in posledice bodo različne: negativne in pozitivne. Potrudimo se vzeti čimveč njenih pozitivnih posledic in jih izkoristimo v lastno dobro, dobro družine, družbe in narave. Mija Pukl Brez plač ni pokojnin Pravijo, da se zaostruje medgeneracijski odnos zaradi zahteve po višjih pokojninah, ker se upokojenci zavzemajo samo za višje pokojnine. Nihče ne zahteva povišanja odstotka za prispevek v pokojninsko blagajno, kar pomeni, da le višje plače in več delovnih mest zagotavlja več denarja za pokojnine. DeSUS se bori za višjo pokojnino, izhajajočo iz bolj pravične porazdelitev ustvarjenega prihodka, kar mora imeti za posledico bolj pravične plače za delavce. Kakšna je strategija razvoja na nivoju države in kakšna na nivoju občine? Kakšne ukrepe bo izvajala vlada za ustvarjanje novih delovnih mest? Kaj so strateška področja razvoja Slovenije, katere panoge bomo razvijali v finančnih pogojih? Kaj se na tem področju dogaja v občini? Kaj o tem problemu misli Občinski svet? Kolikokrat je v tem mandatu na svojih sejah obravnaval gospodarsko področje razvoja občine? Ali je s svojimi odločitvami skrbel predvsem za novogradnje in ustvarjanje še večjega spalnega naselja? Kako misli občino skozi te težave voditi župan? Dejstvo je, da v naši občini že nekaj let upada število delovnih mest. Povprečna plača v naši občini ima prav tako v odnosu do republiškega povprečja trend nenehnega padanja. Menim, da je to zadosten alarm za resno razpravo o ukrepih za blažitev prihajajoče krize in nadaljnjega razvoja občine na Občinskem svetu. Brez novih delovnih mest ne bo zaposlitev za mlade, ne plač, ne pokojnin, ne prilivov za družbene dejavnosti in ne za pomoč socialno ogroženim. Torej so pravične plače in nova delovna mesta realna podlaga za boljše pokojnine in to je upokojencem povsem jasno. Mija Pukl Obveščamo člane in simpatizerje, da je sedež stranke DeSUS v Domžalskem domu (bivša knjižnica), Ljubljanska 58, Domžale. Obiščete nas lahko v pisarni vsako drugo in četrto sredo, od 14. do 16. ure. Vabljeni! Telefon: 051/317-603, e-mail: marija.pukl@planet.si Obiščite našo spletno stran: www.desus.si Državni zbor RS je že leta 1996 sprejel zakon, ki občinam v 10. členu Zakona o vrtcih nalaga, da kadar v kraju bivanja ni vrtca oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev vsaj enega oddelka - to je 14 otrok - je občina dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest ali razpisati koncesijo. Mene takrat, torej leta 1996, še ni bilo v Državnem zboru, poslanka pa je bila tedanja domžalska županja, vendar kljub temu, da je njena politična opcija in ona sama krojila državno politiko, ona pa poleg tega še občinsko, je bilo stanje na področju predšolskega varstva v domžalski občini iz leta v leto slabše. Zakaj je bilo temu tako, me niti ne zanima, niti ne želim polemizirati v zvezi s tem, pomembneje se mi zdi, da se pereče stanje zadevo čim hitreje in čim ustrezneje reši, saj so razmere zaradi napačne občinske politike postale že res nevzdržne. Državni zbor RS je v prejšnji sestavi na pobudo vlade pod vodstvom Janeza Janše želel popraviti stanje na državni ravni, s tem da je Državni zbor sprejel novelo zakona o vrtcih, o čemer sem v Slamniku že pisal in se ne bi ponavljal. Kljub vsemu pa bi omenil dejstvo, da je država v prejšnjem mandatu ponudila roko občinam in je bila pripravljena pomagati pri soinvestiranju vrtcev v občinah. Država je tudi omogočila brezplačno bivanje v vrtcu za vsakega drugega in nadaljnjega otroka v vrtcu. Na državni ravni smo v času prejšnje vlade ustvarili sistemske pogoje, da se lahko dviga število vključenosti otrok v vrtce, zlasti v drugem starostnem obdobju, razbremenili smo starše na praktično vseh plačilnih lestvicah. Ob tem pa je potrebno povedati, da je bila proti temu ravno tista politična opcije, ki sedaj sestavlja novo vlado. Če se vrnem na lokalni nivo in na problematiko vrtcev v domžalski občini, ugotavljam, da se je sedanja občinska oblast znašla v situaciji, ko se brez dolgoročne razvojne strategije spopada z nastalo situacijo. Res se odpira oziroma se bo v kratkem odprlo nekaj novih oddelkov, vendar je to zgolj gašenje požara z oljem, saj te nove kapacitete ne bodo zadostovale niti za vključitev otrok v vrtce iz najbližjih zgrajenih stanovanjskih sosesk, kaj šele, da bi zadostile potrebam, na katere v SDS opozarjamo že leta in leta. Z obrazložitvami občinske uprave, da je država prevalila breme na občine in s tem povzročila nastalo situacijo, ker je razbremenila starše plačila vrtca za drugega otroka, se enostavno ne morem strinjati, saj so od leta 1996 kršili zakon - ga bodo kršili še naprej? Pa ne samo pri vrtcih, kažejo se že akutni problemi na področju osnovnih šol, kjer šolam zaradi prostorske stiske ponovno grozi dvoizmenski pouk, kaže se problem na področju domov za starejše občane, skratka zadeve postajajo popolnoma neobvladljive. Ob tem se lahko samo vprašamo, če bo tudi nova oblast na državnem nivoju ponudila roko občinam pri rešitvah tovrstnih težav - in, kar je še pomembneje, ali bo domžalska občina zopet ena tistih občin, ki se te pomoči ne bo poslu-žila? poslanec S Robert Hrovat, SvDržavnem zboru RS jww.roberthrovat.sds.si Vika in Franc Prosenc sta praznovala zlato poroko Prazniki življenja so za vsakogar drugačni. Tisti, ki se povezujejo s številom petdeset, so postali največji in jih praznujemo bučno. Blagostanje zlate poroke ni dano vsakomur, a Vika in Franc Prosenc sta nasmejano mladostna stopila iz domače hiše na Viru in se po petdesetih letih skupnega bogatega življenja odpeljala v cerkvico Hribce pri Moravčah, kjer sta si 25. oktobra 1958 prvič obljubila ljubezen in zvestobo za vse trenutke življenja. Mama Vika se je rodila leta 1937 na Žagi v Dolah, ata Franc pa v Češnji-cah pri Moravčah leta 1935, zato ni čudno, da sta se spoznala leta 1951 v slikoviti Moravški dolini. Zgodba je lepa, skoraj kot iz romanov starih romantičnih časov. Vika je šla od nedeljskega popoldanskega nauka še k čevljarju, Franc pa jo je dohitel s kolesom, praktičnim prevoznim sredstvom tistega časa, ko mladenič lahko ogovori dekle, ustavi kolo, pot nadaljuje peš ... Potem je začel prihajati na obisk k Žagarjevi najstarejši hčeri z veliko vztrajnostjo. da je ostala doma in skrbno vzgajala svoje otroke, gospodinjila in kasneje pazila še kar nekaj otrok iz okolice. Ko so si njuni otroci ustvarili družine, so imeli tudi vnuki njeno toplo naročje in varnost pri njej. Vsi štirje otroci s partnerji in enajstimi vnuki (jubilanta imata že tri pravnuke) so pripravili za zlatopo-ročenca nepozabno slovesnost. Na ulici Zrinjskega 5 je na predvečer zlate poroke zrasel velik mlaj z vsem potrebnim okrasjem. Naznanjal je, da bo res prava ohcet. Naslednje jutro je pripeljal pred hišo okrašen BMW (skoraj iz tistega časa), zlato-poročenca pa sta nasmejana stopila iz domače hiše, Vika s prekrasnim šopkom rdečih vrtnic, oba z možem pa s prešernim nasmehom in zadovoljstvom. Zunaj so ju čakali otroci z družinami in drugi povabljeni ter sosedje. Najmlajša hči Jožica ju je nagovorila s prijazno življenjsko zgodbo in toplo zahvalo za delo in dobroto v imenu vseh otrok. Zaželela jima je še veliko sprehodov na Limbarsko goro in Golčaj, obilo zdravja, ljubezni in sreče v krogu družine. Vmes je bil še (pre)dolgi vojaški rok, ljubezen pa je bila močnejša od vseh ovir. Želja po skupni življenjski sreči ju je zvezala v sveti zakon 25. oktobra 1958 v cerkvici Žalostne Matere Božje v Hribcah pri Moravčah. Takrat poročni sprevod ni bil tako dolg kot zlatoporočni, čeprav sta se že peljala z avtomobilom opel kapitan, ki ga je imela družina Fuger iz Moravč. Svatov je bilo bistveno manj, saj niso mogli v en sam avto, pa tudi ohcet na nevestinem domu je bilo treba pripraviti, saj se je tu zbralo več sorodnikov, ki so se veselili, kot se za tak dan spodobi. Potem se je začela lepa in naporna skupna pot. Sprva sta stanovala v Dobu in delala, Vika v tovarni Indu-plati, Franc pa v Menini in kasneje vse do upokojitve v LIP Radomlje. Imela sta lepe cilje: ustvariti družino in narediti dom zanjo. Na t.i. koli-ški gmajni sta začela graditi hišo in jo z odpovedovanjem, garanjem in pridnostjo tudi zgradila. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: sin Drago, hčerka Viktorija, sin Franci in hčerka Jožica. Družinska skrb in otrok je narekovalo mami, Dom upokojencev Domžale Karantanska cesta 5 Občanom domžalske občine sporočamo, da bomo 1. 12. 2008 začeli z razvažanjem kosil na dom in terapevtsko vadbo za starejše. Informacije dobite v recepciji ali tajništvu doma. Telefon: 01/724-1230 Ganjenost je samo za kratek trenutek orosila oči slavljencev, sprevod avtomobilov pa je krenil proti Moravčam mimo Vikinega doma naprej do cerkvice Žalostne Matere Božje v Hribcah. Šum jesenskih gozdov in tople barve jeseni so ob potrkavanju zvonov sprejele zlatoporočenca. Pridružili so se še bratje in sestre obeh slavljencev, na pragu cerkve pa ju je sprejel župnik župnije Vir Jože Tomšič. Pred oltar sta šla ponosno in z nasmehom, lep poročni obred so obogatili vnuki in Odrasli mešani pevski zbor župnije Vir, ki je ubrano prepeval z zborovodkinjo Petro Starbek. Po slovesni maši smo v samotnem okolju pred cerkvico nazdravili njuni sreči, jima zaželeli še mnogo trdnega zdravja ter poklepetali tudi o starih časih pred petdesetimi leti. Vsak izmed nas je razmišljal tudi o tem, koliko dobrega in koristnega sta že naredila v življenju. Vemo tudi, da bosta še naprej razdajala dobroto, se pomlajevala ob vnukih in pravnukih ter z varstvom priskočila na pomoč kaki mladi družini. V krogu domačih je sledila pojedina, domači pa so jima pripravili še vrsto presenečenj. Tudi ta zlata poroka vsakomur pripoveduje lepo zgodbo življenja, ki ni bilo spleteno samo iz lepih trenutkov, ampak je prinašalo tudi veliko preizkušenj, odpovedovanja in potrpljenja. Slika družinske sreče otrok z družinami doma pod mlajem in tiste v cerkvici v Hribcah pa bo ostala vsem prisotnim še dolgo vzor, da je življenje lahko bogastvo in zaklad, če ga sprejemaš odprto in potuješ z njim naprej v veri, da lahko v mozaik dodaš svoj kamenček za bodoče rodove. Naj živi ta plemenitost z vama, draga zlatoporočenca še mnogo dni. Anica Grilj Iskrene čestitke Zlatoporočenca Jože in Ani Brglez »V življenju se človek pogosto sprašuje, ali je srečen, so srečni ljudje, ki z njimi deli svojo življenjsko usodo. Sprašuje se, kaj lahko še sam naredi za svojo srečo, za srečo drugih. Veliko je odgovorov na ta vprašanja in najbrž sta se tudi vidva na pet desetletij dolgi skupni življenjski poti kdaj pa kdaj vprašala, kakšna je vloga sreče v vajinem zakonu. Samo vidva vesta, kaj je bila pravzaprav sreča za vaju ter kolikokrat je potrkala na vajina vrata. Je bilo to razumevanje med vama, rojstvo hčera, vnukov, pravnukov, morda gradnja hiše, kjer je bilo veliko odrekanj. Mi, ki smo danes z vama, pa vemo, da je velika sreča za nas, da lahko skupaj z vama praznujemo vajino zlato poroko,« je med drugim dejal župan Toni Dragar ob potrditvi zlate poroke, ki sta jo 25. oktobra 2008, prav na dan, ko sta se pred petimi desetletji poročila, v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale praznovala Jože in Ani Brglez s Partizanske ulice 3 v Domžalah. Zlatoporočenec Jože se je rodil 16. marca 1931 v Dolgi Gori očetu Tonetu in mami Nežki kot šesti otrok. V začetku življenja mu usoda ni bila naklonjena, saj mu je ob dopolnjenem prvem letu umrla mama. Oče se je nato ponovno poročil in z mačeho imel še dva otroka. Jožetovo otroštvo je bilo podobno otroštvom kmečkih otrok, kjer ni nikoli manjkalo dela, pa tudi prijetnih iger v številni družini. Vojaški rok je služil med letoma 1951 in 1953 v Sarajevu, že leta 1954 pa ga je pot pripeljala v Domžale, kjer je našel prijetno stanovanje pri svoji teti Mariji Brglez. Oljarna Vir je bila njegovo prvo delovno mesto. Kar 12 let je vsak dan odhajal na Vir, dokler se ni odločil za spremembo službe in se zaposlil v Belinki ter v njej delal do upokojitve leta 1990. 13. julij 1932 je rojstni dan zlatopo-ročenke Ani, ki se je kot drugi otrok rodila mami Jerci in očetu Damjanu Bolharju iz Ihana. Tudi Bolharjeva družina je bila številna, saj je bilo v njej kar osem otrok. Tudi pri Bolhar-jevih ni nikoli manjkalo dela. Življenje je bilo trdo, še posebej težko je bilo v času med drugo svetovno vojno. Očeta so namreč Nemci odgnali v koncentracijsko taborišče Dachau. Mama je ostala sama z otroki in le težko preživljala družino in strahote vojne. Pri 14 letih je morala gospa Ana zaradi težkih življenjskih razmer iti služit na kmetijo v Vinje. S šestnajstimi leti jo že srečamo v Toko, kjer je delala do upokojitve. Življenjski poti sta se prekrižali v letu 1957 v domžalskem kinu. Kar hitro sta spoznala, da sta za skupaj, je 25. oktobra 1958 je sledila poroka v Domžalah ter nato skupno življenje pri Krajškovih v Ihanu, kjer sta živela dve leti. Leta 1959 je na svet prijokala njuna prvorojenka Nevenka. V letih po poroki sta gradila svojo hišo, ki je še danes njun skupni dom. Pri gradnji hiše je bilo veliko odrekanja, veliko lastnega dela, predvsem pa želje, da svojim otrokom ustvarita prijeten dom. Leta 1967 je na svet prijokala druga hčerka Anka, za katero je bila potrebna po hudi prometni nesreči še posebna skrb. Danes je Nuška njun sonček in sonček vseh, s katerimi se srečuje. Pred dvajsetimi leti se je k njima preselil njun najstarejši vnuk Miha in z njima živi še danes. Danes imata Jože in Ani štiri vnuke, vnukinjo ter dva pravnuka, katerim sta vedno namenjala pozornost. Njun dom ima vedno odprta vrata, zlatoporočenca Jože in Ani pa sta vedno pripravljena pomagati, razumeti težave ter pokazati, da so tako njuni domači kot vsi prijatelji vedno dobrodošli. Jesen življenja si lepšata s srečanji s svojimi najbližjimi, skrbjo za vrt in za okolico hiše. Rada bereta, pogledata televizijo, odhajata na sprehode in sta srečna drug z drugim. Kaj pogrešata v Domžalah? Ničesar. Vse to kaže na njuno skromnost, na njuno prepričanje, da mora biti človek zadovoljen z malim, pa tudi na to, da sta še po petih desetletjih srečna, ker sta skupaj. »Mnogokrat njune dobrote nismo znali dovolj ceniti in spoštovati,« nam je v imenu domačih povedal vnuk Miha Ulčar, ki je bil skupaj z vnukom Klemenom Ocepkom priča na njuni zlati poroki. Pa tudi to, da prav zlato poroko izkoriščajo kot trenutek, da se zlatoporočenca Brglez zahvalijo za vse, kar sta jim dala, ter jima zaželijo še mnogo zdravih in srečnih let. Enake so bile tudi želje župana Tonija Dragarja, ki je zlatoporočencema v imenu Občine Domžale voščil veliko zdravja, sreče in veselja, prijetno praznovanje ter še veliko lepih let z najbližjimi. Zahvalil se jima je za vse, kar sta dobrega storila tudi za Občino Domžale. Vera Vojska Tradicionalno srečanje dveh društev upokojencev: Moravče in Zagorje ob Savi Društvo upokojencev Moravče je bilo konec septembra organizator srečanja s člani Društva upokojencev Zagorje ob Savi. Srečanja se je iz obeh društev udeležilo 20 članov. Sprejem je bil v jutranjih urah v društvenih prostorih in po pozdravnih govorih, izmenjavi protokularnih daril in govoru župana Občine Moravče Martina Rebolja, ki je izrekel čestitke Društvu upokojencev Moravče za prizadevno delo, še posebej pa je čestital predsedniku Francu Novaku za 80. rojstni dan, smo se z avtobusom odpeljali na Gorjušo v Železno jamo. Vodič Aleš Stražar nam je predstavil vse znamenitosti, še posebej zanimiv je bil ogled muzejske zbirke v Jamarskem domu. Vsi so bili prvič v teh krajih in so bili s predstavitvijo zelo zadovoljni. Izlet smo s prijateljskimi pogovori zaključili na kmetiji pri Mežnarje-vih - Sveti Miklavž-Katarija nad Moravčami. Naslendje leto je gostitelj društvo upokojencev Zagorje ob Savi. Jože Novak Aleš Stanislav Stražar, vodnik po jamarski zbirki in Železni jami. Svoje delo opravlja prostovoljno, svoje znanje pa je prejel od svojega pokojnega očeta Staneta. Župan na obisku 90. rojstni dan Andreja Sajevica 23. oktobra 1918 se je kot četrti od petih otrok v Srednji vasi pri Sen-čurju rodil Andrej Sajevic. Življenje številne družine bi bilo lahko prijetno, če ne bi otrokom v rani mladosti umrla oba starša. Med vojno je bil gospod Andrej odveden v Rusijo, od koder se je z meje s Sibirijo, v mrazu, ki ga ne bo nikoli pozabil, iz ruskega ujetništva kot eden redkih Slovencev vrnil z vlakom šele jeseni 1945. In prav o Rusiji in trpljenju med drugo svetovno vojno smo začeli pogovor 23. oktobra 2008, ko sva z županom Tonijem Dragarjem obiskala čilega devetdesetletnika in mu ob življenjskem jubileju čestitala in zaželela vse najboljše. Pri pogovoru o mladosti, o življenjski poti z gospo Frančiško, s katero sta pred leti praznovala zlato poroko, čez dobro leto pa morda že biserno, sta svoje poglede na očeta in mamo predstavila tudi hči Mari in sin Lojze. O starših in njunem življenju, v katerem ni nikoli manjkalo pomoči vsem štirim otrokom, govorita z velikim spoštovanjem, saj smo že ob zlati poroki izvedeli, da sta starša otroke vzgajala z ljubeznijo, s čutom spoštovanja in poštenosti, privzgojene delovne navade pa so omogočile, da so v življenju vsi uspešni podjetniki. Tudi tokrat smo se zaustavili ob zgodovini rodbine, ki izvira iz priimka Sajo-vitz z Madžarske, kjer je priimek znan že od leta 1940. Vsi Sajevče-vi, med katerimi je tudi poslanec Borut Sajovic iz Tržiča, imajo torej v sebi zanesljivo nekaj modre krvi, predvsem pa so med seboj tesno prepleteni, saj se vsako leto dobijo na tradicionalnem družinskem srečanju. »Če mi bo zdravje služilo, kot mi pri devetdesetih, potem prav rad dočakam stoti rojstni dan,« je med smehom povedal gospod Alojz Sa-jovic, ki si visoke starosti ne blaži s tabletami, ampak z odlično domačo hrano, ki jo skuha gospa Frančiška. »En štamperček pravega domačega je najboljše zdravilo,« nam še zaupa vzrok dobrega zdravja, pa tudi spanje, s katerim nima težav. K dobremu počutju in lepi jeseni življenja prispevajo predvsem pogosti obiski domačih, ki kljub podjetjem, ki so vsa po vrsti uspešna, vedno najdejo čas za obisk staršev, ki sta vesela tudi 10 vnukov in treh pravnukov. Posebno praznični dnevi so pri Sajevčevih na Hudem prijetni, ko zadiši prava domača potica, pa tudi najboljše žli-krofe naredi njihova mama. Veliko lepih spominov imata na skupno pot. Med njimi so tisti, ko sta prijetne poletne dni preživljala na morju, med svojimi najbližjimi. Nepozaben je tudi mlaj, ki so ga postavili ob očetovem 90. rojstnem dnevu ter pripravili gostijo, h kateri sodi tudi darilo, ki ga bosta starša izkoristila kar skupaj zdravje si bosta namreč krepila v toplicah. V pogovoru s županom, ki je gospodu Andreju iskreno čestital ob 90. rojstnem dnevu in mu zaželel veliko zdravja pa vsaj še eno srečanje čez deset let, smo se dotaknili tudi sedanjosti, ki jo jubilant spremlja po televiziji. V pogovoru sta nam hči Mari, ki jo najbrž večina bralcev pozna po skoraj znameniti trgovini Jurček, in sin Lojze, ki se ukvarja z nepremičninami, povedala marsikaj zanimivega, pa tudi koristnega za današnje dni. Iskrene čestitke, gospod Andrej Sajevic, ki ga je ob rojstnem dnevu v imenu Medobčinskega društva invalidov Domžale, obiskala tudi poverjenica Pavla Jašovec, ob 90. rojstnem dnevu ter veliko zdravja vam in vsem vašim želim. Vera Vojska Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Društvo ima zelo zanimive skupine. Ena od teh je skupina Cvetje v jeseni v kateri so same ženske. Vse so zelo urejen in imajo veliko talentov: so pevske, umetnice, pesnice, modne kreatorke, oblikovalke, šivilje... Na praznovanju rojstnega dne v gostilni Kovač so izbrale miss Cvetja v jeseni in miss je napisala pesmico za rojstni dan: Za rojstni dan! Smo zdrave in vesele V pomlad zažvrgolele Vse iz skupine te, Ker skoraj vse praznujemo, Ko v tem letnem času Sonce smo zagledale. To res je davno že bilo, A me še vedno vedre smo, Se rade uredimo, življenje požlah- Če vidiš čudoviti svet, Nam res je vedno še živet! In zbrale smo se pri Kovaču, A ne da bi kovale, Le z glažki bomo trkale -Še Miss bomo izbrale. Da pesmi pozabili bi, To ni se še zgodilo, Saj znamo jih nešteto Veselih in tudi ganljivo. Saj vsi vemo - mladosti več ne bo. f Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 •/ZIM ISKI AVTOP BHFULDA Fulda 175/70 R13 82T TL KRIST MONTERO MS 165/70 R14 81T TL KRIST MONTERO 2 MS 175/65 R14 82T TL KRIST MONTERO 2 MS 185/65 R15 88T TL KRIST MONTERO 2 MS 195/65 R15 91T TL KRIST MONTERO 2 MS 185/60 R15 84T TL KRIST MONTERO 2 MS 205/55 R16 91T TL KRIST MONTERO 2 MS Sava 155/70 R13 75Q TL ESKIMO S3 MS 165/70 R13 79T TL ESKIMO S3 MS 175/70 R13 82T TL ESKIMO S3 MS 165/70 R14 81T TL ESKIMO S3 MS 175/70 R14 84T TL ESKIMO S3 MS 185/70 R14 88T TL ESKIMO S3 MS 165/65 R13 76T TL ESKIMO S2 MS 165/65 R14 79T TL ESKIMO S3 MS 175/65 R14 82T TL ESKIMO S3 MS 185/65 R14 86T TL ESKIMO S3 MS 185/65 R15 88T TL ESKIMO S3 MS 195/65 R15 91T TL ESKIMO S3 MS 185/60 R14 82T TL ESKIMO S3 MS 205/55 R16 91T TL ESKIMO S3 MS r.oonjjvraa Goodyear 175/65 R14 82T TL UG 7+ MS 185/65 R14 86T TL UG 7+ MS 185/65 R15 88T TL UG 7+ MS 185/60 R15 84T TL UG 7+ MS 195/60 R15 88T TL UG 7+ MS 205/55 R16 91T TL UG 7+ MS 87,60 80,52 137,28 48,96 53,64 61,32 64,92 71,16 79,32 59,04 65,76 68,88 73,44 76,68 79,08 72,72 129,96 87,00 103,20 102,00 97,20 117,96 168,00 56,94 52,34 89,23 31,82 34,87 39,86 42,20 46,25 51,56 38,38 42,74 44,77 47,74 49,84 51,40 47,27 84,47 56,55 67,08 66,30 63,18 76,67 109,20 55,23 50,77 86,56 30,87 33,82 38,66 40.93 44,87 50,01 37,22 41,46 43,43 46.30 48,35 49,86 45,85 81.94 54,85 65,07 64.31 61,28 74,37 105,92 Može^^hakup pOj^aročilu tudi ostalih dimenzij omenjenih blagovnih znamk, ter pnevmatik iz poltovornega programa Sava pod enakimi akcijskimi pog Akcijska ponudba zimskih pnevmatik, velja do 31.12. 2008. Seznam poslovalnic z navedeno ponudbo: • Ajdovščina - MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, 05 364 4800 • Beltinci - GC Beltinci, Štefana Kovača 19, 02 541 3204 • Hrastnik - MCG Hrastnik, Naselje Aleša Kaple 4, 03 564 2028 • Idrija - MTG Idrija, Gregorčičeva 47, 05 373 4822 • Ilirska Bistrica - M Tehnika Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 24, 05 711 8940 • Koper - MCTG Koper, Ljubljanska cesta 5, 05 662 6910 • Krško - Kmetijska oprema Krško, Cesta Krških Žrtev 143, 07 488 0620 • Lenart v Sl. Goricah - MCGV Lenart, Gradiška 2, 02 720 0946 • Lendava - Agrooprema Lendava, Kolodvorska 2a, 02 577 2692 • Ljubljana -Črnuče - MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, 01 560 6100 • Ljutomer - MTG Vesna Ljutomer, Babinska 1, 02 585 8010 • Metlika - GC Metlika, Cesta XV. Brigade 29, 07 369 1904 • Murska Sobota - Blagovnica - Tehnika, Slovenska 40, 02 521 46 06 • Ormož - MCGV Ormož, Opekarniška 30, 02 741 5624 • Poljčane - MCGV Poljčane, Tovarniška 38, 02 803 3525 • Prevalje - MCTG Prevalje, Pri postaji 4, 02 870 5035 • Ptuj -MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30, 02 749 5340 • Slovenska Bistrica - TC Bistrica, Kolodvorska 15, 02 805 5958 • Slovenske Konjice - MCTG Sl. Konjice, Delavska cesta 12, 03 757 4860 • Tržič - Blagovnica Tržič - tehnika, Cankarjeva 1, 04 532 0860 • Velenje - MCTG Velenje, Kidričeva cesta 53, 03 898 8710 • Žalec - MCTG Žalec, Celjska cesta 7, 03 713 6592 • Železniki - BC Železniki - železnina, Na Kresu 26, 04 518 3057 Redne cene smo znižali z Pri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob nakupu pnevmatik priznavamo dodatni S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR. ^čbdaGooa ddgizx3DDOSÖ K m uittK - VA^-m« i T Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo. ercatorPika Zbirajte lepe trenutke KOLEDAR PRIREDITEV stran 14 PONEDELJEK, 17. november2008 KDAJ: 19. uri KJE: Center za mlade Domžale Vabimo vas na predavanje v okviru programa za odgovorno starševstvo -»Vzgojna priporočila Jesperja Juula«. Predava Lili Jazbec, prof. PONEDELJEK, 17. november2008 KDAJ: 17. in 18.30 uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni ste na računalniški tečaj, ki bo potekal od ponedeljka 17. do srede 19. novembra 2008 od 17.00 ure do 18.30 ure, namenjen pa je mladim od 11. do 15. leta starosti. Tečaj bo vodila: Lidija Smerkolj Turšič Zaželena je predhodna prijava na oddelku za otroke in mladino. Število prostih mest je omejeno. T0REK. 18. november2008 KDAJ: 19.uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na potopisno predavanje svetovnega popotnika Damjana Končnika z naslovom CIPER. Vstop je prost! SREDA, 19. november2008 KDAJ: 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na predavanje Vilinski simboli - ključi energije, gostiteljice Marjetke Jeršek. Na predavanju se boste na prijeten in sproščen način poučili o izvoru in preprosti, a učinkoviti praktični uporabi vilinskih simbolov v vsakdanjem življenju. Vljudno vabljeni! ČETRTEK, 20. november2008 KDAJ: 17. uri KJE: Center za mlade Domžale Vabimo vas na medgeneracijsko kreativno delavnico »Venčki in košarice iz storžev«. Cena delavnice je 8 EUR. Bliža se adventni čas, ko postavimo na mizo dekorativni aranžma, obesimo na vrata adventni venček, ko po domovih zadiši po praznikih. Na delavnici boste naredili namizno košarico za sadje, venček za vrata in namizni aranžma za svečo. ČETRTEK, 20. november2008 KDAJ: 13. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na pogovor Berimo - kakovostno preživimo čas, kjer se bomo z Lidijo Smerkolj Turšič pogovorili o knjigi Pama Withersa Do zadnjega diha. Gostja: Lili Jazbec, profesorica socialne pedagogike, direktorica Centra za mlade Domžale. Vstop prost! Vabljeni! KDAJ: 11. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na osrednjo prireditev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, kjer bomo najprej na okrogli mizi razpravljali o Knjižnici kot mojem tretjem prostoru, ob 12. uri sledi novinarska konferenca in pa podelitev priznanj zmagovalcem literarnega natečaja z naslovom Zgodbe iz knjižnice. Častna gostja: soproga predsednika RS, gospa Barbara Miklič Türk. PONEDELJEK, 24. november 2008 KDAJ: 16. in 17.15 KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na ustvarjalno delavnico Zvezdica zaspanka, ki jo vodi Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava. TOREK, 25. november 2008 KDAJ: 9. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na igralne urice z animatorko Lidijo Smerkolj Turšič za pred- šolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike, dedke in babice vseh starosti. Prosimo Vas, da se predhodno prijavite na Oddelku za otroke in mladino! Na igralnih uricah želimo otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Starše/skrbnike, dedke in babice vabimo, da v naši družbi preživijo prijetno igralno urico s svojimi otroki/vnuki. SREDA, 20. november 2008 KDAJ: 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na literarno-glasbeni večer z gostom Goranom Vojnovicem, avtor knjižne uspešnice Čefurji raus. Pogovor z avtorjem bo vodila: Nina Janžekovič. Avtor, sicer filmski in televizijski režiser in scenarist v svojem prvencu razkriva dušo priseljencev in to na enega najbolj zabavnih načinov v slovenskem romanu do sedaj. »Vojnovic riše pejsaž urbanega okolja, kjer iz natlačenih stanovanj dehti sarma in ritem življenja narekujejo narodnjaki« (iz recenzije). Vstop prost! Vabljeni! ČETRTEK, 27. november2008 KDAJ: 18. uri KJE: KD Franca Bernika Domžale Vabljeni na otvoritev fotografske razstave fotografskega salona Čustva 2008 in salona Domžale-SI-Za mlade 2008. PETEK, 28. november 2008 KDAJ: 18. uri KJE: Kulturni dom Radomlje Zlatka Levstek s prijatelji vabi na predstavitev svoje nove knjige Kramljamo s soncem. P0NEDELJEK. 1.december2008 KDAJ: 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na odprtje slikarske razstave Slavice Štrukelj Kokoradec Iz preteklosti v prihodnost. V kulturnem programu se bodo predstavili plesalci folklorne skupine DU Kamnik. Vstop prost! TOREK, 2. december 2008 KDAJ: 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na predavanje Rajalta rajalle hiihto - tek od meje do meje predavatelja Janija Beleta. »Prečenje Finske od ruske do švedske meje. Na tekaških smučeh po zaledenelih jezerih, skozi pravljično zasnežene gozdove, čez neskončne planote. Trenutki za srečanje samega s seboj, trenutki, ko imaš že vsega dovolj, a vseeno tečeš, tečeš dalje... « SREDA, 3. december 2008 KDAJ: 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na recital pesmi Silve Mizerit: Pobegle daljave. Z avtorico najnovejše pesniške zbirke POBEGLE DALJAVE gospo Silvo Mizerit se bo pogovarjal Marjan Gujtman. Vstop prost! Prisrčno vabljeni! ČETRTEK, 4. december2008 KDAJ: 17. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na srečanje z ustvarjalko Renato Ucman in predstavitev slikanic Mala mavrica in Mačji strah. Vstop prost! Vabljeni! PETEK, 5. december 2008 KDAJ: 16.15 in 17.15 KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na otroško ustvarjalno delavnico »Ta veseli dan kulture«, ki jo vodi Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava. Zlatka Levstek s prijatelji vabi na PREDSTAVITEV SVOJE NOVE KNJIGE KRAMLJAM S SONCEM. v petek, 28. novembra 2008, ob 18. uri, v Kulturnem domu Radomlje. Turistično društvo Jarše-Rodica vabi na 7. JEGLIČEV SPOMINSKI POHOD v soboto, 15. novembra 2008, z začetkom ob 9. uri, izpred Kulturnega doma Jarše-Rodica v Grobljah! Pridružite se nam! Turistično društvo Jarše-Rodica vabi na VEČER KITARE, CITER in MANDOLINE v soboto, 22. novembra 2008, ob 19. uri, v Kulturnem domu Jarše-Rodica v Grobljah! Naj ne mine dan brez knjige Tokrat vam bom predstavila knjige dveh založb, Modrijan in Sidarta. HIŠA SREČANJ (Modrijan) je delo angleškega pisatelja Martina Amisa in je zopet eno izmed del, ki ga ne moreš odložiti, dokler ne prebereš zadnje strani. Knjiga se bere kot dolgo pismo, polno iskrenih besed, ki jih starejši človek namenja svoji pastorki Veneri. To je zgodba o preteklosti, o trpljenju v sibirskem gulagu, kjer so noči tako dolge, da misliš, da se nikoli ne bodo končale, in tako hladne, da sega njihov hlad do zadnjih končičev duše. To je zgodba o razčlovečeni družbi, v kateri pa je posameznik razvil več ljubezni in hrepenenja, kot bi lahko verjeli. To je ljubezen dveh moških do iste ženske in ljubezen brata do brata. To je eno najboljših del, ki je v kruto zgodbo preteklosti posadila morje poezije. Zelo toplo priporočam. NAKLJUČNOST je delo, ki je druga polovica zbirke Ona bere Njega in on bere Njo. Pisateljica Ali Smith govori o skrivnostni tujki, ki se pojavi na vratih družine Smart, ki na počitnicah preživlja mirne dni. In tujka prilije svoj dramatični ton v življenje družine, ki se jim je vredno posmehovati, jih razumeti in spreje- ti. Avtorici je za izjemno izdelan in izčiščen roman dobila nagrado in prestižno nominacijo. Poznate karizmatičnega pevca Leonarda Cohena, njegovo Suzanne, So Long in Marianne? Potem vas bo potegnila tudi njegova knjiga NAJLJUBŠA IGRA , ki je nastala v začetku šestdesetih let na grškem otoku Hydra in je polna misticizma, drzne erotike, religioznih meditacij in značilnega črnega humorja. »Roman je zbirka okruškov, uokvirjenih brazgotin spominov, ki jih je glavni junak romana Breavman »zbiral« vse od svojega otroštva do zgodnjih dvajsetih.« To je lep, malce melanholičen, a liričen roman, ki ga je avtor posvetil svoji mami in nosi mnoge avtobiografske prvine. V bogati trojezični monografiji, v hrvaščini, slovenščini in angleščini, MOJCA SMERDU, je Ive Šimat Banov predstavil kiparko. »Kiparkina dela in zanimanja so postavljena v kontekste njenega ustvarjalnega razvoja, od časov študija na akademiji v Ljubljani, skozi kiparkine cikle in dela v urbanem ter naravnem prostoru. O prepričljivih delih Mojce Smerdu pa v monografiji pričajo tudi fotografije različnih avtorjev in av- toric,« je zapisala Neža Mrevlje. Pri založbi Sidarta so izšli bogati vodniki. Maks Vrečko je pripravil delo GORENJSKA - GORSKO-KOLESARSKI VODNIK. V predstavitvi h knjigi beremo: »Gorsko kolesarjenje je eden izmed najatraktivnejših »mladih« športov, Gorenjska pa kakor ustvarjena za ljubitelje te zvrsti kolesarjenja. V vodniku je 41 temeljito opisanih in premerjenih kolesarskih tur, ki bodo zadovoljile tako bolj ljubiteljsko naravnane kolesarje kot ekstremiste. Vsakemu izletu je poleg točnega opisa poti dodan tudi pregleden vris poti na zemljevidu in višinski diagram vzponov in spustov. Izleti so v poglavja združeni glede na izhodišča, večinoma turistična središča. Vodniku so priloženi potovalni lističi, ki jih kolesar vzame na turo. Vsak izlet je predstavljen na svojem lističu, v zgoščeni obliki ter z zemljevidom in višinskim diagramom.« Rok Kušlan je izbral izlete k bolj in manj znanim slapovom Slovenije in knjigo naslovil SLAPOVI. »V knjigi je zbranih 55 izletov, ki nas popeljejo k 120 slapovom po vsej Sloveniji ali vsaj v njihovo neposredno bližino. Opisani so tudi najbolj poznani in opevani slovenski slapovi, vendar je kljub dejstvu, da živimo v času presežnikov, poglavitni namen knjige predstaviti pred- (IZ)BR@NO iz Knjižnice Domžale ODRASLI Josč Saramago: ESEJ O SLEPOTI, Cankarjeva založba, 1998 Slepota oziroma belo zlo je seveda metaforična. Pomeni izgubo 2 9B razuma, a ne v smislu norosti temveč človeške omejenosti, in itf opominja, da se ljudje dandanes obnašamo skrajno destruktiv-*BC no. Da uporabljamo razum za uničevanje in ne za ustvarjanje. I j S» Saramago opozarja, kaj bi se zgodilo, če bi vsa družba oslepela IU in pozabila na altruizem, na duha solidarnosti in spoštovanje. Nalezljiva slepota je metafora resničnega sveta, ki avtorja vznemirja kot človeka in pisatelja. Avtor nas nagovarja, naj premislimo etični vidik svojega bivanja. Umobolnica, kamor zaskrbljena vlada strpa prve slepce, je aluzija na koncentracijska taborišča, a tudi na izključevanje drugačnih v moderni družbi (umsko prizazdetih, ostarelih ...). Vendar je vlada zadovoljna s slepoto ljudstva. Vedno manj vidimo ljudi okoli sebe, čeprav imamo oči, ki lahko gledajo, in če nas nihče ne gleda, nas je vedno manj. Roman Esej o slepoti je branje, ki te pretrese in ti jemlje dih. Odlikuje ga tudi izbrušen jezik. Jose Saramago je leta 1998 kot prvi Portugalec prejel nobelovo nagrado za književnost. Drago Jančar: DREVO BREZ IMENA, Modrijan, 2008 ■ Se lahko spustimo v razlikovanje med resničnostjo in navide-znostjo? So sanjarije, sanje, domišljija kaj bistveno drugačne od t.i. realnosti? Kaj pa, če je sama realnost sestavljena iz različnih ogledal, od koder se realnost sama gleda? To seveda ne pomeni, da realnosti ni ali pa celo, da je relativna. Gre samo :a to, daje realnost kompleksnejša od našega pogleda nanjo. Je kot bi se gledali v ogledalo in se ne prepoznali, a hkrati o samo tisti, ki se gledamo. Nenazadnje pa so ogledala tu zato, da si zjutraj na njih popravimo kravato, jopič ali frizuro. In v njih vidimo drugega, ki gleda v to temno nebo, kot mi, ki gledamo njega. Resničnost ima paleto obrazov in oči ponavadi nimamo zato, da bi videli, temveč da ne bi (določenih stvari nikoli radi) videli. Zato slepi, preko svoje zaslepljenosti, vidijo, a mi, preko oči, slepimo sebe. Smo kot sodobni Ojdipi, ki resnici ne moremo pogledati v oči, kajti resnica je ravno tako slepa in hkrati grozljiva. Svetlana Makarovič: SAMOST, Društvo pisateljev, 2008 Lto^MB Svetlana Makarovič, l'enfant terrible slovenske poezije je ob se-y .* demdesetletnici izdala »best of« svoje poezije. Pred nami je 44 pesmi in dodana spremna beseda Borisa A. Novaka na šestdese- ■ tih straneh, oboje v angleškem in nemškem prevodu. Svetlanin ■ verz je pretežno podoben tistemu iz slovenske ljudske tradicije, IL oblikovno se giblje v strukturi balade, natančneje: italijanske ballate, franco ske ballade in angleške balade, idejno pa sp oroča, kot povzema pisec spremne besede, da »svet temelji na zakonitosti, zakonu nasilja, ta pravilnost je neizogibnost težke in strašne smrti, ta red je ječa usode«. Nemški prevod skozi trdi zven besed prepričljivo ubesedi preroško noto njene poezije. OTROCI IN MLADINA *WYF, vsem tiste manj znane in obljudene slapove. Nemalokrat jih bomo našli osamljene in prezrte celo v bližini znanih turističnih krajev. Lepota je v pogledu, zato je bralcu prepuščeno, da si sam poišče svoj najlepši ali najzanimivejši slap. Vodnik je bolj kot zbirka slapov nekakšno povabilo na potepanja ob šumečih in žuborečih vodah, na potikanje po tolmunih in strugah potokov in grap,« beremo v predstavitvi. POLJUBI ALI UBIJ je delo ameriškega alpinista Marka Twighta »z dolgim seznamom ekstremno težkih prvenstvenih smeri na Aljaski in v pogorju Mont Blanca, s prvimi solo ponovitvami v Pamirju in kanadskem Skalnem gorovju ter z resnimi himalajskimi poskusi. Tako kot smeri, ki jih je preplezal, je lahko nevarno tudi njegovo pisanje. Nihče, vključno z njegovimi prijatelji in njim samim, ni varen pred njegovimi visokimi standardi in brezkompromisno kritiko. Večina zgodb je pravih biserov, ki natančno, boleče iskreno in včasih neprijetno pripovedujejo o ceni, ki jo je plačal, zato da je lahko plezal na najvišjem nivoju. Knjiga je dobila prestižno nagrado Banff Mountain Book Festival za alpinistično literaturo leta 2001,« beremo v predstavitvi romana. Tatjana Kokalj David Hill: KORAK PRED PLAMENI, Miš, 2008 Najstniki preživlj ajo popoldneve na delu v gozdu, kj er služijo denar za izlet. Pride do požara, ki ga zanetita dva neprevidna I motorista. Padlo drevo zapre cesto, zato se najstniki z vodI jo Maxom na čelu peš odpravijo na nevarno pot. Kmalu se ogenj razširi in v plamenih je skoraj cel gozd. Zatečejo se v sotesko, a jih sikajoči plameni priganjajo naprej. Začenja se boj za preživetje. Maorka Hinu jim pokaže pot. Toda ali je prava? Najstnike pestijo lakota, žeja, žulji, zvit gleženj ... Polni so obupa, groze in nemoči. Zadnja rešilna bilka jim še kopanje jarkov, v katere se bodo zatekli pred bučanjem in e večjega požara. Ko se že soočajo s smrtjo, jih izčrpane, po-žive reši helikopter. Pripeljejo jih v bolnišnico, kjer jim zdravijo opekline in brazgotine. A preteči bo moralo kar nekaj časa, da bodo najstniki pozabili na »drugačne brazgotine« in boleče spomine. Pisatelj skozi zgodbo do konca stopnjuje njeno napetost in razburjenost. Pojavi se vprašanje, ali smo dovolj osveščeni glede varstva narave? 1 Asja Hrvatin: OD RTM DO WTF, Mladinska knjiga, 2008 Mladostniški roman je prvenec avtorice Asje Hrvatin. GlavI ni junak knjige je srednješolec Matej, ki živi v navzven zelo uspešni družini, starša pa sta neprestano v službi in odnosi ^ med njimi so odtujeni. Najbližja mu je prijateljica Mel, s ka-' i} J tero prijateljujeta že celo večnost Odnos med njima se začne \ * krhati, ko se Matej zaljubi v dekle iz paralelke. Tj aša je lepotica, največ ji pomenijo zabave, domač pa ji je tudi svet mamil. Za seboj potegne Mateja, Mel ga sicer opozarja, a je slep in gluh za opozorila. Postane čisto drugačen Matej, živi samo še za Tjašo in mamila, a ko se okuži z virusom HIV, ga zapusti tudi Tjaša. Njegovo življenje se čedalje bolj zapleta. Odloči se za zdravljenje. Se bo Mateju uspelo rešiti iz brezna pogube? Roman toplo priporočam vsem mladostnikom in njihovim staršem. __Svetlana Makarovič : SAPRAMIŠ JA SREČA, Miš, 2008 fifiimiijt Sapramiška v pozni jeseni stoji pred svojo razmajano kočico in prepeva. Žabica Regica, zajec, šoja in veverica Replja jo svarijo, naj jo popravi. Toda Sapramiška njihovih modrih na-Jjfi svetov noče poslušati. Kar naenkrat nastane snežni metež in fl^ J Sapramiška o stane brez doma in svoj e shramb e. Zaradi nesre-L~ če je žalostna in si želi umreti. Žabica Regica pa ji pove staro mi modrost: »Kadar si najbolj nesrečna, se spomni, daje vsak svoje sreče kovač.« Zato se odpravi k stari domačiji na drugi strani gozda. Strah jo je oditi po neznani stezi v temni gozd, zato polna črnih misli prispe do kovačije. S kovačevo pomočjo si skuje malo srčece, svojo srečo. Zopet jo čaka težka pot domov. Kljub neprijetnim dogodivščinam se srečna vrne na svojo jaso. Še večja sreča pa jo doleti, ko zagleda svoje prijatelje, kako popravljajo njeno porušeno kočico. Sapramiška je prepričana, da je čisto zares srečna miš, odkar si je sama skovala svojo srečo. Besedilo vodilne slovenske pisateljice pravljic za otroke dopolnjujejo prijetne ilustracije Daše Simčič. MEDI0TEKA INTO THE WILD - DVD, Blitz film, 2007 Film Seana Penna Into the wild (V divjino) pripoveduje re-( snično zgodbo o mladem Christopherju McCandlessu, ki se je leta 1990 po uspešno pridobljeni diplomi odpravil na popotovanje svojega življenja, na katerem se je želel osvoboditi spon sistema, s katerim se že dolgo ni strinjal, staršev, kijih še dolgo prikrito sovražil, in starega sebe, kije tako dolgo I vztrajal vpet in ujet v vse našteto. Hrepenenje po tej osvoboditvi in nesprejemanje konvencionalnega načina življenja ga enosmerno avanturo, ki se je končala avgusta 1992 na Aljaski. ves svoj za šolnino prihranjeni denar podaril v dobrodelne nase svoje plačilne kartice, pustil za seboj avto in ostalo imetje ter zažgal še zadnje bankovce, je z avtoštopom dve leti potoval po različnih delih Severne Amerike, a vso pot težil k cilju, kateremu je tudi vse podrejal - iti na Aljasko, iti v divjino in tam preprosto biti. Začeti živeti. Sedaj. Njegove zadnje misli, vnešene v dnevnik - »happiness only real when shared (sreča resnična le, če/ko jo deliš)« - ki se zdi nekako katarzična, pa mu žal ni več uspelo manifestirati in užiti, saj je nekaj usodnih napak preprečilo njegovo o povratku iz divjine ... Janez Dolinšek Dobrodošli Dobrodošli! Nova sezona koncertov Jazz v Galeriji K3 trio (nadaljevanje s strani 1) Ampak če stvar povzamemo od začetka, pristanemo pri nadvse standardnem jazzovskem triu saksofon - kitara - kontrabas, ki je pričel letošnji cikel. V triu so se brali trije Klemeni: Krajc, Kotar in Smolej, si nadeli ime K3 trio in takoj nanizali vrsto nastopov. Prvi je bil menda v Berlinu, od koder tudi njihova simpatična fotografija pred gostilno z zabavnim imenom Jodelkeller. No, ampak v Galeriji Domžale smo bili daleč od jodlanja in žal tudi malce dlje od treh Klemenov. Klemen Kotar je namreč nastop odpovedal, zato ga je zamenjal vodja saksofonistov v RTV-jevem Big bandu, Primož Fleischmann. Zamenjava seveda v ničemer ni bila usodna, saj je trio več kot uspešno predstavil uro in pol programa, ki je temeljil na avtorskih skladbah Klemna Smoleja, priredbah nekaterih slovenskih narodnih pesmi in jazzovskih standardov. Kombinacija saksofona s kontrabasom in še posebej kitaro deluje neverjetno gladko in uglajeno, saj ni prisotnih tolkal, s katerimi bi zasedba postavljala ritmično okostje, tako da dobimo skorajda »lounge« zvok, ki si ga predstavljamo nekje v petdesetih ali šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Sladko in gladko torej, s tremi vrhunskimi interpreti, ki so nežno, brez posebnih avantgardnih ali free-jazzovskih teženj zazibali lepo napolnjeno domžalsko galerijo. Doživeli smo torej prijeten koncert, kot običajno oproščen vstopnine, kar bo tudi letos veljalo za vse koncerte cikla. Jazz v Galeriji pa se nadaljuje konec meseca novembra, ko bo ljubljanski kvartet Od Vlasova prjatu v živo spremljal neme filme pionirja stop-motion animacijske tehnike Ladislasa Starewitcha. Koncert in projekcija nastajajata v sodelovanju s festivalom animiranega filma Animateka. Kulturno društvo Jožef Virk Dob Ko kozliček gre odpret Še ena nedelja je mimo in otroci, ki so si 19. oktobra v gledališču na Močilniku v Dobu ogledali lutkovno predstavo Ko kozliček gre odpret, niso preživeli le lepega popoldneva, ampak so se tudi nekaj naučili. Nasmejani obrazi so Beloglavcu in Liski pomagali, da nista odprla hudobnemu volku, ki se je preoblekel v cirkuškega klovna, množica otroških glav je odkimavala, ko sta hotela vrata odpreti volku, preoblečenemu v serviserja za televizorje, bolj ali manj glasen »ne« pa se je po polni dvorani razlegal, ko sta kozlička razmišljala, ali bi odprla volku, ki je pred vrati njune hiše predvajal na kaseto posneti glas mame koze. Kot se za pravljice spodobi, se je tudi ta končala srečno: mama koza se je vrnila in pregnala volka, otroci pa so se po ploskanju, nekaj radovednih obhodih odra ter z izkušnjo, da za vrati ni vedno prijazen znanec, polni pričakovanj o naslednji predstavi odpravili domov. Kmalu nasvidenje na naslednji predstavi! Jože Napotnik razstavlja na Studencu pri Domžalah Napotnik slikar največjega formata Slikar in scenski mojster Jože Napotnik iz Gavc pri Šmartnem ob Paki, slikar naravnih pejsažev in velikih platen, je ob 70. letnici in skoraj pol stoletja svojega likovnega ustvarjanja v nedeljo, 2. novembra, postavil razstavo svojih slik v galeriji KD Miran Jarc na Studencu pri Domžalah. V tem kraju je slikar za potrebe odrskih uprizoritev ter spektakularnih predstav v odprtem gledališču tamkajšnjega društva, ki ga vodi Lojze Stražar, izdelal že dvanajst velikih scen velikosti 6 x 24 metrov (in tudi večje). Tu so nastale največje Napotnikove slike. Silvo Teršek je v razgovoru s slikarjem odstrnil skrivnosti avtorjevega dela, življenja in uspeha, v dokaj humornem pogovoru pa tudi občutek za pikantno slikarstvo ter satirično razgaljanje družbenih odklonov. Ob razstavi 21 platen v akrilu, nekatera so večjih formatov, je o Napotniku spregovoril tudi Lojze Stražar, ki je avtorju izrazil zahvalo in priznanje za dolgoletno sodelovanje. Kulturni program so izvedle pevke, skupina sester Trobec in Žagar, ki ga vodi Tamara Avsenik, in se poigrale z živo sceno med Terškom, Napotnikom, razstavljenimi slikami ter občinstvom, ki je doživljalo toploto jeseni (po tleh je bilo nastlano jesensko listje, ki se je razsulo iz koša, prislonjenega ob sliko s starim motivom). Ja, hlad jeseni je bil le še na nekaterih naravnih podobah, ki so s sten oznanjale našo in minljivost narave. Le kdo ne pozna Jožeta Napotnika, slikarja in »scenskega mojstra velikega formata«, ki že dolga leta ustvarja na slovenski estradni in predvsem glasbeni sceni. Živi v idilični vasici Gavce, v Občini Šmartno ob Paki, kjer je »pognal« v letu 1938. Na domačiji Zim je že kot mladenič namočil čopiče in se nato skozi dolga desetletja dokazoval z vse večjimi uspehi. Veliko kasneje, po uspešni delovni karieri v Gorenju, ko se je odločalo o njegovi lepši usodi, se je »zastrupil« s slikarstvom na velika platna in ustvarjanjem naravnih scen za različne potrebe najpomembnejših izvajalcev narodno zabavne glasbe, gledališč in televizijskih studijev. Jože Napotnik je za svoj razvoj, družbeno potrjevanje in celo dokazovanje slikarskih spretnosti in veščin moral postaviti kar nekaj samostojnih razstav doma in v tujini. Še najbolj odmevna je bila tista v Celovcu, ko mu je leta 1993 v mestni hiši razstavo odprl tamkajšnji župan ob kulturni kulisi slovenske pesmi. Ko so se zlomila kopja med kulturniškimi protagonisti na področju likovne umetnosti slovenskega kulturnega ministrstva o statusu Napotnika kot samostojnega kulturnega ustvarjalca, je slikar dobil še novo ustvarjalno moč in prekosil samega sebe. Sredi februarja letos je obeležil svoj sedmi križ, še ves vnet za delo in zastrupljen z novimi idejami in ustvarjalnim navdušenjem, pa je za zaključek kulturniške sezone v Studencu pri Krtini postavil svojo ekskluzivno razstavo 21 del na velikih platnih v tehniki akril. Ob otvoritvi razstave se je z njim šegavo pogovarjal kulturnik, vrhunski umetnik govorjene besede, poznavalec likovnega sveta, moderator na radiu in televiziji RTV Slovenija, Silvo Teršek. Izluščili smo del sproščenega pogovora, ki karikira malce humorno, vendar verodostojno držo tega slikarja, žar dialogu pa je dodajal Silvo, ki je netil dialog s svojim nezamenljivim šarmiranjem in poduhovljeni-mi besednimi ocvrtki. »Kdaj ste prvič začutili sposobnost likovne predstave in tovrstne ustvarjalne vneme? Že v osnovni šoli (Napotnik je obiskal osnovno šolo v Šmartnem ob Paki) sem imel uspehe pri predmetu risanje, menda sem bil najboljši za ta predmet na vsej šoli. Zelo uspešno sem naslikal Mostišče ter portret Prešerna. Zdravljico sem znal tisi čas na pamet, šele danes pa razumem večji del vsebine. No, brez vzpodbud iz moje male vasi Šmartno zagotovo ne bi tako strastno stapljal barve z naravnimi podobami. Zagotovo moje rojstvo leta 1948, ko sem bil kot dvojček z bratom Ivanom skoraj pogubljen, žal pa je v resnici umrl bratec. Zato sem najbrž prevzel dvojno vlogo. Zelo srečen sem bil ob dokončanju šole za slikarje pri Obrtni zbornici Celje in postal pomočnik v letu 1956. Delo za Rudnik lignita Velenje in kasneje, najdaljše obdobje v Gorenju, so bili moja pretežna delovna preokupacija. Ob zimski olimpiadi v Sarajevu sem opravil velikansko delo, za malo Gu-innessovo knjigo rekordov, če bi obstajala. V Planici sem izdelal največji, kar 90 metrov velik reklamni napis Gorenja. No, tudi srečanje s pravo žensko, z ženo Milico je bil podvig, ki se ga šele zadnjih nekaj let zares globoko zavedam (soproga pomaga Jožetu Napotniku organizirati in z ekipo pomočnikov tudi Silvo Tersek in Jože Napotnik ob živahnem klepetu pred občinstvom med otvoritvijo razstave v galeriji KD Miran Jarc na Studencu pri Domžalah (Foto: Jože Miklavc) Jože Napotnik je narisal prijateljev portret Lojzeta Stražarja), čeprav si le ta tega ni želel. Ko pa je videl sebe na njegovi sliki, je Lojze kar ostrmel (Foto: Jože Miklavc) fizično postaviti vsakršno sceno ter izvesti aranžira-nje in potrebno logistiko). Pol stoletja je kar zdrvelo mimo mene ... in če ne bi bilo poslikanih nekaj tisoč kvadratnih metrov scen in platen, bi sploh ne vedel, da sem tako dolgo živel. Ljudje v svojih travmah ustvarjajo in so sami sebi terapevti. Je vaše slikanje vaša samoterapija, zasvojenost ali ...?! Če me kdo gnjavi z denarjem, s svojimi zabetoni-ranimi zamislimi in preciznimi naročili, v sebi kar ponorim. Le redkokdaj se videnje naročnikov sklada z mojim notranjim navdihom. Prav čutim, kako raste v meni ideja, scena, naravnost slike, moje sobivanje v ambientu, ki ga rišem . kaj rišem . ustvarjam. Se mi zdi, da sem stalno pod nekim pritiskom, v neki časovni agoniji . in le, če se ideje in motivacija pokrivajo, se mi zdi, da čopič, omelo ali »špahtl« kar bežijo po platnih, stenah, po tleh in po prostoru. Ustvarjalna vnema me kar razganja . ja, prav ste vprašali ... nekakšna zasvojenost je v meni. In to moram deliti z ljudmi, s preprostim človekom. Srečen sem, če navdušim skromne, nepokvarjene ljudi. Pri nas v Studencu ste menda že kar dober znanec, prijatelj mnogih, še posebej kulturniku Lojzetu Stražarju? Kaj vas v resnici veže na to idilično vasico? Ljudje so začetek in konec vsega. In če odkriješ dušo, plemenitost in človeka, kakršen je Lojze Stražar, je to največ, kar ti lahko življenje ponudi. No, če je ob tem vedno vse pri roki, pod streho ali na prostem, da lahko nemoteno plezam po lestvah in merim slikarsko platno v desetinah metrov, potem je to moj poligon za ustvarjanje. Kako fantastičen je občutek, ko po nekaj dneh, tudi po nekaj tednih nanašanja barv, osvetljevanja z barvnimi odtenki, zatemnevanja s stopnjevanjem barvnega tona in ustvarjanja likovnih proporcev zagledaš dolino, zaslišiš tolmun, ko iz velikanske scene posije sonce skozi skoraj mokre oblake in se znajdeš sredi narave, polne veselja in življenja . na svoji sliki ali na veliki gledališki sceni! Dvanajst prireditev, dvanajst scen in na stotine ur trdega dela. Na tisoče izrečenih čestitk in priznanj. To nakuri v človeku pravi ogenj. To veže in obvezuje. Trinajsto sceno bomo zagotovo naredili že prihodnje leto. To bo skoraj jutri.« Ko v teh dneh s čopičem zastira nove in nove slikarske podlage, skoraj noče slišati, da so se mu v njegovo življenje pritihotapila spoštovana, sedemdeseta leta. In nič ni slutiti, da bi bila zrela starost kakšna ovira za njegovo nadaljnje ustvarjalne podvige. Še bolj hoče biti pristen, naraven in skladen z vsem tistim, kar vidi v naravnem okolju. Vse bolj spoštuje in zahteva, da se ohranja naravna in kulturna dediščina. Da so podobe iz narave prenesene v vsa tista okolja, kjer bi sodobna umetnost in obrt nasilno delovala na okolje. Napotnik je prepoznaven slikar narave in scenski arhitekt žlahtnega, pristnega. Tega mu ne more nihče vzeti niti spreminjati. Samovšečnost, s katero oblikuje svoje stvaritve, presega zahteve in ideje drugih, naročnikov in poslovnih partnerjev. Po malem trmasto vztraja no svoji slikarski poti, ki ga je oblikovala kot voda izdolbe še najtrše kamnine. Kot slikar karikatur dodaja svojo humorno žilico, s katero ocenjuje karakterne lastnosti ljudi, ki si njegove drzne poteze sploh zaslužijo. Razstava in kulturna predstavitev ob njegovi razstavi v Studencu je bila prikaz delčka Napotnikove kariz-me. Z najuglednejšim mojstrom slovenske besede Silvom Terškom je čutno poglabljanje v slikarjevo zasebnost Napotnik dodal še eno, tretjo ploskev posebneža, ki ga ceni množica prijateljev, znancev in ljudi. Jože Miklavc mesečni koledar NOVEMBER 2008 nedelja, 16. november ob 20:00 Južnoameriške pesmi, tangi in spirituali Juan Vasle (basbariton) in Vokalni kvartet Opus Cuatro (Argentina) Basbaritonist Juan Vasle se je rodi] I v Buenos Airesu v Argentini Od leta I 1990 je član ansambla ljubljanske Opere, kjer je odpel vrsto pomembnih basovskih vlog. Vokalni kvartet Opus Cuatro je nastal leta 1968, ko so se štirje člani univerzitetnega zbora iz mesta La Plata podali na poklicno pevsko pot. V 38 letih je kvartet nanizal več kot 6400 nastopov. ponedeljek, 17. november ob 19:30 V spomin Stanetu Habetu V programu sodelujejo: Slovenski oktet, ŽePZ Stane Habe Domžale, flavtistka Eva-Nina Kozmus s harfo in Godalnim kvartetom SGBŠ Ljubljana in klarinetist Mirko Grad s pianistko Romano Saje. Razgovor z nekdanjimi sodelavci bo vodil novinar Matjaž Brojan. sreda, 19. november ob 20:00 ab MODRI in IZVEN Zoltan Peter (klavir) Program: Mozart, Haydn, Rahmani-nov, Bartök, Liszt Zoltan Peter se je rodi] v Vojvodni, študij klavirja pa je zaključil v Ljubljani. Kot solist in komorni glasbenik je nastopal po Sloveniji in v tujini, podpisan pa je tudi pod številnimi zgoščenkami. Poleg vodenja seminarjev in mojstrskih tečajev, je bil lani izvoljen v naziv docenta za klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani. četrtek, 20. november ob 19:00 Nika Autor »Asad is going home« odprtje razstave, GALERIJA DOMŽALE Nika Autor je študirala na ALU v Ljubljani in se izpopolnjevala na Finskem in Poljskem. Projekt "Asad is going home" (Asad odhaja domov) seje začel razvijati leta 2006. Njegov namen je razkriti absurdnost evropskega migrantskega režima, ki moške, ženske in otroke oropa vsakršnega dostojanstva. Razstava bo odprta do petka, 5. decembra 2008. Vstop v Galerijo Domžale je prost. sobota, 22. november ob 10:00 Glasbeno gledališče Melite Osojnik Slovenske narodne: Marko skače glasbeno — lutkovna predstava Marko skače, Lisičkaje prav zvita zver, Srečali smo mravljo, Prvo leto služim, Šmentana muha... saj jih poznate, kajne? V nova, sveža oblačila je te otroške ljudske pesmi preoblekla Melita Osojnik. Z njo se boste podali v deželo živali: tam boste srečali gosposko mravljico, hudobnega volka, polža, ki seje šel ženit; nevesto si je zaželel tudi komar in se oženil z muho. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. sobota, 22. november ob 20:00 Folklorna skupina Emona »S tamburaši na potep« Folklorno skupino Emona je leta 1967 ustanovil dr. Bruno Ravnikar. S plesnimi koreografijami pokrivajo skoraj vse I slovenske pokrajine, kulturno dediščino naše države pa so predstavili praktično po celem svetu. Tamburaški orkester je nepogrešljivi del Folklorne skupine Emona. Skozi pesem, igranje in ples predstavili poti prihoda tamburice v Slovenij o. četrtek, 27. november ob 20:00 - GALERIJA DOMŽAL^B Nemi filmi Ladislasa Starewitcha z živo glasbeno spremljavo »Od Vlasova pijatu« Klemen Bračko violina, Anže Palka kitara, Luka Jerončič harmonika in Peter Kus klarinet Ladislas Starewitch velja za utemeljitelja lutkovnega filma (ti. stop-motion tehnike), ki ga je sam, brez pomoči velikih studiev, razvil do tehnične perfekcije in nadgradil z bujno domišljijo. Poseben pečat projekcijam daje nova glasbena spremljava, ki jo je za filme napisal skladatelj Peter Kus in jih v živo izvaja skupina Od Vlasova prjatu. Koncert je del cika Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti cikla Jazz v galeriji so brezplačni. © informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale Kateri mejniki so bili za vase življenje najbolj odločilni? Med nami so pesniki in pisatelji Zlatka Levstek, Vladimira Habe in Pavle Pečar Na knjižnih policah je prav vsak dan kaj novega in s posebnim zanimanjem vedno vzamem v roke knjige, ki jih pišejo ljudje, ki jih poznam. Tako sem si v teh dneh vzela čas in prebrala tri zanimive knjige: pesniško zbirko Kramljam s soncem že uveljavljene pesnice Zlatke Levstek, zanimivo je bilo branje spominov knjige Učna leta - leta učiteljevanja, ki jo je skupaj s sodelujočimi napisala Vladimira Habe, svojo knjigo pa mi je po prijateljih poslal tudi Pavel Pečar, Domžalčan, ki je našel svoj drugi dom na naši obali. Podobno kot obe avtorici je tudi on knjigo proznih del Pred zatonom izdal v samozaložbi. Zlatka Levstek: Kramljam s soncem Čevelj nogo si obuje (dvakrat), Pred ogledalom, Glavna stran glave je obrat, Zakajska, Krhke pesmi, Nitke svetlobe, Molčeči kamen ve, Priše-pet, Pentljasta, Najini stihi in Usta so čudna vrata so naslovi dosedanjih pesniških zbirk Zlatke Levstek, rojene leta 1944, ki v Radomljah kramlja s soncem, ki je ob pesmih njen vsakdan. Članica Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, v kateri pesni in v zborniku objavlja že vsa leta, in slikarka Likovnega društva Senožeti Radomlje, nas tudi tokrat s kratkimi pesmimi vodi skozi svoje življenje, v katerem je po mnenju Silve Mizerit, ki je napisala prijazno uvodno besedilo, ključna beseda sonce, saj o njej pravi: »Zlat- vzgoja in izobraževanje mlade generacije, o kateri med drugim ena od sodelujočih zapiše: »Teorija je eno, praksa pa je vedno popolnoma drugačna in tudi individualna. Vzgojiti je pač treba samostojnega, odkritega, znanja željnega človeka, ki ga potrebuje družba, v kateri bo živel. Da bo lahko daroval družbi in da bo pri svojem delu zadovoljen.« Avtorica na zanimiv način najprej opiše svoj pogled na nekdanje sošolce in sošolke, nato pa zapiše njihove odgovore na postavljena vprašanja. Tako njena razmišljanja kot njeni odgovori so pravcati priročnik, kako učiti, da bodo zadovoljni učenci pa tudi učitelji, od tod tudi avtoričino spoznanje ob razgovorih z učiteljicami: »Učitelju je prijazna tista šola, ki zagotavlja prijazno šolo otroku. Dobrodošlo čtivo za vse, ki kreirajo poti učitelja in učenca!« Pavel Pečar: Pred zatonom Nekaj besed zasluži tudi knjiga našega rojaka Pavla Pečarja Pred zatonom, v katerem nam predstavlja življenjske poti ali, kot jih on imenuje, ljudi, ki se nikoli niso srečali, so pa njihova življenja prepletena s podobnimi dogodki. Tako v najdaljšem proznem delu Anuška spremljamo življenjski poti mlade medicinske sestre Anuške in gozdarja Ivana ter se skupaj z njima v spominih preselimo v polpretekli čas, v katerem se odvija tragična ljubezenska zgodba. Posebej zanimiv je tekst, povezan z ravnanjem nekdanje JLA. V zgodbi Soba 24 ka je sonce, išče sonce, ga najde v vsaki stvari, ga razdaja, slika, se z njim pogovarja ..., hkrati pa najbolje opiše tudi vsebino njenih kratkih pesmi ... Pesmi nosijo v sebi toliko optimizma, da razsvetlijo še tako siv, nejevoljen dan. Smejejo se in prepevajo, slikajo z zlato barvo, »iz ničja« spletejo tople besede ... Njene pesmi so preproste, vsakomur razumljive. V njih najdete njeno žalost, njeno srečo, njeno hrepenenje pa tudi zadovoljstvož in predvsem optimizem, ki se kaže v zadnji pesmi, v kateri na kratko predstavlja svojo življenjsko pot: »Za mano je kariera, najin sončni ples, sta hčeri, je sin, je nekaj starin, očetov stari klavir, so vnukove risbe in vnuki-njin smeh, so čopiči, platna in igra besed, je več pesniških zbirk. A stopam naprej v sonce.« Vzemite pesniško zbirko Zlatke Le-vstek, ki jo je tudi sama ilustrirala, in preberite katero od njenih pesmi. Verjemite, da bo tudi na vašo pot posijalo sonce ali vsaj droben sončni žarek ter vam ogrel vaš vsakdan. Iskrene čestitke, draga Zlatka, za še en droben biserček! Vladimira Habe: Učna leta -leta učiteljevanja Knjiga Učna leta - leta učiteljeva-nja, ki jo je Vladimira Habe napisala skupaj s sošolci in sošolkami, ni njena prva knjiga. Na osnovi bogatih izkušenj iz dela z otroki, mladostniki in starši, ki ga je opravljala v Dispanzerju za varstvo zdravja otrok in mladine v Zdravstvenem domu Domžale, je namreč pred leti napisala knjižico Preventivna mentalno higienska dejavnost v obdobju 1971-2000, ki jo je namenila predvsem pomembnosti preventivnega dela na vseh področjih. Če je bila ta knjiga napisala zelo strokovno in namenjena le enemu področju, so Učna leta - leta učiteljevanja knjiga o 5. b, ki je v šolskem letu 1954/55 začel obiskovati tedanje učiteljišče ter o izkušnjah nekaterih tedanjih dijakinj s tako pomembnega področja, kot je učiteljevanje, kot sta spremljamo zgode in nezgode petih bolnikov, ki se zdravijo v izolski bolnišnici; V novo življenje je sodobna pripoved o arhitektu, ki se upre samovolji predsednika uprave podjetja in ob tem doživi svoj preporod. Pavle Pečar ne pozabi niti na malega človeka, ki je glavni junak v zgodbi Zmrzljiva pravica, poseže pa tudi v čisto sodobno problematiko, in sicer v zgodbah Kot krogi na vodi predstavi problem družine po prometni nesreči, še posebej tragična pa je zgodba Nataša, ki obravnava sodobne partnerske odnose. Podobna je tudi zadnja zgodba, ki obravnava temo človeka, ki ga v bolezni njegovi najbližji pustijo na cedilu - Brezdomec. Vsem trem avtorjem iskrene čestitke. Vera Vojska Humanitarnost združuje Lions klub Domžale pomagal Belemu obroču V prostorih Knjižnice Domžale je domžalski Lions klub pripravil pogovor z Vlasto Nussdorfer, na katerem je ta predstavila svojo četrto knjigo Abeceda življenja. Vlasta Nussdorfer se na svoji poklicni poti na Vrhovnem državnem tožilstvu kot višja državna tožilka v Ljubljani vsakodnevno srečuje z mladoletnimi žrtvami in njihovimi usodami. Želja pomagati nemočnim in z nasiljem zaznamovanim jo je privedla do odločitve, da je pred petimi leti ustanovila Beli obroč Slovenije, društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Izkupiček knjige Abeceda življenja je v celoti namenjen štipendiranju treh študentov oziroma študentk pravne fakultete, ki so bili žrtve nasilja v družini. Prav tako je bil ves izkupiček od prodaje prvih dveh knjig, Naše deklice z vžigalicami in Naši dečki z ulice, namenjen žrtvam nasilja. Tretja knjiga Vrednote na odru življenja gre v sklad HIPO- KRAT za kostni mozeg. Koliko energije in volje je potrebno, da neskončno nesrečnim žrtvam zopet pričaramo nasmeh in jih vzpodbudimo k novim ciljem na njihovi življenjski poti, ve gospa Vlasta, ki ni le avtorica, temveč svoje knjige tudi predstavlja širom po državi. Prepričana je, da je njeno poslanstvo pomagati in vsi, ki smo prisostvovali predstavitvi v Domžalah, lahko trdimo, da to dela z veseljem in predanostjo. V imenu Lions kluba Domžale je njihov predsednik Boštjan Pavlič izročil ček za 500 evrov mamici z dvema otrokoma. Ne zatiskajmo si oči pred nasiljem, zlasti ne v družini, ki je otrokovo edino zatočišče, in v prihajajočih dneh preberimo ali podarimo katero izmed zgoraj omenjenih knjig. Ob naslednji knjigi Vlaste Nussdorfer, ki jo že piše, se zopet srečamo v domžalski knjižnici. V. K. Knjižnica Domžale Mozaik Srca Slovenije V okviru projekta Trkamo na vrata dediščine je Center za razvoj Litija z avtorico Adelo Ramovš pripravil razstavo MOZAIK SRCA SLOVENIJE in z njo obiskovalce simbolično povabil, da skupaj stopimo skozi vrata v novo razsežnost - v Srce Slovenije. Projekt obsega devet občin, med katerimi je tudi Občina Domžale, kjer prav v teh dneh razstavo tudi gostimo, organizatorji pa so pripravili tudi prisrčno odprtje, na katerem so v kulturnem programu sodelovali Folklorna skupina KD Groblje ter ljudski pevki Betka Kralj in Pavlina Hribar. Prisotne je pozdravila podžupanja Andreja Pogačnik Jarc ter jim zaželela prijetno pot od vrat do vrat ljudske dediščine, o tej na območju Srca Slovenije pa sta spregovorili avtorica razstave Ade-la Ramovš ter Mija Bokal, Center za razvoj Litija, medtem ko nam je domačinka Marta Vahtar predstavila knjigo Kamniška Bistrica - Zelena os regije, ki je prav tako izšla v okviru projekta Trkamo na vrata dediščine in je pravzaprav primer dobre prakse v Srcu Slovenije. Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali 16 od skupaj 51 točk kulturne dediščine iz vseh devetih občin, naša občina se je na razstavi predstavila z »vrati« Menačn'kove domačije ter znamenitimi vrati obzidja cerkve na Krtini. Vera ffls'sk0DRUätV0 «^s Na 40-letnici slovenskega filmskega arhiva Domžalski kraljevi brivec Muzejsko društvo Domžale v sklopu priprav na filmski festival TOGETHERNESS 2 sodeluje tudi s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije (SFA). S štiridesetletno tradicijo je SFA eden izmed najstarejših filmskih arhivov v srednjeevropskem prostoru ter drugi najstarejši filmski arhiv v nekdanji Jugoslaviji, takoj za Jugoslovansko kinoteko. Ustanovljen je bil leta 1968 pri takratnem Arhivu SRS z nalogo zbiranja, hrambe ter varovanja slovenskega filmskega arhivskega gradiva na podlagi Zakona o arhivskem gradivu in arhivih. V času svojega obstoja je zbral večino slovenskega filmskega gradiva, ki so ga posneli slovenski pro-ducenti, predvsem Triglav film, Viba film in Unikal ter po osamosvojitvi tudi drugi pro-ducenti. Poleg tega se v osnovni filmski zbirki hranijo še mnogi filmi iz starejšega obdobja od 1905 dalje, ki so jih posneli zasebni snemalci. Med njimi Karol Grossmann, začetnik slovenske kinematografije ter Božidar Jakac in Metod Badjura. V novejšem času izročajo SFA v hrambo in varstvo filme tudi AGRFT, muzeji, arhivi, izobraževalne ustanove, podjetja in gospodarske družbe, razna ministrstva ter zasebni snemalci in zbiratelji. SFA je leta 1993 postal član FIAF (Mednarodno združenje filmskih arhivov, ki določa standarde), polnopravni član pa leta 1999, na kongresu v Madridu. Kot sta v svojih nagovorih poudarila vodja SFA pri ARS, mag. Alojz Teršan in mag. Tatjana Stibilj, polnopravno članstvo v FIAF pomeni mednarodno priznanje za strokovno delo, predvsem pri varstvu slovenskega filmskega arhivskega gradiva. Slovenci smo po zaslugi SFA eden izmed redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati, ohraniti ter popisati in katalogi-zirati večino svojega filmskega arhivskega gradiva. Novi zakon o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivov iz leta 2006 opredeljuje, da so poleg filmov na filmskem traku prvič opredeljeni kot arhivsko filmsko gradivo tudi filmi, posneti na digitalnih ali analognih nosilcih, ki so nastali pod taktirko slovenskih Društvo vitezov jeruzalemskega templja, viteški templjarski red OSMTH Konec leta 2007 se nas je nekaj zanesenjakov, ljubiteljev srednjega veka, tedanje filozofije, umetnosti, predvsem pa srednjeveškega cer-kveno-vojaškega reda, na začetku imenovanega "Militia Christi" odločilo, da združimo moči, čas in sredstva ter ustanovimo društvo ljubiteljev oziroma kar društvo vitezov jeruzalemskega templja, s sedežem v KS Dob, v Občini Domžale. Ob tem smo se ozrli vase, predvsem pa na znane zgodovinske zapise naših antropoloških učiteljev ter se odločili, da bomo, kolikor bo mogoče, ne glede na po naravi dejavnosti sorodne organizacije, poskrbeli za etičnost do sočloveka na humanitarnem področju, saj je poglavitni cilj društva pomagati ljudem - gre za dobrodelnost na neprofitni osnovi, obenem pa želimo v naši občini in širše poskrbeti za ohranjanje kulturno-zgodovinske in filantropske dediščine. Nenazadnje želimo s pridobivanjem strokovno podkovanega članstva poskrbeti za iskanje virov in zapise ter izdaje zbornikov, morda resnejših historično-strokovnih disertacij, vsekakor predavanj in izobraževanj o lokalnem dogajanju skozi čas ne glede na primarno omejitev. V mislih imamo obdobja, ki so precejšnje kul-turno-zgodovinsko črne lise (dogodki po padcu rimskega imperija: zgodnji srednji vek, klasični srednji vek do renesanse). Vzporedno smo se ob podpori italijanskih bratov "v orožju" - Velikega Priorata Italije - odločili tudi redovno odpreti prvo slovensko komendo, ki smo jo poimenovali po žal premalo znanem karantanskem knezu in vojskovodji Domicijanu. Komenda je bila ustoličena z osebno posvetitvijo Velikega Priorja Italije, prof. Stelia V. Wence-slaia spomladi letos, v Prekmurju v Rotundi, za katero se domneva, da je bila vsaj arhitektonsko zasnovana, če že ne sezidana, delo vitezov tem-pljarjev, saj so bili v tistem času naši bratje na Madžarskem, torej relativno blizu, precej aktivni. Z ustanovitvijo društva in posvetitvijo nas je zaenkrat za prstov ene roke, predvsem pa s čimprejšnjim pričetkom delovanja, so povezane klasične težave z zagonskimi sredstvi. Zaenkrat se še nobena poslovna in žal tudi ne javno-upra-vna inštitucija ni odzvala s pozitivnim mnenjem, verjamemo pa, da bomo odgovorne s svojimi aktivnostmi, financiranimi z lastnimi sredstvi, uspeli prepričati v možnosti sodelovanja na kul-turno-humanitarno-filantropskem področju ter morda uspeli prikazati možnost javno-zasebnega partnerstva na lokalnem, sekundarnem upravnem nivoju. Vsakega somišljenika, podpornika, morda celo člana, predvsem pa poznavalca z razpoložljivo dokumentacijo oziroma informacijami, ki bi zadostile našim primarnim ciljem po ohranjanju kulturne dediščine, bomo zelo veseli. Templjarje, naše mentorje iz srednjega veka in Svete dežele, vidimo v dobrem, s pozitivnimi namerami, ki so pomagali pomoči potrebnim in te osnovne namere naših mentorjev iz srednjega veka se bomo dosledno držali tudi mi v novem veku. V tem kontekstu naj velja: Non nobis domine, non no-bis, sed nomini tuo da gloriam. - Ne nam gospod, č tvojemu imenu naj gre čast. mag. Rajko Kreft, Komtur/predsednik društva CKT - CTJ Zbirka fotografij AS 1280 KRALJEVI BRIVEC, režiser Jože Bevc, snemalec Ivan Marinček, Viba film, Ljubljana 1971 producentov ali v koprodukciji s tujimi producenti ter jih je financirala Republika Slovenija. Izvirnike teh filmov morajo hraniti v SFA. Če ne že zaradi samih zakonskih določb, pa predvsem zaradi tega, ker le to omogoča hrambo filma na daljše obdobje, hrambo za naslednje generacije. Poleg varstva in hrambe je druga najpomembnejša dejavnost SFA evidentiranje, strokovna obdelava in popisovanje filmskega arhivskega gradiva. V centralno računalniško evidenco je bilo do konca leta 2007 vpisanih preko 6700 filmov z več kot 29.000 koluti. Podatki o shranjenih filmih v SFA so od konca leta 2003 dostopni tudi na spletni strani Arhiva RS. V zadnjem času je ena izmed pomembnih smeri tudi raziskava lokalne zgodovine s pomočjo analize filmskih zapisov posameznega okolja ob upoštevanju multidisci-plinarnega pristopa. V tem pomenu delovanja so nam iz SFA ob svojem prazniku na slavnostni akademiji v Kinu Vič (SFA namreč nima svoje projekcijske dvorane) prikazali pet izbranih slovenskih kratkih igranih filmov. Presenetili so nas z barvnim filmom Kraljevi brivec. Film prikazuje nekdaj znanega domžalskega frizerja Frigidija, ki je leta 1934 v Marseillu, pol ure pred atentatom friziral kralja Aleksandra Karadordeviča, mnogim starejšim Domžalčanom pa ni tuja frizerjeva zgodba o morebitni povezavi z igralcem Bobom Hopom. Film je leta 1971 v produkciji Viba filma posnel Ivan Marinček, režiser, scenarist in montažer barvnega filma pa je bil Jože Bevc. Ob štiridesetletnici je SFA pripravil odmevno predstavitev svojih izbranih starejših filmov na največjem festivalu nemega filma v italijanskem Pordenonu in na pravkar končanem 11. festivalu slovenskega filma v Portorožu. Ob svoji 40. letnici je SFA izdal DVD Slovenski turistični film s spremno študijo in sedmimi vrhunskimi filmi iz lastne zbirke. Taja J. Gubenšek stran 17 Folklorna skupina Groblje je shodila Mlada folklorna skupina je prvo obletnico proslavila na domačem odru Lanskega oktobra so pri Kulturnem društvu v Grobljah ustanovili odraslo folklorno skupino. Plesalci so leto in dan enkrat tedensko vadili v dvorani Kulturnega društva. Sedaj že lahko rečemo, da se je skupina, ki jo od samega začetka zagnano vodi Nevenka Unk-Hribovšek, utrdila in postavila na noge. Plesalci so se naučili nekaterih gorenjskih plesov in tudi nekaj zabavnih plesnih vložkov. Hkrati in vzporedno z učenjem plesov se je oblikoval trio glasbenikov: harmonika, klarinet in bas. Nekaj ur je bilo posvečenih tudi pevskim vajam, ki jih je ljubeznivo vodila članica Kulturnega društva Ana Černe. Kar nekaj naporov je bilo namenjenih zagotavljanju primerne odrske preobleke plesalcev in godcev. Trenutno so vsi nastopajoči oblečeni v gorenjske odrske kostume, toda še ne popolnoma pravilno. Nevenka je na oder postavila splet gorenjskih plesov Fantje po polj' grejo. S to točko ter včasih tudi z animacijskim programom so folklorniki nastopali od pomladi naprej in opravili devet nastopov, zlasti v Domžalah in okolici. Poleg vaj in nastopov niso pozabili na druženje ter zabavo. V Grobljah so imeli veselo novoletno zabavo, na katero so povabili prijatelje iz Trzina. Pred dopusti so priredili brucovanje, šaljiv sprejem plesalcev in godcev, ki so prvič v življenju nastopili na odru. Omembe je vreden pomembnejši nastop na 10. jubilejnem srečanju starejših in veteranskih folklornih skupin Slovenije, junija letos, v Bistrici ob Dravi. Popolna organizacija srečanja, prisrčnost gostiteljev, sproščena zabava med enakimi bo ostala skupini iz Grobelj v najlepšem spominu. Tudi zato, ker so dali vse od sebe in so se dobro odrezali na odru. Prva obletnica skupine je sovpadla s proslavo krajevnega praznika Krajevne skupnosti Jarše-Rodica. Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje je z veseljem k tej proslavi z desetim nastopom v javnosti prispevala svojo plesno točko. V želji, da nadaljuje z delovanjem in da doseže višjo raven podajanja plesov, je skupina še pred poletnimi počitnicami sprejela nekaj pomembnih odločitev. Ena vaja tedensko ne zadošča, zato so organizirali vaje dvakrat tedensko. Na ta način so pridobili čas za kvalitetne pevske vaje, vzdrževanje in »brušenje« obstoječega spleta ter, kar je bolj pomembno, imajo čas za učenje nove odrske postavitve. Nevenka ima v konceptu nov, drugi gorenjski splet, tudi glasbeno spremljavo ima že prirejeno. Plesalci temu primerno že vadijo prve korake in prehode. Začeli so s pevskimi vajami, ki jih vodi Jana Lamber-šek. Skupina je objavila in opravila vpis novih članov, odraslih plesnih parov in glasbenikov. KULTURA Sprejem članov še ni zaključen, zato pozivajo vse zainteresirane, naj se zglasijo na eni izmed vaj, v dvorani Kulturnega društva Groblje (Groblje 1, torek in četrtek, ob 19.30). Prisrčno vabljeni. V prihodnjem letu načrtujejo še eno odrsko postavitev. Tako bi skupina razpolagala s tremi točkami za oder in z zabavnimi vložki za odprt prostor (cesta, trg). Odločeni so, da se bodo ponovno udeležili srečanja v Bistrici ob Dravi. Izražena je tudi želja, da bi v dvorani društva priredili folklorni koncert ob sodelovanju prijateljskih skupin, ki bi bil celovečerni. Nadaljevali bodo z delom na izpopolnjevanju odrskih kostumov za gorenjske plese in nabavljali dele kostumov za koroške plese. Dosedanji dosežki skupine temeljijo predvsem na požrtvovalnem delu članstva. Posebna zahvala gre predsedniku KD Groblje, Antonu Košenini, in vodji skupine, Nevenki Unk-Hri-bovšek. Vse to ne bi bilo mogoče brez podpore sponzorjev in donatorjev ter brez razumevanja območne enote Javnega sklada Republike Slovenije v Domžalah ter Krajevne skupnosti Jar-še-Rodica. Folklorniki so jim iz srca hvaležni. Franci Hribovsek 1 ! IjlpH Ii ■Ul mi Tw?!' s i £ 1 WPS^WUiM ; ■ **' jJSffi Ko Dušan plese s svojo, ju plesalci zavzeto opazujejo ter čakajo, da se jima priključijo. Četrtek, 23. oktober, je bil dan, ko se je »pevsko razposejeni« avtobus odpeljal proti Italiji. V mestu Stressi, ki leži ob jezeru Maggiore, se je odvijal 5. nacionalni zborovski festival. Pevci in pevke MePZ Groblje smo si v petek, 24. oktobra, ogledali Milano, milansko Scalo in ostale lepote tega mesta, zvečer pa zapeli na otvoritvenem koncertu festivala v cerkvi Sv. Leonarda v Pallanzi. Naslednji dan, v soboto, smo dopoldan po gledu jezera Orta in popoldan mesta Strese, zapeli zvečer še na zaključnem gala večeru v Palazzo dei Congressi e Collegio Rosmini v Stressi. V nedeljo smo se že v dopoldanskih urah vrnili proti Sloveniji in naše potepanje se je počasi zaključevalo. Da je slovenska pesem iz naših ust lahko zazve-nela tudi v Italiji, se moramo v prvi vrsti zahvaliti gospodu Tinetu Grošlju in vsem, ki so nam posredno in neposredno omogočili sodelovanje na festivalu. Marjana K., Barbara L., Martina P., MePZ Groblje Nova sezona v Kulturnem društvu Vir Čas dopustov je mimo, jesen in nova sezona kulturnih dogodkov pa že trkata na vrata kulturnega društva na Viru. Dramska igra, umetniška beseda, režija, oder, scena, reflektor - se vam zdi zanimivo? Na Viru želimo razgibati kulturno življenje, zato ni naklučje, da smo pričeli s praktičnim seminarjem dramske igre z osnovami režije v našem društvu. Dramsko igro in prvine režije smo skušali približati vsem, ki jih ljubiteljsko gledališče veseli. 50-urni seminar je namenjen tistim, ki jih dramska igra zanima - tako začetnikom kot drugim, ki že imajo nekaj tovrstnih izkušenj z igranjem. Seminar je voden pod strokovnim vodstvom akad. igralca in režiserja Viktorja Ljubutina ter akad. igralke Vanje Slapar, ki sta diplomirala na znameniti Moskovski akdemiji za dramsko umetnost. Umetnika uporabljata sistem Stanislavskega in temelji na zavestnem in profesionalnem pristopu. Metoda je po- znana tudi pod imenom "Method acting", ki igralcu nudi dobre možnosti za doseganje zelo ustvarjalnih nastopov na področju dramske igre. Seminar je enkratna priložnost za ljubitelje kulturnega življenja, da osvojijo čimveč tehnik pristopa v gledališkemu ustvarjanju. S seminarjem smo pričeli v mesecu oktobru in presenetljivo se je prijavilo 20 slušateljev iz našega kulturnega društva, kulturnega društva Miran Jarc in drugih društev, ki so povezani v Zvezo kulturnih društev Občine Domžale. S to pridobitvijo odrskega znanja se bomo skušali ob zaključku seminarja predstaviti s krajšim odlomkom v sklopu glas- bene prireditve Na Viru smo doma ali celo s samostojno predstavo na odrskih deskah v Kulturnem domu na Viru. Kot je že v navadi, tudi letos v začetku decembra pripravljamo Miklavžev večer za krajane Vira in okolice v Kulturnem domu. 30. decembra pripravljamo gostovanje novoletne predstave, ki bo v našem kulturnem društvu že tretje leto zapored in je vedno dobro obiskana. Tudi tokrat bo zanimiva komedija priznanih slovenskih igralcev. Vljudno vabljeni na ogled predstav v Kulturni dom na Viru pri Domžalah. Saša Lavrič, predsednica Kulturnega društva Vir pri Domžalah Razstava buč v Preserjah pri Radomljah Dnevi so vse krajši in na zemljo se tihotapijo zimski večeri. Ob koncu dneva se zbiramo v toplih sta- novanjih. Delo na vrtu se počasi zaključuje, pobirajo se še zadnji jesenski pridelki. Narava letos s kostanjem ni bila preveč radodarna, zato pa je bil tisti, ki se je znašel v košari, toliko bolj zaželen. V soboto, 18. oktobra, je bilo moč dobiti merico kostanja ali dve tudi na prireditvi, ki se je odvijala v Preserjah pri Radomljah: razstavi buč, ki jo vsako leto v drugi polovici oktobra priredi Športno društvo Preserje. Dogodek si ogleda vedno več obiskovalcev. Veseli smo, da je bil obisk tudi letos zelo številčen. Lahko smo videli izvirne izdelke iz buč - od majhnih buč ježevk do konja v naravni velikosti, vsekakor so so bili izdelki zanimivi in vredni ogleda. Organizator je s pomočjo sponzorjev, kakor vsako leto, tudi letos pripravil kar lepo število nagrad. Najbolj izvirne buče so bile nagrajene, vsi pa smo si lahko po- stregli s pečenim kostanjem, žejo potešili s kuhanim vinom ali čajem. Tudi sladic ni manjkalo, od kostanjeve potice, pa tudi bolj navadnih, ki sladokuscem vedno teknejo. Prihodnjo jesen vabimo tudi vas, da se nam pridružite na Vaški poti. Morda v množici razstavljenih izdelkov dobite idejo za jesensko dekoracijo. Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale Nagrade za najboljše pesnike in pisatelje Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, v okviru katere že več kot 10 let aktivno deluje literarni krožek, ki je skupaj s podobnimi krožki pri drugih univerzah lani izdal deseti literarni zbornik, se je letos odločila za novost. Namesto priprave tradicionalnega zbornika, s katerim so imeli zaradi potrebnih finančnih sredstev kar nekaj težav, so se odločili za literarni natečaj. Nanj se je odzvalo 35 avtorjev poezije in 30 avtorjev proznih del. Posebni ocenjevalni skupini, ki sta ju vodili pesnica Jana Kolarič ter pisateljica Tatjana Kokalj, pa je izbrala najboljše ter jih nagradila. Udeleženci in udeleženke natečaja iz vse Slovenije ter vodstvo Univerze so se 23. oktobra srečali na Jamarskem domu Gorjuša. Po uvodnih nagovorih Metke Zupa-nek, predsednice Lipe, ter nekaterih članov ocenjevalne komisije, med katerimi je poezijo ocenjevala tudi Cveta Zalokar-Oražem, ki je s spodbudnimi besedami povabila vse pesnike, da tudi v prihodnje pišejo in lepšajo svoja življenja in življenja bralcev, so številni prisotni prisluhnili prijaznim besedam Petra Kuharja, člana ocenjevalne komisije, ki je med drugim zapisal: »Z velikim spoštovanjem sem bral vaše pesmi, ker se mi zdi vsak med vami posebej dragocen, predvsem zato dragocen, ker piše, ker razvija svoje kreativne sposobnosti in ker tisto, kar piše, želi pomagati drugim.« Zanesljivo pa bodo avtorjem proze še dolgo v ušesih odmevale pohvalne besede Tatjane Kokalj, ki je med drugim zapisala: »Vsem avtorjem in avtoricam čestitam za tako bogato prozno gradivo, želim jim še naprej veliko pisateljskega duha, kajti vsa ta besedila so dokazala, da prav vsi znajo in zmorejo napisati prepri- čljivo zgodbo, ki jo bodo z veseljem brali mladi in starejši. Vse zgodbe v zborniku bodo ohranile košček lepega, prijaznega in toplega, ki je naseljen v vaših dušah in srcih tudi bodo tako tudi drugi deležni te bogate poetike vaše besede«. Po kratkem nastopu pevskega zbora Lipa, ki ga vodi Marina Aparnik, so prisotni začutili ustvarjalni utrip vseh, ki so prispevali zelo dobra dela, vendar niso prišla v ožji izbor za nagrade. Brale in recitirale so jih recitatorke Lipa, pa tudi avtorji sami. Med pisci proze je zmagala Zmaga Palir iz Maribora, drugo nagrado je prejela Marija Šendivjy iz Gornje Radgone, tretjo pa Marjan Slevec iz Preserij, pohvale pa Jana Hartman Krajnc, Anica Zidar, Blaž Šafarič, Marinka Miklič, Metka Lampret in Anica Kos. Med pesnicami in pesniki je prvo nagrado prejela Ana Balantič iz Idrije, drugo Ivana Po-gačar iz Breznice pri Žirovnici, tretjo pa Milenka T. Geiser iz Domžal. Pohvale so šle v roke Slavici Štirn, Mileni Sušnik Falle, Janki Jerman, Murki Kristan, Rezki Povše in Heleni Ogorelec. Čestitamo! Prijetno srečanje so polepšale ljudske pevke, flavtistka in pevka Andreja Merčun ter pevka Antonija Senica. Počutje vseh udeležencev je polepšal obisk Železne jame ter zbirk v Jamarskem domu, kjer je bila posebne pozornosti deležna Slamnikarska razstava. Za natečaj, v katerem je sodelovalo kar 37 univerz za tretje življenjsko obdobje, lahko rečemo, da je sple-tel še trdnejše prijateljske vezi med posameznimi literati ter dokazal, da je tudi v jeseni življenja veliko priložnosti za ustvarjalno delo. Vera Vojska Menačn 'kova domačija Barvne poteze Ljubiteljske slikarke Angelca Dovžan, Nuša Lojen, Irena Osol-nik, Joži Anžin, Mira Jarc, Binca Lomšek, Zinka Brečko, Tatjana Žmavc, Iva Petek, Vlasta Janže-kovič in Darinka Kralj pridobivajo svoja slikarska znanja v Lipi, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale. Za njimi je že nekaj skupinskih razstav, nekatere med njimi so se s svojimi likovnimi deli predstavljale na samostojnih razstavah, prav vse pa v jeseni življenja povezuje velika ljubezen do slikanja in risanja. Slikajo ob mentorstvu slikarke Mojce Vilar in dipl. slikarke Ane Penko, s katero so kar tri mesece ponedeljkove dni preživljale v Menačn'kovi domačiji in slikale ter se odločile, da svoja umetniška dela razstavijo v galerijskih prostorih te vse bolj obiskane domačije. Razstava, pri katere slovesnem odprtju 18. oktobra so ob prijazni dobrodošlici Olge Pavlin, predsednice Društva narodnih noš Domžale, ki skrbi za Menačn'kovo domačijo, ter strokovni predstavitvi razstavljenih del, ki jo je opravila Ana Penko, sodelovale še kitaristki ter pevki Mira in Danijela ter pevka Angelca, je čudovit pregled ustvarjalnosti ljubiteljskih slikark. Te so poskušale »posnemati« impresioniste, pod njihovimi spretnimi prsti so nastajala številna tihožitja, med katerimi so posebej opazna tista s sadeži, lepi pokrajinski motivi, nekatere so se odločile tudi za akte in še kaj najdemo ob pogledu na čudovito ustvarjalnost deklet, ki rada slikajo, predvsem pa se rada družijo. Ljubiteljska slikarka Irena Osolnik, s katero sem se pogovarjala ob obisku razstave, je povedala, da dekleta rada slikajo, pohvalila je mentorico in mi tudi zaupala, da se bodo sedaj lotile večjih umetniških stvaritev, zato se pravcata slikarska akademija seli v enega od razredov Srednje šole Domžale. Iskrene čestitke, drage ljubiteljske slikarke, in še veliko lepih motivov vam želim! Vera Vojska pisma bralcev se brez nekega reda pojavljajo drug ob drugem, ob tem pa smo priča še slabemu izkoristku prostora, ki samo draži gradnje. Zato se še nekaj dobrih arhitekturnih rešitev izgubi v tem kaosu vsemogočega. Kdo je odgovoren za vse to? V prvi vrsti občina, ki s svojimi prostorskimi dokumenti dopušča tako stanje. Namesto izdelave podrobnih prostorskih načrtov se je uveljavil način urejanja naselij s prostorskim redom, ki predpisuje zelo ohlapne robne pogoje posameznim graditeljem. Potem urbanisti, ki niso dorasli zahtevni nalogi in se zadovoljijo z ortogonalno cestno mrežo, parcelami 20 krat 30 metrov, ograjenimi po možnosti z zidano ograjo, ostalo pa prepustijo investitorjem. Tu so še projektanti, ki svojim naročnikom nekritično prodajajo umotvore vseh vrst. In nazadnje upravne enote, ki so ob izdaji gradbenih dovoljenj strokovno nekvalificirane presojati, ali projektna dokumentacija za gradnjo objekta izpolnjuje oblikovne pogoje iz prostorskega akta. Saj tega tudi ne morejo, ker nimajo zaposlenih gradbeno izobraženih delavcev, občinski arhitekti pa ne preverjajo skladnosti načrtov s prostorskimi dokumenti. Nelagodno mi je, da pripadam stroki, ki dopušča tako malomarno ravnanje s prostorom in pozablja na arhitekturna pravila ter znanja, ki so nam jih posredovali profesorji na univerzi. Res pa je, da razen z dobronamernimi nasveti ali s kritičnim mnenjem na stvari ne morem vplivati. Jože Nemec, DVO Domžale-Kamnik Komunalni odpadki in nove cene V Slamniku, št. 12, izdanem 24. oktobra 2008, smo bralci lahko prebrali tri članke, ki se nanašajo na komunalne odpadke, za odvoz katerih skrbi JKP Prodnik d.o.o. Omejil se bom na dva - pod prvega so se na strani 3 podpisali vsi župani občin, ki predstavljajo lastnike omenjene družbe, pod drugega pa Danilo Kastelic na strani 17. Kot je razvidno iz opozorila o nepravilnem odvozu ločenih odpadkov iz ekološkega otoka s strani JKP Prodnik, katerega avtor je gospod Kastelic, sklepam da možaku ni vseeno, kaj se zgodi z našimi smetmi, ko se jih znebimo. Tudi meni ni vseeno. Ni mi vseeno, pa čeprav se Nagrajuje Honda Ambrož Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študenstke založbe Litera: Marijan Skok iz Domžal, Zvonka Slapar iz Dola pri Ljubljani, Zlata Novak iz Domžal, Maks Mihelčič iz Kamnika, Jože Horvat iz Domžal, Franci Hudomal iz Šoštanja, Dušan Vrtačnik iz Domžal, Marica Vidovič iz Ljubljane, Tatjana Karlovšek iz Domžal in Roman Učakar, prav tako iz Domžal. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož: 1. nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC; 2. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT; 3. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX; 4. nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče! Pravilne rešitve pričakujemo do 25. novembra 2008. Objavljamo prispevke avtcwjcv, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Ilkrali obveSiamo bralce, da stališču zapisana v Pismih bralcev, ni&O biališeu uredništva. Prostorsko onesnaževanje »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti,« je nekoč zapisal naš pesnik. Dandanes bi hvalnici lepotam naše dežele težko pritrdili. Neokrnjeno naravo in ohranjene naselbinske kvalitete je najti samo še v zavarovanih predelih ali v odročnih krajih, kjer se »pridobitve« modernega časa težko uveljavijo, medtem pa je naše podeželje razvrednoteno z obupno slabo arhitekturo novogradenj in s še slabšimi prostorskimi rešitvami. Pojavljajo se zgradbe vseh možnih zveriženih oblik in nemogočih barv. Kaj je sploh še ostalo od značilne stavbne dediščine slovenskih naselij? Tudi domžalska občina ni v tem pogledu nič boljša. Primer slabega gospodarjenja s prostorom je na primer območje med Spodnjimi Jaršami in Kamniško Bistrico, ki je bilo do nedavnega nepozidano in zato izjemno primerno za izgradnjo urejenega sodobno zasnovanega primestnega naselja z vsemi kvalitetami, ki jih ponuja odlična lokacija: minimalne prometne obremenitve z zaprtim sistemom dovoznih cest, večje notranje zelene površine, vsaj osnovno oskrbno infrastrukturo, predvsem pa boljšo izrabo prostora ter enotnejši videz naselja. Zgodilo se ni nič od tega. Preživeti urbanizem, poznan iz 50. let prejšnjega stoletja s samostojnimi hišami na vsaki gradbeni parceli, kjer si sosedje gledajo drug drugemu skozi okno, dolge enosmerne ceste, ki bodo povzročale nepotrebno povečanje prometnih tokov, stanovanjski objekti različnih oblik z enokapnimi, dvokapnimi, šotorastimi, strmimi, položnimi in i strehami različnih višin, ki je (oz. se bo 1. 1. 2009) odvoz komunalnih podatkov v Občini Domžale podražil za (več kot) faktor 5. Spoštovani gospodje župani in vodstvo JKP Prodnik, s tem da občane samo močno udarite po žepu ter jim obenem vcepljate še ekološko zavednost, niste kaj prida naredili. Zakaj? Jaz z veseljem recikliram in obiskujem ekološki otok, še iztrošene baterijske vložke in pregorene sijalke odnašam tja, kamor spadajo. In kaj imam od tega? Enak znesek na položnici kot moj sosed, ki mu za vse skupaj »dol visi«. In takih sosedov je v Domžalah kar precej. Predlagam vam, da razmislite o spremembi pavšalnega obračunavanja komunalnih storitev. Čisto konkretno - na vsak zabojnik za mešane gospodinjske odpadke in zabojnik za organske odpadke namestite črtno kodo. Če ne bo polna (to zna biti posledica povečanega obiska ekoloških otokov, kajne?), je uporabnik ne bo postavil na cesto, JKP Prodnik je ne bo izpraznil (in s skenerjem odčital), račun konec meseca pa bo za uporabnika manjši. Tak stimulativni pristop se mi zdi boljši tudi za vas - ekološki otoki bodo bolj polni, posledično boste lahko svojim odjemalcem prodali več surovin za ponovno predelavo, pa še v Celje ne bo treba tako pogosto. No ja, ima pa moj predlog eno pomanj-klivost - za zdaj imate zagarantirani denar (tudi za storitve, ki jih ne boste opravili) konec meseca - pri mojem predlogu gre pa za kar velik projekt, v katerega bi morali ugrizniti. Vprašanje, na katerega si moramo vsi skupaj odgovoriti, je kljub vsemu enostavno: do kam seže naš pogled na ekologijo. Dlje od »sosedovega« ali pač ne? Pa še pripomba na izdano brošuro o ločevanju odpadkov oziroma predlog za osnovnošolske ure o ekologiji. Poiščite v njej napake med zapisanim o pravilnem ločevanju odpadkov in i se nanaša na vsak tak primer ... Ločevanje odpadkov - pojasnilo JKP Prodnik d.o.o. V prejšnji številki Slamnika (oktober 2008, stran 17) je gospod Danilo Kastelic opozoril na napako, ki jo je opazil pri praznjenju ekoloških otokov. Kritika in nadzor občanov sta vedno dobrodošla, vendar smo kljub temu dolžni opozoriti na nekaj dejstev. Vozilo, ki ga je gospod Kastelic omenjal in prikazal tudi na fotografiji, ki je bila objavljena ob omenjenem članku, je v soboto, 4. 10. 2008, ob 10.46 resnično praznilo zabojnike za NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 13 1230 Domžale. embalažo (plastenke in pločevinke) na ekološkem otoku pri OŠ Preserje. Poleg zabojnikov je bilo tudi nekaj vreč, v katerih se je nahajala odpadna embalaža. Tudi te vreče z odpadno embalažo so delavci JKP Prodnik vrgli v vozilo. Vozilo je s praznjenjem embalaže nadaljevalo do 13.00. Ker je bil prevzemni center v Suhadolah, kjer podjetju Slopak predajamo ločeno zbrano embalažo, zaprt, smo 1860 kg zbrane embalaže oddali v ponedeljek, 6. 10. 2008 ob 6.13. Vozila, ki praznijo ekološke otoke, se po izgledu ne ločijo od vozil za pobiranje mešanih komunalnih odpadkov, vendar se vsebina ekoloških otokov ne more mešati. Ko vozilo pobira odpadni papir, le tega odda v podjetju Karton Količevo. Ločeno zbrano odpadno embalažo oddajamo v zbirnem centru podjetja Publicus v Suhadolah, kjer jo prevzame podjetje Slopak. Če bi v omenjena podjetja pripeljali embalažo oziroma papir, pomešan s komunalnimi odpadki, bi nam pošiljko zavrnili. Občasno se zgodi (primer v športnem parku Ihan, v tednu med 27. in 30. oktobrom), da nekdo (pomotoma) napolni zabojnik za papir z embalažo. V tem primeru vozilo izprazni zabojnik z modrim pokrovom skupaj z zabojniki z rdečim oziroma rumenim pokrovom. Žal pa se (prepogosto) dogaja, da so poleg zabojnikov (ali celo v zabojnikih) za ločeno zbrane frakcije odložene večje količine komunalnih odpadkov. Tako onesnaženih surovin ne moremo oddati v predelavo, zato nam v takem primeru ne preostane na voljo nobena druga rešitev, kot da na ekološki otok pošljemo vozilo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ki vsebino odpelje na odlagališče. Naše uporabnike zato ob različnih pri- Včasih Včasih se sprašujem, zakaj takšno je življenje. Vedno vse napeto, nikoli dovolj sproščeno lepo. Vidim ljudi objokanih mnogo lic, njihov trud zaman si vtira pot. Pot skozi utrujeno življenje, do boljšega cilja vsem nekoč. Glej poti prepredene s ploč nihče se ne zaveda, kaj to je. Narava vsa utrujena se sklanja, a nadnjo se naslanja. Nekje potresi, nekje tornadi, nekje poplave, tudi vmes kak potok lave. Vse to dogaja se nam vsem ljudem, zato mnogi po svetu trpijo brez izjem. Vsi hitimo, le kdo ujel bi čas, vsak dan, ki z vso hitrostjo ali slastni nam kakav. ložnostih vedno znova nagovarjamo in prosimo, naj upoštevajo, da ekološki otoki niso namenjeni odlaganju mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov. Gospoda Kastelica pa vabimo, da se oglasi v našem podjetju, kjer mu bomo pokazali tudi dokumente, iz katerih je razvidno, da vsebina ekoloških otokov ne konča na odlagališču, temveč pri predelovalcih. Matej Kovačič, JKP Prodnik d. o. o. Spoštovani gospod Kepic! Ni , vsem se nam mudi, počasi vsem bledi. Hrepenenje pa ostaja, da nekoč vsi srečni bi bili. Emil Bohorič Veseli me, da ste tako pozorno prebrali moj opis dogajanja v Poletni šoli slovenskega jezika, ki je bila v poletnih mesecih v OŠ Dragomelj. Ker vem, da je prostor v našem občinskem glasilu vedno omejen, sem v članku opisala samo drobec tega, kar smo z otroki počeli v teh štirinajstih dneh. Lahko bi namreč bolj podrobno opisali njihove kulturne aktivnosti, saj so pripravili čudovite literarne večere. Opisali nismo obiska Kamniške Bistrice, občudovanje njene bistre vode ob izviru in kanjona Predaselj, dobro pripravljenih športnih srečanj, ko so otroci sami organizirali in izvedli športna tekmovanja v različnih športnih panogah in še kaj bi se našlo. Naj se vam, gospod Kepic, iskreno zahvalim, da ste me opozorili na napako, ker nisem v članku opisala obiska v samostanu sester Sv. Križa v Mali Loki. V tistem vročem, avgustovskem popoldnevu nas je sestra Terezija ljubeznivo sprejela, nam pokazala samostanske pro store, po vedala nekaj podrobnosti iz zgodovine samostana in opisala življenje sester v njem. Otroci se kar niso mogli posloviti in so se po ogledu cerkve še dolgo zadržali v hladnem samostanskem parku. Potrkali smo tudi na vrata samostanski sosedi Aleksandri, moji nekdanji sodelavki, ki nas je postregla s hladno vodo. Ob »zdravi pijači« in sladkih piškotih sestre Terezije smo prijetno zaključili popoldanski program šole ter se veseli in zadovoljni v nekoliko ohlajenem ozračju podali proti drago-meljski šoli. Sestri Tereziji se za gostoljubje in pripravljenost, da nas je sprejela, prisrčno zahvaljujem in hkrati oproščam, da sem v prvem opisu šole to srečanje izpustila. Zahvalo pa izražam tudi Aleksandri, saj smo nenapovedano potrkali na njena vrata. Jožica Polanc Ta veseli dan ali odprtje jezička Tosama Eden izmed najprimernejših uvodov v ta sestavek je zagotovo: »Kdor čaka, dočaka!« In res se zdi, kot da smo se z odprtjem jezička Tosama prebivalci Ko-liške ulice, 24. oktobra 2008, prebudili iz večletnih morastih sanj. Sicer odgovorne čaka še sanacija praktično popolnoma uničenega cestišča in postavitev ustrezne signalizacije, ki prepoveduje vožnjo tovornim vozilom in omejuje hitrost vožnje, a v tem trenutku se zdijo to samo še finese. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacij ski čas: Ponedeljek Od 13, -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -1 S. ure Četrtek od 13. -13, ure Petek od 9,-12, ure Razmere, v katerih smo prebivalci živeli pred odprtjem priključka, lahko dobro razumejo samo tisti, ki so jih, oziroma jih še izkušajo na lastni koži, ostali pa si jih lahko le približno predstavljajo. Oblaki izpušnih plinov, hrup, ki je presegal vse razumne meje, močni tresljaji, ki bi jih človek prav lahko zamenjal s potresom, predvsem pa strah, ko ti je pri srečanju dveh tovornjakov, eden izmed njiju zaprl pot na pločniku in ti utrip dvignil na mejo srčnega infarkta, počasi postajajo stvar preteklosti - še dobro, da je naš spomin narejen tako, da slabe stvari pozabljamo precej hitreje, kot tiste lepe in dobre ... Čeprav se mi zdi, da bodo v našem primeru tisti slabi spomini živi še kar nekaj časa - vsaj toliko, dokler nas bodo počene fasade in razpokane notranje stene naših domov opominjale na nevzdržne razmere v preteklosti. Pa bi bilo vseeno lahko tudi še huje. Zelo lahko bi se namreč zgodilo, da bi ob pločniku gorela tudi kakšna svečka, ki bi v našem srcu naredila veliko globljo razpoko, kot so tiste v naših zidovih. Nina Karakaš Nova honda accord s tehnologijo, ki ščiti vas in vse okoli vas. HONDA wn W2 MuirEtu QJ5TIIAM___ e CAH - UME AMBROŽ O O.O., Prešernova 12, (J36 MÜ41'390«W j&ccor-tJ JWT6»: BENARttl SJCI H«® SHEM KArtt CA PKEGOVM CDCLIST, -------— LETOSIUI ■IHTU MEHIŠKE irvuru fEsiviif in mauc* SAWKJE PISATELJ STUMS .. OERMQTA. irrausRs NEU ^d'ÄÜ«1 km»S*a i te vil q "SS- ™ »!"» MMMHJ, MWJI-domaCIM ITflJJ-NMTW ti Hfl I OLUttl JTPM TTl LIW» OhBiillU» ,, ■UTL|||B| HA PW TV rv4)js vJ'DFM K "T'1"!. PJCEf '•'"* ViBlTLK *£iK0vllLfi HUDI BOHfl W VBSTS. Ml'ÄEMl srn« PO L DiU -- POMOČ: AMTELAMI-ltalijsriskf kipai tBensdtlte), METRITlS-mcUe maternice, MJTRIT-wlsolttrastt kisline, DROO-fed, vrsta, dro&em paloiaj v antitnem Rimu. PAU-mtl jeiik indijskih burfistov, FEKTiN-podsilurid * netretemsadju. PLAGIAT(JR-tat duhovne lastnim SLAMNIK - november 2008 Presahnitev Kamniške Bistrice pri industrijskem mostu. Poginule ribe v strugi reke Kamniške Bistrice. Znižan vodostaj reke Kamniške Bistrice pomoril preko 500 kg rib Domžalski ribiči smo v nedeljo, 28. septembra 2008, doživeli žalosten dan. Zaradi nizkega vodostaja hudourniške reke Kamniške Bistrice, od Vira do sotočja z Račo (1,5 km), smo uspeli v intervencijskem izlovu iz kotanj v naše ciprinidne vode prestaviti več kot tono rib (postrvi, klene, platnice, pohre, mrene, po-dusti, činklje, kaplje ...). Za preko 500 kg rib smo bili žal prepozni, saj je zaradi hitrega usiha vode poginilo tudi nekaj večjih kapitalnih primerkov postrvi, klenov in platnic. Reševanje rib v presihajočih kotanjah sta posneli tudi Televizija Slovenija in POP TV, posnetek pa si lahko ogledate na njihovi spletni strani v rubriki Podcast, Arhiv. O dogodku smo ribiči takoj obvestili policijo in druge pristojne inšpekcijske službe. Kljub nizkemu vodostaju reke Kamniške Bistrice (septembra je bilo zelo malo padavin) in hkratnemu odvozu nanašenih usedlin nad in pod industrijskim mostom Količevo Karton je bila to nedeljo odprta tudi zapornica v Volčjem Potoku, ki odvaja vodo v obe mlinščici, zaradi katere je presahnil del reke Kamniške Bistrice na Viru. Nikakor ne moremo sprejeti nerazumnega upravljanja z vodono-snostjo reke, ki ni pomembna le za ribji živelj, ampak tudi za nas, občane, ki živimo ob njej. Toliko bolj nerazumno pa se nam zdi nepravočasno informiranje pristojnih, ki skrbijo za vodovje in upravljanje z vodnim življem. Zato si postavljamo že večkrat zastavljeno vprašanje, ali lahko žrtvujemo naše vode, zrak, gozdove in druge eko sisteme, ki nas obkrožajo, le za kapitalske dobičke? (www.rd-bistrica-domzale.si) mag. Tomaž Lavrič, RD Bistrica Domžale, Majčev mlin Sedaj je ostal le spomin na prelepi Majčev mlin, za vso okolico je mlel in daleč na okol' slovel. Ko so kolesa se vrtela, so kamna žito v moko mlela, mlinar pa od moke bel za to je noč in dan skrbel. Zdaj mlina tukaj nič več ni, mlinar pa v grobu spi, prav kmalu tam namesto mlina bo stala vele trgovina. Dovolj imamo trgovin, koristen bil je Majčev mlin, on preživljal je ljudi, od trgovin pa tujec bogato živi. Jane Marija Poplavna ogroženost Nožic le skrb krajanov? V Nožicah je poplavljanje Kamniške Bistrice in posledična psihična in materialna obremenjenost krajanov vse prepogost dogodek, ki mu, kot kaže, kljub številnim prizadevanjem ni moč najti reši- Poplavna ogroženost Nožic je pereča problematika že dalj časa, v zadnjih nekaj letih pa krajani opažajo stopnjevanje poplavne ogroženosti, saj struga zaradi nakopičenih naplavin in povečane zarasti ne more prevajati visokih voda. Na prošnjo krajanov je Krajevna skupnost Homec-Nožice z dopisom 19. 8. 2005 z navedeno problematiko seznanila Ministrstvo za okolje in prostor - Urad za upravljanje z vodami in zaprosila za odstranitev nakopičenih naplavin in s tem zmanjšanje poplavne ogroženosti Nožic. Čez več kot pol leta (z dnem 21. 3. 2006) je bil na KS Homec-Nožice naslovljen odgovor, v katerem so pristojni potrdili opažanja krajanov in zagotovili, da bodo naplavine odstranjene čim prej, in sicer v okviru drobnih vzdrževalnih del in razpoložljivih finančnih sredstev. Glede na to, da se do oktobra 2007 ni izvršil noben ukrep za zmanjšanje poplavne ogroženosti Nožic, je bil na Ministrstvo za okolje in prostor ponovno poslan dopis s prošnjo, da se takoj pristopi k izvedbi potrebnih ukrepov. Dodatno je bila v dopis vključena tudi prošnja za odstranitev nelegalnega protipoplavnega nasipa, zgrajenega na levem bregu Kamniške Bistrice v območju Volčjega Potoka. Protipoplavni nasip na kmetijskih zemljiščih preprečuje razlivanje visokih voda na kmetijske površine ter s tem dodatno povečuje poplavno ogroženost Nožic, kar je dokazano tudi s ponovnim poplavljanjem Kamniške Bistrice 18. 9. 2007. Ker na omenjeni dopis nismo prejeli nobenega odgovora, je KS Ho-mec-Nožice z nastalo problematiko seznanila tudi župana Tonija Dra-garja in načelnika Štaba civilne zaščite Občine Domžale, gospoda Petra Gubanca, ter ju zaprosila, da se aktivno vključita v reševanje nastalega problema. Njuno prizadevanje oziroma posredovani dopisi o potrebnih ukrepih so le izsilili odgovor, ki ga je upravljavec vodotoka Kamniške Bistrice dne 12. 5. 2008 naslovil na Urad župana. V odgovoru je bilo med drugim navedeno, da je Ministrstvo za okolje in prostor 12. 5. 2008 poslalo strokovno mnenje na Inšpekcijsko pisarno Domžale, z zahtevo, da se v inšpekcijskem postopku od povzročitelja gradnje nelegalnega nasipa na levem bregu Kamniške Bistrice zahteva takojšnja vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje na celotnem degradiranem območju. V odgovoru je bilo tudi navedeno, da bodo še v letu 2008 izvedeni ostali zahtevani protipoplavni ukrepi. Refleksno masažni Studio Aleš V Studiu Aleš se zavedamo, da je vsak posameznik tisti, ki mora skrbeti za svojo vitalnost, dobro psihofizično in zdravstveno stanje svojega telesa in duha. Vse te vrednote lahko dosežemo z raznovrstnimi masažami: za dobro počutje, sprostitev, s protibolečinskimi masažami, švedsko masažo, refleksno masažo stopal in dlani, z oblikovanjem telesa po metodi BODY WRAPPING, pomlajevanjem telesa z zeleno glino in izvlečkom ginsenga, anticelulitno nego telesa, masažo telesa z magično močjo narave - svet dišav, peel-off drenažo, s tretmaji alge & morski mulj, chocomint (maske za telo) in termo aroma terapijo. Masaža za športnike Lahko se pohvalimo, da je kar nekaj atletov, ki so državni prvaki in udeleženci svetovnega prvenstva: Peter Kastelic, Anže in Domen Zupan, Bernard Jarc, Alja in Ajda Sitar, Klara Hribar in gimnastičarke Saša Golob - članska državna prvakinja na parterju in tretja na svetovnem prvenstvu na gredi, Kaja Mljač (finale državnega prvenstva - kadeti), naša najmlajša športnica - gimnastičarka pa je Tatjana Holeezek, ki tekmuje v nemški bundes ligi. Novosti v Studiu Aleš Sinhrona masaža, masaže s povsem čistimi naravnimi olji - grozdje, kokos in limonske trave, masaža s vinsko masažno kremo (šampanjec), mediteranska masaža in kineziotaping. Organiziramo tudi telovadbo za vse starosti v manjših skupinah. Prodajamo vse izdelke kozmetike AFRODITA, na voljo so tudi darilni in praznični boni. Naročanje in informacije: po telefonu ali preko spletne strani in osebno v Studiu Aleš. Studio Aleš s.p. Ljubljanska 80 ! SPB; 1230 Domžale tel. 01 729 84 90; gsm. 051 815 739 marija.vres@telemach.net www.masaznistudioales.si Do današnjega dne se na izvajanju nujnih protipoplavnih ukrepov praktično ni nič premaknilo. V reševanje omenjenega problema so se vključili tudi domači podjetniki, ki so v zameno za izkopani prod s svojo gradbeno mehanizacijo pripravljeni odstraniti nakopičene naplavine brez dodatnega plačila storitev. Sprašujemo se, zakaj tega ne more izvesti podjetje Hidrotenik, ki je za porečje Kamniške Bistrice pristojna javna vodnogospodarska služba s podeljeno koncesijo za urejanje voda. Prav tako nas zanima nadaljnje ukrepanje pristojne inšpekcijske službe glede odstranitve nelegalno zgrajenega protipoplavnega nasipa, saj danes ta objekt še vedno čaka na odstranitev. Pričakujemo, da bodo pristojni izpolnili zadane obljube ter s tem krajanom omogočili varno in mirno bivalno okolje. Janez Repnik, predsednik Sveta KS Homec-Nožice Kdaj obvoznica Želodnik -Škrjančevo - Mengeš in Tosama - Škrjančevo? Vas Količevo je postala tranzitna cesta od avtoceste Ljubljana -Maribor - odcep Domžale smer Gorenjska. Dnevno skozi vas vozi na tisoče vozil, najhrupnejši so pa »šleparji«, ki hrumijo večinoma z preveliko hitrostjo. Občasno prometna policija kontrolira hitrosti, pa nič ne pomaga, mi vozniki hitro vsak po svojih merilih. Res je tudi, da ni nobenega prometnega znaka, ki bi opozarjal, da je skozi naselje dovoljena hitrost 50m/h. Težko je prečkati cesto, saj je zebra prehod za pešce samo na začetku naselja, potrebna sta še dva prehoda, seveda označena, kot je to na naši cesti Tosama - Helios. Zanima nas, kaj naj storimo za naše hiše, ki so ob cesti do 10 m. To vprašanje je namenjeno sedanjemu stanju grajenih hiš in stanju čas 5 do 10 let. Kdo bo kril morebitne stroške na objektih, saj vibracije, ki so dnevno, povzročajo zmanjševanje vrednosti objektov. Zaradi vseh omenjenih dogodkov smo vaščani aprila v letu 2008 predali na naslednje naslove 18. marca 2008 našo protestno peticijo z 97 podpisi civilne pobude. Do danes, ko to pišem, ni bilo primernega odgovora od nobenega prejemnika naše peticije. Na KS Vir sta bila opravljena dva razgovora, zadnji 29. septembra 2008, na katerem smo bili naslednji predstavniki civilne pobude: ga. Anamarija Erzno-žnik, g. Ivan Hočevar in g. Anton Repas, st. S strani KS sta sodelovala mag. Lovro Lončar in odgovorni za promet na Občini Domžale g. Iztok Obreza. Sklep razgovora je bil, da nas predsednik SK Vir v roku 30 dni obvesti na naše zahteve in prošnje. To se še ni zgodilo in odgovora še Naj navedem naše argumente in vsebino peticije: Lokacijski načrt ceste Želodnik -Mengeš - Vodice z obvoznico Mengeš naročnik - DARS 1999. 26. aprila 2007 SLAMNIK objavljena študija prometa občine Domžale. Vrisana trasa glavne mestne ceste in izvoz z avtoceste Tosama - Škrjan-čevo na cesto Želodnik - Mengeš -Vodice. Sedanjega jezička Tosama ni vrisanega. V izseku kartografske dokumentacije je razvidna končan izvoz na cesto Tosame na cesto Želodnik - Mengeš - Vodice. Dokument maj 2007 7. februarja 2008 - Slamnik - objava gradnje Jezička Tosama - Helios. V časopisu Domžurnal je g. Robert Hrovat potrdil našo ugotovitev, da je na naši cesti neznosni tovorni promet (stran 5 - slika 2) Na koncu pisanja naj navedem, da je zaradi neznosnega prometa na naši cesti Vir - Količevo - Radomlje in naprej vse preveč nesreč. Zadnja je bila 10. 10. 2008 na križišču Črnelo na našo cesto pri hišni številki 5 - 6 . Prosimo vse prejemnike in odgovorne, da nam posredujejo odgovore na našo peticijo oziroma da se organizira sestanek vseh prizadetih vaščanov. Anton Repas. st. Jurčeh. jurček... Da zna biti narava svojeglava in v svoji muhavosti pripravi prijetna in manj všečna doživetja, govore mnogi ljudski pregovori. Tako nepričakovano veselje je pričarala tudi Rajku Žuliču in njegovi ženi Vidi. Lepega jutra, že proti koncu oktobra, je na svoje začudenje uzrl lepega jurčka, ki je veselo rasel izmed dveh betonskih plošč, iz tako sila neznatne špranjice, da človek komaj verjame očem. Sicer mu radožive štorovke poženejo tudi iz štorov v sadovnjaku, a jurček je le nekaj posebnega. Zagotovo ne bo odromal v kakšno juhico. Leon Senger Govorica preprostih stvari Sveti Pavel -apostol narodov Katoliška Cerkev letos obhaja leto apostola Pavla, saj je bil verjetno rojen okoli leta 9 po Kristusu, torej pred 2000 leti. Nihče ne ve, kako je izgledal, umetniki pa so ga rad upodabljali skupaj z apostolom Petrom Imenujemo ju tudi »prvaka apostolov«. Ustanovila sta cerkveno občino v Rimu, tam sta z mučeništvom izpričala svojo vero v Kristusa in tam sta tudi pokopana. Pred Pavlovo baziliko v Rimu so mu postavili velik bronast kip: v eni roki drži knjigo (ali knjižni zvitek; znamenje njegovih pisem), v drugi pa meč, znamenje mučeništva. Pavelje poleg Petra najpomembnejši apostol, čeprav je bil poklican šele po Kristusovi smrti in vnebohodu in ni sptadal med dvanajstere apostole, ki so bili prvi poklictani. Že v prvi Cerkvi sta veljala za »prvaka apostolov« ali »kneza«, zato ju umetniki radi upodabljajo poleg Kristusa. Pavlu je bilo zaupano misijonsko delo med pogani. Predstavlja Cerkev, ki je nastala »iz poganov«, medtem ko Peter predstavlja Cerkev, ki je nastala iz judovskih spreobrnjencev. V zgodnjekrščanski umetnosti stoji ob poveličanem Kristusu; ta mu izroča odprt knjižni zvitek, podobno kot je Bog Mojzesu izročil tabli postave, Petru pa izroča ključe. Pavelje prejel »novo postavo« tj. postavo ljubezni, saj je zapisal: »Ljubezen je izpolnitev postave.« O tem apostolu največ izvemo iz Apostolskih del in njegovih pisem; namenil jih je vernikom cerkvenih občin, ki jih je sam ustanovil po Mali Aziji in Grčiji. Pavel je bil globoko veren jud iz Tarza v današnji južni Turčiji. Njegovo hebrejsko ime je bilo »Savel«. Po očetu je podedoval rimsko državljanstvo, zato se je uveljavilo njegovo latinsko ime »Paulus«, ki ga je dobil po spreobrnitvi. Izučil se je za izdelovalca šotorov. V Jeruzalemu se je ob študiju svetih judovskih spisov in izročil izšolal za farizeja in verskega učitelja (rabi-ja). Postal je zagrizen nasprotnik prvih kristjanov. Navzoč je bil, ko so judje kamnali prvega mučenca, diakona Štefana in sodeloval tudi pri prijetju drugih kristjanov. Na poti proti Damasku, kjer je nameraval uničiti krščansko skupnost, ga je nenadoma obsijala nebeška svetloba. Oslepljen je padel s konja in zaslišal glas: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš ...« (Apd 9). To čudovito spreobrnitev so umetniki najraje upodabljali. Cerkev je uvedla tudi praznik v spomin Pavlove spreobrnitve (25. januar). Spremljevalci so ga še slepega spremljali v Damask, kjer je prejel krst in spregledal. Odslej je kot misijonar, oznanjevalec Kristusa, tudi sam trpel preganjanje. »Apostol narodov« je postal na temelju treh obsežnih misijonskih potovanj. Ker so ga judje hoteli umoriti, ga je v Jeruzalemu vzela v zaščito rimska vojska. Zaslišala sta ga rimski namestnik v Cezareji in judovski kralj Agripa ter ga poslala v Rim, ker je kot rimski državljan zahteval, da pride pred cesarjevo sodbo. Na poti je doživel brodolom in čudežno rešitev. Tu se konča knjiga Apostolskih del. Verjetno je bil oproščen in še nekaj časa oznanjal evangelij. Pod cesarjem Neronom je bil okoli leta 65 v Rimu obglavljen; približno v istem času je bil Peter križan. Pred tem naj bi se bila še zadnjič srečala in se v solzah poslovila drug od drugega. Nad groboma obeh so v 4. stoletju sezidali veličastni cerkvi. Bogdan Dolenc dent d.O.0. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krnšnja 57a, 1225 Lukovfca Te/.; 01/723 4522, 031/684 212 * popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje * zobna protetika z uporabo sodobnih materialov * zdravju prijazna brezkovinska keramika * beljenje zob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH I I najugodnejšo, najprivlačnejša^^ najbolj priljubljena*^^ Žeza 11.990 EUR. Vaš Opel trgovec: Avtotehna Vis in Kosec d.o.o. Kamniška cesta 19,1230 Domžale tel.: 01/72 16092 www.opel-kosec.si Tradicionalni Uršin živ žav Že vrsto let v našem vrtcu poteka Uršin živ žav. Tako je bilo tudi letos. Čeprav nam je vreme pona-gajalo, smo se vseeno imeli lepo. Pripravili smo različne delavnice, kjer so starši skupaj z otroki lahko izdelovali izdelke iz gline, mode-lirne mase Iclay, ustvarjali iz odpadnega materiala, okrasili copatke iz filca ... Lahko so si ogledali lutkovno predstavo A si ti naša mami? in si uredili pričeske v frizerskem salonu. Zunaj, na dvorišču, je bilo možno videti stojnice, kjer so lahko kupili jabolčni zavitek, pečena jabolka, kostanj, sladoled, didaktične igrače, DVD-je, video kasete, slikanice in ročno izdelane izdelke: zapestnice, vaze, novoletne voščilnice, predpasnike za otroke in še veliko več. Ogledali smo si tudi plesni hip hop nastop deklet iz Plesnega studia M, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za sodelovanje. Obenem se zahvaljujemo vsem staršem in zunanjim sodelavcem, ki so naš Uršin živ žav še dodatno popestrili: Ljubljanske mlekarne, Žito, Mercator, McDonald's, podjetje Impulz, Mlekarna Celeia, Citronček, Tomat d.o.o., g. in ga. Hušic, ki sta pekla kostanj in ŠD Sonček. Uršinega živ žava se tako veselimo vsi - otroci, starši in zaposleni v vrtcu Urša. Že komaj čakamo na naslednjo jesen, ko bo zopet tu. Gordana Bajuk. diplomirana vzgojiteljica V enoti Čebelica skrbimo za zdrave zobe V skupini POLZKI nas je v začetku oktobra obiskala Tina Kosec Šircelj iz Zdravstvenega doma Domžale. Pogovarjali smo se o higieni zob, zdravi hrani za zobe, spoznali zgodbico o zobkih, krokodilček pa nam je pokazal, kako si jih pravilno umivamo. S pomočjo gospe Tine smo se tudi mi preizkusili v spretnosti umivanja zob. Še naprej bomo skrbeli za lepe in zdrave zobe - v vrtcu z zdravo prehrano (s sadnim in zelenjavnim prigrizkom), doma pa si bomo zobe skrbno umivali tudi s pomočjo mamic in očkov. Skupina POLŽKI, Tatjana Grčar in Janja Urankar Jesenske radosti Že nekaj časa je med nami botra jesen. Otroci uživajo v njeni barvitosti in bogatih sadovih. Veselijo se vsega lepega ter odkrivajo stvari, ki prehitro bežijo mimo nas. Na enem od sprehodov so opazili, daje listje iz »naših« dreves popadalo na tla. In že je nastalo veselje. Obmetavali so se s pisanim jesenskim listjem ter se pri tem prijetno zabavali. Cici varstvo na Rodici Septembra smo pričeli s Cici varstvom na Rodici. Otroci, stari od 1 do 2 let, so zelo uspešno prestali uvajalno obdobje in se že veselo igrajo v prenovljenih prostorih stanovanjske hiše z vrtom. Vsak dan spoznavamo nekaj novega - izde- lovali smo ježke iz kostanja, tiskali listke, obrisovali svoje rokice, gnetli slano testo, plesali, telovadili, se sprehodili po okolici . Imeli smo že dve rojstnodnevni zabavi, ki smo jih popestrili s petjem in plesom v igralnici, nato pa še s pogostitvijo v jedilnici. Starše smo povabili na kostanjčkovo čajanko, kjer smo se skupaj na vrtu posladkali s pečenim kostanjem in domačim pecivom. Kmalu nas čaka obisk dedka Mraza, zato moramo pridno izdelati še nekaj risbic in se naučiti nekaj pesmic . Urška K. Kekec planinec Kekec planinec je projekt, ki v vrtcu Kekec v Radomljah poteka že kar nekaj let. Otroci preko pravljičnega junaka, po katerem nosi ime tudi naš vrtec, spoznavajo ljubezen do narave, bližnje izletniške točke in planinsko opremo. V letošnjem letu smo vzgojiteljice za otroke pripravile knjižice Ke-kec planinec, v katere bomo skozi vsa leta otrokovega bivanja v vrtcu beležile izlete na bližnje in daljne vzpetine. K sodelovanju smo letos bolj aktivno povabili tudi starše, saj smo kar nekaj izletov načrtovali skupaj z njimi. Prvi izlet je bil v mesecu oktobru, odpravili pa smo se na Šumberk. Podali smo se po gozdni učni poti, ki jo lepo označujejo table s sliko lisičke. Otrokom smo pripravile vrvice z obeski, na katerih je bila podoba lisičke. S to sličico so otroci lažje iskali točke na gozdni učni poti. Še najbolj zanimivo za otroke je bilo škratovo drevo, kjer se je mnogim sprostila domišljija. Prelep jesenski dan smo tako popestrili z bivanjem v naravi, v gozdu, obkroženi s prijetno družbo otrok , staršev in vzgojiteljic. Takšno druženje nas sprošča in bolj povezuje v skrbi za čim večje zdravje naših otrok. Vsaka družina je prejela knjižico Gozdna učna pot Šumberk, s katero si bo morda v prihodnje sama načrtovala izlet na ta hrib v bližini Domžal. V našem vrtcu načrtujemo še zimski izlet s starši, ki bo pripravljen v obliki orientacijskega pohoda in spomladanski izlet. Miranda Krištof Zasebni vrtec Mali Princ Obisk gasilcev V ponedeljek, 20. oktobra, so naš vrtec obiskali gasilci. Najprej so nas podučili o nevarnosti ognja, kako lahko pride do požara in kaj narediti, ko se taka nesreča zgodi. Gasilec nam je povedal, da ogenj lahko pogasimo s prahom, vodo ali deko. Na našem dvorišču smo se lahko tudi sami preizkusili v vlogi gasilca in gašenju ognja. Najprej smo ga gasili s prahom, potem pa z vodo. Vsak od nas je lahko poskusil in šlo nam je zelo dobro. Ogledali smo si gasilski avto, vse pripomočke ki jih ima, sedeli v njemu in poslušali gasilsko sireno. »Zakaj imajo gasilski avtomobili sireno? Zakaj imajo stopnice? Zakaj imajo sekire, cevi in druga orodja in pripomočke? ...« Vse to so bila vprašanja otrok, na katere so nam gasilci odgovorili. Na obisk pa niso prišli praznih rok. Poleg različnih zloženk so nam ponudili tudi bonbone, ki smo jih bili zelo veseli. Na koncu smo vsi skupaj naredili eno »gasilsko« fotografijo za spomin, se gasilcem zahvalili in jih povabili, da nas še kdaj obiščejo. vzgojiteljica Ana Colja Ää w Oktober - mesec požarne varnosti Tudi v letos so nas obiskali radomeljski gasilci. Otroci se jih vedno znova razveselijo. Gasilci Jani, Sašo in Primož so se zelo trudili, da nam približajo svoje delo. Prijetno dopoldne smo zaključili z zvokom sirene in prikazom gašenja. Vsem trem gasilcem se zahvaljujemo za trud in vsakoletno sodelovanje z našim vrtcem. vzgojiteljica Martina Pavlic, Vrtec Domžale enota Kekec CICI VA"R£TVO "Rpdica, Domžale ' Nudimo dnevno varstvo otroK, starih od 1-3 let, in občasno varstvo predšoisKih otroK. Za vse dodatne Informacije \ 1/ t poKiičite na ( f\Cy 031 776 269 CJrŠa wujuj.cici-varstvo.si ^ ( J Verstvo otrok Je pri|fw(Jeno pri Ministrstvu za Solatvo Iniport, Obisk v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici oktobru smo se v enoti Čebelica odzvali prijaznemu vabilu Čebelarske zveze Slovenije, da jih obiščemo v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici. V petek, 10. oktobra smo se dopoldan z avtobusom odpeljali proti Čebelarskemu centru Slovenije, kjer so potekali dnevi apiterapije. Prijazni organizatorji so nam z veseljem predstavili čebelarstvo in nas popeljali v skrivnostni svet čebel. Poskusili smo lahko različne vrste medu, izdelali svečko iz čebeljega voska, si ogledali razstavo panjskih končnic in opreme, ki so jo v starih časih uporabljali čebelarji ... Pred Čebelarskim domom smo si ogledali še stojnice, kjer so se predstavili slovenski čebelarji s čebeljimi pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov. Preživeli smo zanimivo in poučno dopoldne in se dobre volje vrnili nazaj vzg. Mateja Zibelnik, Vrtec Urša enota Čebelica Oktober v Vrtcu Dominik Savio Kar ne moremo verjeti, da je že drugi mesec v novem šolskem letu za nami in da so šolarji že opravili s krompirjevimi počitnicami. Naš oktober je bil zelo jesensko-pisa-no obarvan z različnimi dejavnostmi. Skupaj smo ugotavljali, kaj vse lahko najdemo v zemlji, na njej, kakšna je, zakaj jo potrebujemo, nekateri smo vanjo sadili, drugi z njo ustvarjali. Ker so bili tudi letos njeni sadovi obilni, smo že tradicionalno priredili tržnico. Drobne nakupe so opravili tudi nekateri dedki , babice, očki in mamice. Čeprav je bila izbira v začetku zelo pestra, so se košare in vrečke hitro polnile in je roba kmalu pošla. Otroci so skupaj s starši poiskali v gozdu tudi kostanj in druge gozdne plodove. V vrtcu smo skupaj uživali Teden otroka smo v Krtku poudarili z različnimi delavnicami Letošnji moto tedna otroka je potekal pod geslom Nekoga moraš imeti rad. Vzgojiteljice v vrtcu Krtek v Ihanu skušamo pri delu z otroki poslušati svoje srce in ga razdajati vsem, ki si tega želijo. Še posebej je pomembno, da ga razdajaš otrokom, da ga podariš v pravem trenutku in s pravim n Letošnji teden otroka je imel v svojem naslovu pravšnji moto, kateremu sledi in je naravnana tudi naša Za otroke smo pripravile zanimive delavnice, v katerih je prav vsak otrok našel delček sebe in užival v igri in ustvarjanju. Na začetku tedna so otroci plesno ustvarjali v delavnici Biba pleše, poizkusili so se v izdelovanju piškotov v Medvedovi pekarni in se seveda z njimi tudi posladkali. Ugotovili so, da biti pek piškotov ni prav nič težko in da bi lahko to počeli prav vsak dan. Iz kostanja, ki so ga nabrali skupaj z marljivimi starši, so ustvarili zanimive jesenske slike, posladkali pa smo se s pečenim na kostanjevem pikniku, ki nam ga je pripravil kuhar Zdravko. Vzgojiteljice nismo utegnile dovolj hitro lupiti pečenih kostanjev, kolikor hitro so le ti izginjali v otroških ustih. Prav poseben dan je bil četrtek, ko se je veliko naših otrok prvič podalo v veliko šolsko telovadnico. Najprej so preizkušali njeno akustičnost, nato pa brezmejno uživali v gibanju in gibalnih igrah. Za gostoljubje se zahvaljujemo Osnovni šoli Ihan, v sklopu katere deluje telovadnica. Teden smo zaključili na prav poseben način, saj sta vzgojiteljici Jana in Tanja za otroke pripravili lutkovno glasbeno pravljico z naslovom Pod medvedovim dežnikom. Otroci so uživali v prav vsakem trenutku pravljice, zraven prepevali in kasneje naredili svoje lutke. Z dejavnostmi smo razveselile prav vse otroke in hkrati tudi sebe, saj smo mnenja, da ni nikoli preveč, kar daš rad in s srcem. Da pa imajo tudi naši prijatelji gasilci GD Ihan posluh in odprto srce za sodelovanje z nami, so pokazali ob letošnjem obisku pri nas. Dovolili so nam, da se igramo čisto prave »gasilce«. Otroci so tako na igriv način svoji starosti primerno spoznali poklic, ki ga vrli fantje opravljajo s Andreja Matkovič ob peki kostanja, ki smo jo popestrili z jesenskimi delavnicami in obiskom prave gobarke, ki nam je prinesla čisto prave gobe in nam o njih povedala veliko zanimivega. Poleg tega, kaj lahko v zemlji pridelamo, smo odkrivali tudi svet malih živali, ki jim zemlja nudi svoj dom. Ker nas je močno zanimajo, kaj se skriva pod zemljo, smo se Lučke in Zvončki odpravili proti Krumperku in obiskali Železno jamo. Pod vodstvom prijaznega jamarja smo si ogledali lepote podzemlja. Poleg tega nam je pokazal tudi razstavo kamnin in še razstavo o stari domžalski obrti - izdelovanju slamnikov. Čeprav so bili naši dnevi polni dogajanja, smo prejeli prijazno pismo čebelarjev, ki so nas povabili na dan odprtih vrat. Ker nas je Lučke, Zvončke in Sončke zanimalo, kako so bile letos kaj pridne njihove čebelice, smo se z veseljem odpeljali na Brdo. Tam smo se sladkali z različnimi vrstami medu in izbrali najboljšega. Skupaj smo izdelali svečke iz čebeljega voska in si ogledali krašenje lectovih srčkov. Ko smo se vrnili v vrtec, smo se o vsem kar smo doživeli, pohvalili našim Sončkom, ki pa so nam niso ostali dolžni. Navdušeno so nam pripovedovali, kaj so oni videli na čisto pravi ekološki kmetiji pri njihovi Ani. Čeprav je šel oktober že h koncu, se nam je zdelo, da smo še čisto premalo doživeli in smo otroci iz starejših dveh skupin sklenili, da bomo v vrtcu kar prespali. Da smo lažje dočakali večerno zabavo in nam je popoldan hitreje minil, smo sedli na avtobus in se odpeljali v Budnarjevo muzejsko hišo. Tam nam je nam je prijazna gospa pokazala prostore v hiši, predmete, ki so jih včasih uporabljali pri delu ter nas naučila peči kruh. Bilo je veliko veselja, packanja, na koncu pa smo iz krušne peči potegnili zelo vroče, močno dišeče, dobre in zelo, zelo trde žemljice, ki smo jih navdušeno pohru-stali pri večerji. V tem mesecu smo doživeli veliko lepega in ker smo katoliški vrtec, smo se v duhu Sv. Frančiška Asiškega in v družbi dveh njegovih malih bratov - minoritov Bogu zahvalili za mater Zemljo in vse njene darove. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi vseh naših dejavnosti. Hvala. otroci in vzgojiteljice Prijetno najstniško druženje na OŠ Rodica Osnovnošolski debatni turnir V soboto, 18. oktobra 2008, smo že ob devetih zjutraj na Osnovni šoli Rodica nestrpno čakali mnogi osnovnošolski debaterji, skupno sedemnajst ekip, naši mentorji, sodniki in časomerilci. Kasneje so se nam pridružili še gledalci iz sosednjih šol. Registracija ekip, sodnikov in časo-merilcev je potekala približno 45 minut, medtem so se ekipe še dokončno pripravile, ob desetih pa nas je čakala otvoritev turnirja. Po govoru ravnateljice Milene Vidovič, domžalskega podžupana Vinka Juharta in vodje turnirja smo se še sprostili z malico. Po sodniškem sestanku pa se je začel prvi debatni krog. Ekipe so poiskale svoje učilnice, spo- znale nasprotnike, se pripravile in de-batni turnir se je začel. Debatirali smo na trditev Mladi danes prezgodaj izgubijo nedolžnost. Prvemu krogu je sledil drugi, tekmovalci so bili že ogreti in celotni turnir je potekal bolj kot zabava. Po drugem krogu, ob enih popoldne, nas je šolska kuhinja pogostila s kosilom, da smo si vsi nabrali novih moči. Nekateri so med premorom odšli še na zrak, v bližnjo trgovino, drugi so se družili z vrstniki ali pa so se pripravljali na zadnji krog. Tretji krog je bil verjetno še najbolj naporen izmed vseh, saj so bili tako tekmovalci kot sodniki že utrujeni, vendar so ohranili zbranost. Na razglasitev finalistov so vsi komaj čakali, nestrpno smo se naselili v likovni učilnici. Vrhunec turnirja je Finale med ekipama Corleone in Turbulence bil finale, v katerem sta se pomerili najboljši ekipi, obe iz Osnovne šole Lava iz Celja. Celotna tekma je bila napeta, bili so tudi trenutki, ko smo se zasmejali, obe ekipi sta bili odlični in prepričljivi. Na koncu smo z aplavzom pozdravljali najboljših deset govorcev in najboljše ekipe, naša ekipa Zarjavele piksne je osvojila odlično tretje mesto. Masa Mazi Teden otrok na podružnični šoli Krtina Ob tednu otroka smo učiteljice pripravile bogat in igriv program po meri naših učencev. Učenci so ob pomoči učiteljic jesensko okrasili šolo. Buče vseh velikosti in oblik so pričarale veselo razpoloženje na hodnikih in vsako jutro nas je pozdravilo nasmejano strašilo. Učenci vseh razredov so se pomerili v športnih igrah. Tretji, četrti in peti razredi so tekmovali v igri med dvema ognjema. Glasno navijanje je odmevalo daleč naokoli. Prvi in drugi razredi so se pomerili v štafetnih igrah. A nista tekmovala prvi razred proti drugemu, pač pa smo oblikovali mešane skupine. Otroci so tako začutili večjo pripadnost skupnosti in je bilo tekmovanje zato še bolj napeto in zabavno. Učiteljici v prvem razredu sta razveselili otroke z veliko škatlo oblačil. Otroci so se cel teden šemili v visoke dame, skuštrane čarovnice in resne gospode. Veselja in smeha je bilo toliko, da so se igri pridružili vsi učenci šole in je škatla z oblačili dobila svoje stalno mesto na našo šoli. Cel teden je potekalo tudi živahno izmenjevanje starih igrač. Otroci so od doma prinesli igrače, ki jih ne potrebujejo več in jih zamenjali s sošolci. Igrače, ki so do sedaj pozabljene ležale pod posteljo, so odšle v nov dom. In čarobni krog se je zopet zavrtel. In vrtel se je še bolj, ko so otroci prvega razreda pri tehniškem dnevu izdelali vsak svojega papirnatega medvedka. Kosmatinci so očarali prav vse na šoli in žal nam je bilo, ko so jih prvošolčki čez nekaj dni odnesli domov. Teden, ki so ga zaznamovali tudi popoldnevi brez domačih nalog, smo zaključili s kostanjevim piknikom na igrišču. Cel teden so učenci pridno nabirali sladek kostanj in ga prinašali v šolo. Konec tedna smo ga ob pomoči dveh izkušenih kostanjepekov spekli in se z njim posladkali. In ko se je megla razpršila in so nas objeli topli sončni žarki, smo si zapeli še veselo pesem in se na ta način poslovili od prijetnega tedna. Anja Kokalj Na obisku pri gasilcih PGD Pšata-Dragomelj V petek, 10. oktobra, so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Pšata-Dragomelj na stežaj odprli vrata svojega gasilskega doma in povabili učence od 1. do 5. razreda OŠ Dragomelj na obisk. Razkazali so nam svoj dom in oblačila, ki jih imajo gasilci pripravljena za intervencije. Z zanimanjem smo opazovali vse orodje za gašenje in pokukali v gasilska avtomobila. Navdušeni smo bili, ko smo se lahko tudi sami preizkusili v vaji z vedrovko. Gasilcem PGD Pšata-Dragomelj, še posebej gospodu Nemcu, se zahvaljujemo za vso pripravljenost, prijaznost ter čas, ki so si ga vzeli za nas. učenci in učiteljice OS Dragomelj Praznovanje jeseni s TD Jarše-Rodica in turističnim krožkom OŠ Rodica V četrtek, 16. oktobra, smo učitelji in učenci podaljšanega bivanja OŠ Rodica obiskali praznik jeseni, ki je potekal pred kulturnim domom Jar-še-Rodica v Grobljah. Ogledali smo si pridobivanje jabolčnega soka z ročnim stiskanjem (prešanjem) jabolk in peko kostanja. Na koncu smo se z dobrotami tudi posladkali. Kljub deževnemu popoldnevu smo se imeli zelo lepo. Prijazno se zahvaljujemo turističnemu društvo Jarše-Rodica za Natalija Pokovec, OS Rodica V šolskem letu 2008/09 mineva 60 let od vpisa prve generacije v Usnjarski tehnikum. Na Srednji šoli Domžale bomo 60-letnico praznovali celo šolsko leto, več dejavnosti pa bo v šestih mesecih, od oktobra do marca. November: pripravili bomo filmski maraton. December: v prazničnem mesecu bo novoletni sejem, na katerem se bomo predstavili tudi z najrazličnejšimi dejavnostmi, ki potekajo na šoli, z dosežki dijakov na tekmovanjih in s programi, ki smo jih izvajali ali jih še izvajamo na šoli (usnjarstvo, strojništvo, trgovina, gimnazija). Pred počitnicami bomo pripravili tudi »rusko« novo leto s člani ruskega krožka. Januar: potekal bo v znamenju usnja, saj bomo pripravili delavnice, na katerih se bodo udeleženci seznanili s tem materialom- najprej teoretično, nato pa tudi v praksi ob izdelovanju predmetov iz usnja. Februar: v mesecu kulture bomo pripravili proslavo, ki bo 4. februarja 2009, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. To bo retrospektiva minulih 60 let skozi poezijo, glasbo, ples, film. Marec: zaključna slavnostna prireditev bo 11. marca 2009 v Kulturnem domu Franca Bernika, pripravil jo bo gledališki krožek Srednje šole Domžale. Vsi vljudno vabljeni v našo šolo! Več informacij na www.ssdomzale.si ali na srednji šoli. OŠ Roje na kolesarskem tekmovanju na Koroškem V torek, 23. septembra zjutraj, sta nas učence in njihove spremljevalce iz OŠ Roje šolski kombi in spremljevalni avto s kolesarsko opremo odpeljala na letališče v Slovenj Gradec, kjer je potekalo kolesarsko tekmovanje v okviru specialne olim-pijade Slovenije. Po dobrodošlici (malici, darilih in nagovoru) so nas čakale kvalifikacije, ki smo jih vsi uspešno preko-lesarili in se tako uvrstili v različne finalne skupine. V finalu na 1000 m so našo šolo zastopali Kristjan, Bojan in Anže, Andraž, Boris, Davor, in Peter pa so se v glavnem delu preskusili na 5000 m. Vsi tekmovalci so, kljub temu da je tudi deževalo, nastopili. Na letališki stezi so naši dali vse od sebe in tako uspešno opravili s preizkušnjo ter si tako prislužili želene stopničke od 6. mesta do bronastih medalj. Uspeh je bil zaslužen, saj učenci radi kolesarijo, pa tudi v šoli smo vadili za nastop, kjer imamo kolesa in vso dodatno opremo. Medalje smo proslavili s skupinsko fotografijo in kosilom, potem pa smo se odpeljali proti šoli in domu z mislijo, da se naslednjič tradicionalno spet vrnemo. Leon Šimenc, prof. ŠVZ Dom Jurček V oktobru smo se z učenci tretjih razredov OŠ Dragomelj odpravili na tedenski tabor v dom Jurček v Kočevju. Pričakali so nas nasmejani delavci doma. Vreme je bilo prečudovito, greli so nas jesenski žarki, narava pa nam je ponudila paleto barv. Bili smo zelo zaposleni, kajti ogledali smo si mesto, Rudniško jezero, se sprehodili po gozdni učni poti, odšli na Frideri-hštajn, se naučili postaviti ognjišče, streljati z lokom, ogledali smo si kraško jamo in še mnogo stvari. Spoznali smo tudi prijatelje iz OŠ Rečica pri Savinji. Prekmalu je prišlo slovo, vendar smo polni lepih spominov prišli domov in že načrtovali, kdaj bomo spet kam odšli. Gabrijela Visenjak Na obisku pri studenških gasilcih V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo se krtinski šolarji peš odpravili na Studenec ogledat gasilski dom. Pot nam je ob pogovoru ter veselih pesmih hitro minila. Pred gasilskim domom v Studencu so nas že čakali gasilci v popolni opremi. Razkazali so nam dom in nam na kratko predstavili njegovo zgodovino. Od gasilskega doma smo se odpravili h koči, kjer hranijo gasilci svoje pokale, priznanja in diplome, prislužene na mnogih tekmovanjih. Veliko učencev je navdušeno kazalo trofeje, za osvojitev katerih so tudi sami veliko prispevali. Lahko smo se prepričali, da je gasilska dejavnost med našimi otroki zelo priljubljena. Učenci so kar tekmovali, kdo bo povedal bolj zabavno in zanimivo anekdoto s tekmovanja. A mnogi bleščeči pokali niso vse, ob čemer so se otrokom svetile oči. Gasilci so nam pripravili tudi čisto pravi požar. In požar je potrebo pogasiti, kajne? Najbolj pogumni učenci so se takoj postavili v vrsto za gašenje. Gasilci so jih ustrezno zaščitili s čelado in gašenje se je začelo. Gasili smo s prahom in nato tudi z vodo. Veselja in spodbudnih besed je bilo veliko in kmalu ni bilo učenca, ki ne bi držal v roki gasilnega aparata. Po uspešno opravljeni nalogi nas je čakalo presenečenje: močan vodni curek nad poljem. Z gasilskega tovornjaka so namreč s strešnim vodnim topom usmerili vodo v zrak in nam pokazali, kako daleč in visoko je mogoče usmeriti curek pri resničnem gašenju. A presenečenj še ni bilo konec. Po prigrizku in prijetnem pogovoru z gasilci so se odprla vrata gasilskega kombija. Prav vse učence je čakala vožnja nazaj do šole. Vriskanja in navdušenega skakanja kar ni bilo konec. Potem pa je sledila še iskrena zahvala, pozdrav in mahanje majhnih ročic iz velikega rdečega kombija. Anja Kokalj Pozdrav jeseni na Osnovni šoli Roje Teden otroka »Nekoga moraš imeti rad,« je zapisal Janez Mi-natti in tudi v OŠ Dragomelj smo se tega držali. V tednu otroka smo se učenci prvega triletja veliko družili, zabavali in pogovarjali. Ugotovili smo, da imamo vsi nekoga radi, pa naj bo to mama, oče, teta, brat, sestra, stric, prijatelj, muca, pes ... To jim lahko pokažemo na različne načine: jim kaj narišemo, napišemo, namesto njih kaj postorimo, zbiramo papir in z denarjem pomagamo revnejšim, bolj skrbimo za naš planet, da bomo vsi bolje živeli. Teden otroka je sicer že minil, vendar bo geslo nekoga moraš imeti rad na naši šoli veljalo še naprej. Gabrijela Visenjak Krog življenja se neprestano vrti in tudi letošnje leto ni nobena izjema. Za poletjem je tudi tokrat prišla jesen, ki je vso naravo odela v škrlatne jesenske barve. Za nekatere je prav zaradi tega, pa tudi zaradi bogatih darov narave, to najlepši del leta. Ko smo lansko leto skupaj z učenci pospravljali jesenske dekoracije, je eden od prvošolčkov ves žalosten vzkliknil: "Pustimo še gospo Jesen, saj je tako lepa." A zunaj so že naletavale prve snežinke in gospa Jesen je hočeš nočeš morala svoje mesto prepustiti Zimi, ki je že trkala na vrata. Ganjena nad besedami malega fantiča, ki zna opaziti drobne, lepe stvari, ki nam lahko polepšajo življenje, sem mu obljubila, da naslednje leto gospa Jesen zopet pride. In res je prišla. Prav na dan, ko smo v šoli praznovali njen prihod, se je skrivnostno pojavila v šolski avli, kjer smo kasneje pripravili razstavo. Letošnja prireditev pod skupnim naslovom Pozdrav jeseni je potekala v torek, 21. oktobra. Dan smo pričeli z delavnicami, v katerih so učenci izdelovali različne izdelke iz buč in drugih jesenskih plodov, ki so jih ves teden pridno prinašali v šolo, nekaj pa smo jih pridelali tudi na šolskem vrtu. Ustvarili so številne, zelo lepe jesenske aranžmaje, izdelali strahove, skulpture in druge zanimive izdelke iz buč celo motor je bil med njimi. Z lepljenjem semen in drugih naravnih materialov na papir in karton so izdelali lepe slike in čudovita ogledala. Vsi ti izdelki, nad katerimi kraljuje gospa Jesen, krasijo našo jedilnico in ob prižiganju svečk v bučah že ves teden ustvarjajo prav čarobno vzdušje. Ker je mesec oktober mesec požarne varnosti, smo del dneva namenili tudi tej temi. Učenci so si ogledali prikaz delovanja reševalnih služb. Svoje delo so na zanimiv in nadvse simpatičen način predstavili gasilci, reševalci in policisti. Tudi učenci so lahko aktivno sodelovali. Ogledali so si notranjo opremo gasilskega, reševalnega in policijskega vozila. S policijsko ali gasilsko kapo na glavi so se prelevili v prave male policiste in gasilce. Z radarjem so merili hitrost vozil, se preizkusili v držanju težke gasilske cevi, ki »bruha« vodo, spoznali način reševanja iz višin preko gasilske lestve, dobili prvo pomoč po poškodbi, ki pa na srečo ni bila prava ... Nad vajo, ki je potekala pod vodstvom Tomaža Žargija, smo bili vsi navdušeni. Po končani predstavitvi smo odšli na šolsko igrišče, kjer nas je že čakal slastno dišeč pečeni kostanj, ki ga je ob pomoči učencev spekel gospod Slavko. Posladkali pa smo se tudi s kostanjevim zavitkom in pecivom, ki so ga spekli učenci 8. razreda. Tudi vi si v tem jesenskem času polepšajte dan in si privoščite kakšno od številnih jesenskih dobrot. Marinka Bregar, OS Roje Otvoritev razstave Domžale 2077 -moja ideja 21. oktobra je bil v Domžalskem domu zaključen projekt »Domžale 2077 - moja ideja«. Mladi so sodelovali z likovno-literarnimi deli, s katerimi so prijetno presenetili. Otroci so navdušili z izvirnimi idejami, kot so visoki nebotičniki, podzemna železnica, najrazličnejša plovila in futuristične rešitve, ki bodo morda nekoč realnost Domžal. V delih se čuti povezanost in ljubezen do rojstnega kraja, kar je dobro upanje za prihodnost. Žirija v sestavi Vere Vojska, Vere Terstenjak in vodje projekta, Metke Strnišnik, je izbrala zmagovalce. Literarno delo: 1. nagrada: Žan Jarc, OŠ Venclja Perka 2. nagrada: Sebastian Bertoncelj 3. nagrada: Eva Stefanoski, OŠ Venclja Perka, mentorica: Andreja Gorjup Likovno delo: 1. nagrada: Tjaša Brnot, OŠ Rodica, mentorica: Štefka Ramovš 2. nagrada: Tilen Skala, OŠ Rodica, mentorica: Tatjana Flerin 3. nagrada: Adam Bec in Klavdija Resnik, OŠ Rodica, mentorici: Štefka Ramovš in Breda Podbevšek Zelo so se izkazale tudi mentorice OŠ Rodica in OŠ Venclja Perka, ki so vodile otroke. Na otvoritvi razstave je sodeloval tudi župan Toni Dragar, ki je vsem sodelujočim otrokom podaril izlet na Bled, kamor bodo odšli v mesecu novembru. Razstava je na ogled v prostorih Domžalskega doma in si jo lahko ogledate do 25. novembra 2008. % Carovniški dan v Centru za mlade V Centru za mlade je 30. oktobra potekal že tradicionalni čarovniški dan. Otroci so se preoblekli v čarovniške kostume, Živa, Mateja, Tinkara in Metka so jim poslikale obraze, dobili pa so tudi čarovniška imena. Klobuki in prstani so jim dali nadnaravno moč, izpolnitev najbolj skritih želja so zapisali na papirčke, ki so jih nato sežgali, pepel pa shranili do dneva izpolnitve v mošnjičke. Želodčke so napolnili z duhcovimi podplati, ki so jih pripravili po tra- dicionalnem receptu. Zelo obiskan je bil kotiček čarobnih napojev, kjer so mladi čarovniki povečali svoje sposobnosti z zmletimi pajkovimi nogicami, posušenimi tarantelinimi očesci, s slino čarovnice Gertrude ter z netopirjevimi solzami, žabjim žolčem in vampirjevo krvjo. Imeli so tudi odličnega vedeževalca, se igrali čarovniške igre in na metlah poleteli v lep sončen dan. Čarovnije so uspele, naslednje leto, prav ta čas, pa v Centru vabijo na nov ča-rovniški dogodek. CZM V naravo, na Boč Krompirjeve počitnice z najmlajšimi taborniki vsako leto preživi-mo v naravi. Skoraj 50 otrok je na Boču s svojimi vodniki v vetru lovilo jesensko sonce in vsi skupaj smo lahko tri dni in pol spoznavali štajersko prijaznost. Letos smo se odpravili visoko, na »štajerski Triglav«. Nastanjeni smo bili malo pod vrhom, v Domu na Boču s prijaznim oskrbnikom, ki je ves čas tudi skrbel, da nihče ni bil lačen ali žejen. Okrog doma je veliko igrišč, travnikov in gozd, kjer smo se igrali, učili in osvajali veščine. Odšli smo tudi na izlet na Boč, kamor nas je po strmi poti vodil prijazen planinec vse do 20 metrov visokega stolpa na vrhu. Bilo je oblačno in zato razgled s stolpa ni bil najboljši, je pa vsak stal točno 1000 m visoko. Pot navzdol je bila težka in spolzka, a smo jo popestrili z ogledom jame Balunjače. Vil in zmajev, ki naj bi tam živeli, nismo odkrili, zato smo se raje posvetili rezanju buč in čarovnicam. Naslednji dan smo v skupinah odšli še na krajši izlet, kjer smo tudi pojedli kosilo. Marko Kotnik, prijazen gospod iz naše okolice, nas je vse povabil na pico. Pice iz krušne peči je pekel sam in bile so odlične, mi pa smo s tako polnimi želodčki komaj prišli nazaj v dom. Utrujeni od dnevnih dogodivščin smo si večere popestrili s kitaro, domačim kinom in risanko ter s čarovniškim plesom v maskah. Tadeja Belak Medalje z evropskih tekmovanj za domžalske kotalkarice Kotalkarice KDK Domžale -Ajda Tič, Chiara Mordej, Manca Capuder in Neža Pezdirc - so bile po uspešnih nastopih na državnem prvenstvu s strani ZKSŠ (Zveza kotalkarskih športov Slovenije) izbrane za nastope na Pokalu Evrope v Trstu in Pokalu Interland v nemškem Darm-stadtu. Tekmovalke so s svojimi nastopi upravičile pričakovanja in dosegle odlične rezultate. Neža Pezdirc, kateri je bil to krstni nastop v reprezentančnem dresu, je nastopila na obeh tekmovanjih in dosegla 10. mesto na Pokalu Evrope in 5. mesto na Pokalu Interland. Chiara Mordej je bila po lanskem nastopu na Interlandu ponovno izbrana za omenjeno tekmovanje in je dosegla 10. mesto. Vse je presenetila debitantka v reprezentančnem dresu Ajda Tič, ki je takoj posegla po najvišji stopnički in bila edina slovenska kotalkarica, ki je domov prinesla zlato. S tem je dosegla svoj največji uspeh v svoji sicer kratki, a že uspešni karieri. Tudi Manca Capuder, ki je nastopila na obeh tekmovanjih, je domov prinesla žlahtno kovino. Na Pokalu Interland je za malo zaostala za zmagovalko in tako Sloveniji pridobila srebro, medtem ko je na Pokalu Evrope dosegla 6. mesto. Obe dobitnici medalj smo ujeli na treningu, kjer že pilita nove elemente za naslednjo sezono, in ju za bralce Slamnika povprašali o njunih uspehih. Ajda, najprej čestitamo za uspeh. Si zmago pričakovala? Ker sem prvič nastopila za reprezentanco, nisem razmišljala o zmagi. Edino, kar sem si želela je, da opravim svoj nastop, kot ga znam. To mi je tudi uspelo in zato sem bila srečna. Ko pa so mi povedali, da sem zmagala, najprej nisem mogla verjeti, potem pa smo se vsi skupaj veselili. Kako so se na uspeh odzvali tvoji domači in prijatelji? Starša sta bila z menoj na tekmovanju in sta bila zelo vesela, mi, ki me vsak dan vozi na treninge. Potem sem poklicala mojo sestrico Brino, ki tudi kotalka, in ji povedala, da sem zmagala. Bila je zelo vesela, prav tako pa tudi mama in dedi. Sošolci so me presenetili z risbicami, na katere so narisali mene med nastopom ali ko prejemam pokal. Kaj ti bo poleg nastopa na tekmovanju še ostalo v spominu s tekmovanja? Najbolj mi bo ostalo v spominu, da sem na uradni otvoritvi tekmovanja nosila slovensko zastavo. To mi je bilo zelo všeč. Poleg tega smo se skupaj s prijateljicami iz kluba ter drugimi dekleti in fanti iz reprezentance veliko smejali in tudi kakšno »ušpičili«. Manca nastopila si na obeh tekmovanjih. Kako bi ocenila svoja nastopa? Nastop na Pokalu Evrope se mi ni posrečil po mojih željah, tako da sem bila mogoče malo razočarana. Vendar mi je ta izkušnja pomagala na Pokalu Interland, kjer sem nastop opravila kot znam in dosegla drugo mesto, kar je moja druga medalja na tovrstnem tekmovanju. So bili domači in prijatelji veseli? Zelo. Moja mami je bila tudi na tekmovanju in je celo jokala. Oči na žalost ni bil z menoj, ampak sem mu takoj telefonirala in je bil izredno vesel, kakor tudi brat in stari starši. Prijateljice iz kluba so nama z Ajdo po prihodu s tekmovanja pripravile lepo zabavo, pa tudi moji sošolci so bili veseli. Bilo je veselo, če na kratko po- Nam zaupaš načrte za naslednjo sezono? V naslednji sezoni si najbolj želim, da bi še naprej tako napredovala, kot sem, in da bi se razumela z obema trenerjema, kot sem se do sedaj. Želim si osvojiti ritber-gerje v kombinaciji in izboljšati piruete. Poleg tega upam, da se bomo s prijateljicami v klubu še naprej tako dobro razumele. vama želimo vse najboljše tudi Ajda in Manca, še enkrat vama v prihodnje. čestitamo za izvrstne uspehe in Matej Plesni vikend na Madžarskem in Hrvaškem Kot nam sporoča plesni par Matej in Špela Kralj, ki se počasi prebija med najboljše plesalce na svetu, je bilo v madžarskem mestu Szombathely 25. oktobra plesno tekmovanje pod okriljem mednarodne plesne zveze IDSF. Open Madžarske se je odvrtel v prijetnem okolju mestne športne dvorane. Matej in Špela Kralj sta se udeležila tekmovanja v latin-skoameriških plesih ter z uspešnim nastopom zasedla drugo mesto. V standardnih plesih nista nastopila zaradi zahtevnega nastopa naslednji dan na mednarodnem turnirju v Zagrebu. Tam sta v močni konkurenci mednarodne zasedbe zasedla tretje mesto. S prikazanim sta bila zadovoljna in tako nadaljujeta s pripravami na vse pomembnejša tekmovanja, ki še prihajajo in bodo dosegla vrhunec konec meseca maja 2009 v Blackpoolu. Plesni pozdrav. Vera Orientacijsko tekmovanje v Dekanih Dekani so strnjeno naselje, ki se nahaja v ustju doline reke Rižane nad glavno cesto Koper-Ljubljana, spada pa v Mestno občino Koper. Domačini so prijazni, kar smo člani GZ Domžale odkrili že pred leti, ko smo jih prijazno Libeličah. Odtlej so PGD Dekani redni gostje libeliških taborov. V okviru tabora se odvija tudi tekmovanje v orientaciji, ki smo ga na Li-beliško goro zanesli prav mentorji iz GZ Domžale, prvo srečanje s tovrstnimi tekmovanji pa sprejeli v okviru svojega tabora mladine v je bilo tudi za mladino iz Dekanov. Letos so se mentorji in predstavniki društva PGD Dekani odločili, da organizacijo tekmovanja v orientaciji speljejo tudi na Primorskem. 18. oktobra, na hladno sobotno jutro, se je kar nekaj ekip GZ Domžale (PGD Rova, PGD Radomlje, PGD Vir, PGD Studenec, PGD Domžale - mesto in PGD Žeje-Sv. Trojica) odpravilo na približno uro in pol dolgo vožnjo proti Kopru. Topla oblačila smo kmalu začeli slačiti, saj je obmorsko sonce že kazalo svojo moč. Tekmovanje se je začelo na miren in ne preveč stresen način. Potekalo je ob domačem gasilskem domu, udeležilo se ga je 24 ekip: 14 ekip mlajših pionirjev in 10 ekip starejših pionirjev, od tega je bila skoraj polovica ekip iz GZ Domžale. Tekmovalci in mentorji so po opravljeni preizkušnji dobili malico in se do razglasitve rezultatov razposajeno zabavali v parku ob igrišču. Pri razglasitvi rezultatov je vse tekmovalce in navzoče pozdravil predsednik domačega društva Danijel Udovič. Predstavniki GZ Domžale smo osvojili 4 pokale, pohvaliti pa je treba predvsem domače ekipe, ki so se z nami uspešno in povsem enakovredno borile za odličja. Otroci in mentorji smo preživeli čudovit, topel in razigran jesenski dan. Vsekakor se srečanja z Dekani veselimo že prihodnje leto v Libeličah in seveda ne samo na tekmovanjih domačega, pač pa tudi drugega terena po Sloveniji. Z gasilskim pozdravom »Na Pomoč!« Lucija in Jani, MK GZ Domžale V srcu mogočne džungle V soboto, 25. oktobra, smo se odpravili globoko v šumečo džunglo. Ko smo se odpravljali, smo dobili plastične zelene vreče, v katere smo nabirali mi-moležeče smeti. Hodili smo mimo sivih stebrov, na katerih so se izmenično prižigale rdeča, oranžna in zelena luč. Ustavili smo se na mostu nad avtocesto in pomahali avtomobilom. Na poti smo opazovali drevesa, ki so že postiljala tla z šumečo preprogo, sem ter tja so izpod listov kukali klobuki gob. Ob poti smo videli tudi lisico posebne vrste, za živali nabrali po gozdu raztresene sadove dreves in seveda malicali. Po premagani krumperški strmini in uspešnem prečenju Gorjuši-nega prelaza smo se odšli okrepčat na dom dveh volkuljic. Topel čaj s pečenimi dobrotami je dobro del. Nato smo odšli pogledat, kaj skriva tema v Železni jami, na Skali posveta slovesno sprejeli novega volčiča in se odpravili domu naproti. Najbolj mi bo v spominu ostala lisica, saj nas je vse presenetila. volkuljica Polona Zabret 23 MIKI - del slovenske plesne reprezentance Pripravljamo se na svetovno prvenstvo v Riesi Ekipa slovenskih plesalcev se te dni intenzivno pripravlja na Svetovno prvenstvo v šov plesih, ki bo od 25. do 29. novembra potekalo v Riesi. Na že 12. mednarodnem plesnem tednu in hkrati že kar tradicionalnem druženju plesalcev vsega sveta se bodo v Nemčiji pomerili najboljši plesalci iz množice različnih držav. Svetovnega prvenstva v Riesi se namreč lahko udeležijo le najboljši plesalci posamezne države, in sicer le prvi trije solisti, pari, male skupine, formacije in produkcije vseh disciplin in kategorij iz vsake države. Jesenske krompirjeve počitnice so bile tako za vse jazz plesalce PK Miki delavne in aktivne, saj so plesalci poleg vsakodnevnih treningov želeli izkoristiti svoj prosti čas in lepo vreme za dodatno nabiranje kondicije, zato so se na trening odpravili s kolesom, peš ali pa kar z rolerji. Med plesnimi klubi, ki so del reprezentance Slovenije, bo s tremi formacijami (pionirsko, mladinsko in člansko), enim solistom, dvema malima skupinama in produkcijo, v kateri bo skupaj na odru zaplesalo kar 67 plesalcev, tekmoval tudi Plesni klub Miki, ki se bo tega pomembnega plesnega dogodka, na katerem se zberejo najboljši plesalci sveta, udeležil že peto leto zapored. S tekmovanji bodo v torek začeli pionirji, med katerimi bodo tekmovali Jernej Gregl, kot eden izmed slovenskih solistov, mala skupina Misija: Zemlja in formacija Zajčkov piknik (omenjene koreografije so delo Maje Lavrinc). V sredo se jim bodo pridružili mladinci, ki bodo letos tekmovali med formacijami s točko Njegova Ekscelenca (koreografija: Romana Pahor). V četrtek bo na tekmovalnem odru zaplesala tudi produkcija Preplešimo svet, tekmovanje pa bodo z malo skupino Kiss of a spider woman (koreografija: Romana Pahor) in s formacijo Divas online (koreografija: Gregor Luštek in Romana Pahor) zaključili člani, ki bodo predtekmovanja opravili v četrtek, finala pa se bodo za vse članske discipline odvijala v soboto. Poleg priprav na tekmovanja pa mlajši in starejši plesalci tudi veliko nastopajo, saj tudi nastopi pripomorejo k uspešni pripravi plesalca na tekmovalni odrski nastop. Plesalke pionirske skupine so v oktobru v Kulturnem domu Franca Bernika obudile plesno pravljico za otroke Žabji kralj, v no- vembru pa bodo nastopile tudi v oddaji Prvi na vasi. Članske plesalke so uživale na disco večeru Kobra nights, ki se je v septembru odvijal v Cvetličarni Mediapark v Ljubljani, kjer so nastopile s točko Hung up kraljice popa Madonne, nastopi na disco večerih pa jih čakajo tudi v decembru. Solistka Maja Maselj je nastopila na otvoritvi projekta študentov psihologije Slovenije, »Kako si?«, kjer je s svojim nastopom ob mednarodnem dnevu duševnega zdravja da tudi ples lahko vpliva n nje duševnega zdravja. Novo sezono smo aktivno in v duhu nenehnega izobraževanja in izpopolnjevanja začeli tudi Miki predajamo, plesni pedagogi Plesnega kluba Miki. Pri pripravi plesalcev na plesna tekmovanja in pri svojem delu nasploh plesni pedagogi PK Miki sledimo določenim vrednotam, ki nam pomagajo pri uresničevanju poslanstva v našem plesnem klubu, kjer učimo ples in druge plesne veščine ter na svoje člane prenašamo znanje in kompe-tence za življenje. Ker sta znanje in strokovnost pomembna za uspešno predajanje znanja, se plesni pedagogi PK Miki pri Plesni zvezi Slovenije izobražujemo za plesne vaditelje, učitelje in trenerje. Na predavanjih, seminarjih in delavnicah si pridobivamo strokovno znanje, ki nam bo v veliko pomoč pri ustreznem predajanju znanja plesalcem, saj kot plesni pedagogi nosimo veliko odgovornost pri vzgoji slovenskih plesalcev nasploh in vzgoji v športnem duhu. Izobraževanje obsega predavanja in praktične vaje različnih plesnih zvrsti, teorije in specialne metodike plesnega poučevanja za različne starostne stopnje in plesne smeri, osnove športnega treniranja, fiziologije športa in psihologije športa, otroški in svetovni plesni program ter specializirane plesne programe za posamezne zvrsti plesa. Po praznovanju 20. obletnice delovanja v septembru Plesna šola Miki tudi v oktobru in novembru nadaljuje z novostmi za svoje člane. Za najmlajše so v PŠ Miki pripravili klase baleta, malo večji lahko odvečno energijo porabijo na tečaju disco plesa, nosečnice in mamice z dojenčki pa vabimo na vadbo Pilates, ki poteka vsak torek od 9. do 10. ure v sodelovanju s klubom Fitmami. Pridružite se nam in s plesom vam bomo pomagali pri skrbi za zdravje in dobro počutje. Romana Pahor, www.mikiples.com KK Pirueta Patricija znova uspešna Kot smo že navajeni, domači kotalka rs ki klub Pirueta žanje uspehe za uspehom. Takoj po tekmovanju za Pokal Evrope, ki je bil v Trstu, je bilo tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Gorizi, kjer sta tekmovali Lara Dolenc in Patricija Žnidaršič. Patriciji je ponovno uspel popoln prosti program in je pristala na odličnem drugem mestu, takoj za italijansko tekmovalko, ki ji je že kar nekaj časa edina konkurentka. V prihodnje upa, da bo premagala tudi njo, seveda pa bo potrebno vložiti še kar nekaj truda in povečati količino treningov. Lara Dolenc je v mlajši kategoriji v zelo močni konkurenci osvojila dobro enajsto mesto, le za las je zgrešila boljšo uvrstitev. Tudi ona bo morala napeti vse sile in vestno trenirati, da bo lahko posegala po odličjih in se v prihodnje povzpne celo na stopničke. V klubu se bodo sedaj posvetili delu za prihodnjo sezono, saj letos večjih tekmovanj ne bo več, v naslednjem letu pa bodo znova na sporedu številna tekmovanja širom Evrope. KK Pirueta SPORT Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale Obisk dežele karateja, bonsajev in gejš je bil pravi navdih Japonska je dežela vzhajajočega športa, s športnega vidika pa sinonim za karate, za natančnost, marljivost in čistost. V japonski prestolnici se je za 10 dni življenju, ki se v marsičem razlikuje od našega vsakdana in načina razmišljanja, ob 30. letnici svetovne karate zveze ter 77. rojstnem dnevu "Kancha" Hirokazu Kanazawe 10. Dan, pridružil tudi Lovrenc Kokalj. Doživljajskih vtisov bi bilo za knjigo, zagotovo najaktivnejši izmed ATO-Movcev pa je dneve v deželi bonsa-jev povzel takole: »Na Japonskem se neskončna natančnost in požrtvovalnost v novejšem, sedanjem obdobju kaže v arhitekturi, urejanju prometa in fanatični logistiki. Mravljišča ljudi takoj po zajtrku skozi prepredeno podzemlje železne ceste z mostovi posrkajo v svoja predstavništva, kjer se angažirajo do popolne zadovoljitve opravljenega dela. Preden gredo v svoja gnezda, se ponavadi s sodelavci še prepustijo nočnemu veseljačenju. Na podeželju in obrobju mest seveda ni tako napeto. Japonci skrbijo za kulturno izročilo, ki je še vedno vzhodno azijsko. Še vedno so doma obrtniki, ki poveličujejo čas shogunov, samurajev, gejš. Vrtovi z bonsaji so naravnost čudoviti. Ob obisku te prelepe dežele, od 20. do 30. oktobra sem doživel Japonsko in se ponovno prepričal, da v naši prelepi deželi Sloveniji živimo, kot da smo edini na svetu. Seveda ne morem brez označbe urejenosti prometa. Na Japonskem ni kolon. Po cestah se vozijo večinoma službena vozila. Ljudje se prevažajo z železnico. Sredi Tokia ali Kyota je zrak popolnoma čist. Moti edino svetlobna onesnaženost, a verjamem, da bodo rešili tudi to. Nikjer ni smeti! Strogo sortirani odpadki že na začetku. Glede na število prebivalcev verjamem, da mora biti disciplina odlaganja odpadkov brezhibna in da tovarne za predelavo kujejo dobičke. Za večino stvari rečeš: »O to bi bilo pa dobro tudi za nas«. Naš prometni in še kak minister bi moral nujno priti za en mandat na učne ure. In kaj sem še opazil? Otrok polno, nosečih žensk nikjer. Zanimivo.« Lovrenc Kokalj je bil na Japonskem le eden izmed številnih karateistov s celega sveta. Za sodnike je bil organiziran dvodnevni seminar pod vodstvom staroste in predsednika svetovne SKIF sodniške komisije "Sensei" Suzuki 8. Dan, inštruktorji visokega ranga so vadili pod vodstvom "Kan-cha" Hirokaze Kanazawe 10. Dan, na treningih so bile predstavljene nove metode treninga, s katerimi bodo ATOMovci postali še boljši! »Veselo je bilo že prvi dan, ko smo se sestali s predstavniki celega sveta. Sam sem se zelo razveselil glavne in-štruktorice Bahamov in inštruktorja Sri Lanke, s katerima smo na zadnjem SP postali resnični prijatelji. Veliko japonskih prijateljev se nas je izredno razveselilo. Osrednja slovesnost se je odvijala 25. oktobra zvečer v hotelu Keio Plaza, Shinjuu-ku v Tokiju, kjer je bil osrednja oseba Kancho Kanaza-wa. Ob vhodu je prav vsakemu stisnil roko in ga pozdravil. Eno izmed glavnih poudarkov prireditve je bila ugotovitev, da mora Karate združevati in da mora biti ob kandidaturi Tokija za OI 2016 uvrščen na igre moderne dobe to je cilj vseh najvišjih predstavnikov različnih stilov, ki so bili zbrani v dvorani. Pred odhodom smo člani slovenske delegacije: »Sensei« Čerič 7. Dan Kyoshi, »Sensei« Ko-kalj 4. Dan, doktor Rižnar 2. Dan in Damijan Bisako 2. Dan obiskali še spominski grob ustanovitelja modernega Karateja, učitelja Funakoshi Gi-china v templjih Kamakure. Sledila je vožnja z vlakom 300 km/h v Kyoto, mesto shogunskih utrdb templjev, kjer so še ne dolgo pred nami živeli shoguni s svojimi Samuraji. Japonski prijatelj pisatelj nas je peljal v mesto, ki je še vedno avtentično japonsko, kjer še vedno živijo in delajo po starih običajih in kjer še vedno živijo prave gejše. Imel sem tudi naključno srečo in se srečal z najpopularnejšo gejšo na Japonskem. Veliko ljudi še vedno nosi tradicionalna oblačila kimone. V utrdbah, ki so še popolnoma ohranjene, so čudoviti vrtovi z veliko bonsaji, pretežno borovci, pretakajočo vodo, ki se vklapljajo in dajejo tem značilnim stavbam harmonični izgled. Kulinarika je sestavljena preprosto, vendar izredno okusno. Ne veliko. Očitno poznajo debelost samo pri sumo borcih.« Že iz povedanih vtisov je bil karate obisk zares nekaj posebnega. Hvala, da ste navdušenje delili tudi z nami! Bojana Sankukai karate klub Domžale Domžalčani na državnem prvenstvu valcu. Deklice so prikaz kat izvedle posamično pred tričlansko sodniško zasedbo, ki je točkovala ne samo pravilno izvedbo, ampak način izvedbe, odločnost, pravilnost gibov in eleganco. Zmagovalka je bila tista, ki je prejela najvišji seštevek točk. Vsem, ki ste se uspešno uvrstili na državno prvenstvo, želimo mnogo uspeha in športne sreče! G. J. V soboto, 18 oktobra, je v OŠ Pre-serje pri Radomljah potekalo regijsko tekmovanje za dečke in deklice kot kvalifikacije za Državno Sankukai prvenstvo, ki je bilo 9. novenbra 2008 v Kočevju. Tekmovanja domžalsko-kamniške regije so se udeležili tekmovalci in tekmovalke iz karate klubov iz Kamnika, Mengša, Radomelj, Rodice in Domžal. Tekmovanje je potekalo za dečke v borbah, ki so bili razvrščeni v 12 kategorij glede na starost in telesno težo, ter deklice v katah, ki so bile razporejene v dve kategoriji glede na starost. Tekmovanje je štelo za uvrstitev na Državno Sankukai prvenstvo, na katerega se uvrsti po 6 najboljših tekmovalcev iz vsake kategorije in seveda iz različnih regijskih predtekmovanj. Udeležilo se ga je 89 tekmovalcev. Borbe so potekale na dveh boriščih po eno minuto oziroma do določenega seštevka točk. Če je tekmovalec zbral določeno število točk, je seveda zmagal pred iztekom tekmovalnega časa. Tudi izvedene tehnike so se točkovale različno: tekmovalec je za izvedbo uspešnega udarca z nogo ali pa uspešno izvedene kombinacije udarcev dobil več točk kot samo za uspešen udarec v glavo. Seveda so se točkovali udarci s točno določeno (predpisano) distan-co; tisti, ki so bili preblizu, pa so bili ustrezno sankcionirani in kaznovani s podelitvijo točk nasprotnemu tekmo- Dečki so tekmovali štirinajstih kategorijah v športnih borbah in dosegli naslednje rezultate: 1. mesto: Blaž Mikl, Kristjan Bernot, Rok Kveder, Matej Mer-čun, Marko Krajnc, Benjamin Letič, Matevž Rovan-šek, Andraž Harauer, Matej Vogrinec 2. mesto: Anže Korelc, Klemen Cotman, Surya Kotar, Martin Omovšek, Dan Čampa Pušl, Janez Gregor Golja, Anže Šircelj, Luka Trojanšek, Blaž Jurjevec 3. 4. mesto: Vito Kregar, Tine Makovecki, Konstantin Velepec, Grega Vrečar, Luka Grošelj, Matic Zidar, Klemen Bergant, Žan Jašič, Anže Kristan, Jaka Peternelj, Žan Girandon, Bastian Golob, Anže Starin, Nejc Simon Deklice so se pomerile v dveh kategorijah v katah in dosegle naslednje rezultate: 1. mesto: Katja Žulič, Monika Prašnikar 2. mesto: Petra Prašnikar, Alma Ličina 3. mesto: Kaja Hribar, Klavdija Resnik L / oJk/W/b/'v QX/oJL'v VT- Restavracija Casanova -zadovolji vse okuse Če morda razmišljate, kam bi povabili svoje prijatelje ali najdražjo na večerjo in kapljico rujnega, vam vsekakor priporočamo obisk restavracije Casanova. Tam vas čaka čarobni svet okusov za gurmane, vsejedce in izbirčneže. Za vaše želodčke poskrbi vrhunska kuharska zasedba, ki vam v prijetnem ambientu pripravi slastne specialitete iz italijanske kuhinje. Na voljo vam je tudi pestra izbira domačih in tujih vin. Vsak delovnik so na mizi različne malice in kosila, hrano pa lahko odnesete tudi s seboj. Odlična jedača in pijača, prijazna postrežba in lepo urejen prostor so več kot dober razlog, da obiščete restavracijo Casanova in se prepričate sami. Odprto imajo vsak dan od 10. do 12. ure, v soboto in nedeljo od 12. do 22. ure, najdete pa jih na Karantanski cesti 12 v Domžalah. Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob David Erbežnik, vice državni prvak, David Nagode odličen na evropskem prvenstvu Včasih se tudi meni pripeti, da kaj zapišem napačno. V prejšnji številki sem zapisala, da je bil David Erbežnik na 17. državnem prvenstvu v boksu v Ljubljani pri članih državni prvak do 64 kg. Tokrat zapisano popravljam: postal je vice državni prvak in tudi za to zasluži iskrene čestitke. Ker je sredi novembra na Portugalskem evropsko prvenstvo v kickboxingu, žal v Domžalah ne bo tradicionalne prireditve, na kateri bi se predstavili najboljši slovenski kickboksarji in boksarji. Zaploskali jim boste lahko 22. maja 2009 v okviru dneva mladih v Športnem parku v Domžalah, kjer bodo nastopili za Pokal Radia Hit Domžale. Dobre novice prihajajo z Evropskega prvenstva kickboxinga 2008 športne discipline ful kontakt Wako organizacije, ki je bilo konec oktobra v Varni v Bolgariji. Član Kluba borilnih veščin Domžale David Nagode dosegel 5. do 8. mesto med člani do 81 kg. V prvem kvalifikacijskem krogu je zmagal nad Grkom, v drugem pa izgubil z bosanskim repre-zentantom. Čestitamo! Vera Naslednja številka Slamnika izide v petek, 5. decembra 2008, rok za oddajo prispevkov je torek, 25. november 2008. Atletski klub Domžale Ljubljanski maraton - za kogarkoli! Med največje tekaške prireditve v Sloveniji v zadnjih letih zagotovo spada tudi Ljubljanski maraton, ki se je letos lahko ponašal z več kot 15.000 tekači in tekačicami iz Slovenije in 29 tujih držav. Letošnji dan »D« - ko se številni rekreativci odločijo pokazati in nastopijo na enem izmed izmed tekov v sklopu dvodnevne prireditve, je bila nedelja, 26. oktober 2008. Najlepše pri Ljubljanskem maratonu je zagotovo to, da si prav vsakdo lahko najde svoj izziv - in zagotovo ni bilo teka, v katerem ni nastopil vsaj nekdo iz domžalske občine! Za »ogrevanje« so tudi letos poskrbeli najmlajši ter učenci in dijaki, ki so nastopili dan prej in rekreativci tik pred (pol)maratonom v nedeljo. Številni najmlajši so prve tekmovalne korake pretekli kar skupaj s starši na Lumpi-jevem teku in se na cilju veselili Lum-pijeve medalje ter praktičnega darila. Prvo- in drugošolci so tekli na 700 m, učenci od tretjega do petega razreda na 1500 m - za nagrado so vsi prejeli spominske medalje ter spodbude številnih gledalcev ob progi. Že bolj zares je šlo pri učencih in učenkah višjih razredov (2.100 m) ter srednješolcih in srednješolkah (4.200 m), saj so se ti za medalje in naslove prvakov pomerili na Prvenstvu Slovenije v cestnem teku za osnovne in srednje šole. Najvišje se je uvrstil Anže Zupan, ki je bil tretji, v tekih, ki so izgledali kot tekmovanje v mravljišču, pa so vidnejše uvrstitve dosegli še Ajda Sitar, Jaka Vodnjov, Maja Hudoklin, Eva Ivanšek, Jure Aljančič, Kristjan Rojs, Gregor Lazar, Tina Va-upot in Monika Adler. V nedeljo je na svoj račun prišla še množica rekreativ-cev in rekreativk, ki je po ljubljanskih ulicah pretekla 10 km - izmed slednjih jih veliko ni tekmovalo prav nič rekreativno - in tako ulice kot organizatorji ter navijači ob cesti so bili pripravljeni na vrhunec! Med 665 maratonci na 42.195 m je bil najhitrejši Etiopijec Amare Mulu, kot 12. si je zmago med Slovenci z nekaj več kot 20-minutnim zaostankom pritekel Robert Kotnik s Prevoj pri Lukovi-ci. Med kar 3383 polmaratonci, ki so se v teku na 21.098 m pomerili tudi na Prvenstvu Slovenije, je bil najhitrejši Roman Kejžar, tudi tukaj smo se izkazali »Domžalčani«, saj je bil Peter Kastelic odličen četrti! Čestitke! Bojana NK Domžale Zamenjali trenerja -v Domžalah Vlado Badžim Domžalski nogometaši so po letih stabilnosti, kar se tiče trenerske pozicije, ko je v domžalskem športnem parku dirigentsko palico vihtel Slavi-ša Stojanovič, letos, pred pričetkom sezone, zamenjali tega z Robertom Pevnikom. Kljub dobremu uvodu so bili zadnji krogi državnega prvenstva vse prej kot blesteči, saj so doživeli kar sedem zaporednih tekem brez zmage. Edina smiselna poteza domžalskega upravnega odbora je bila zamenjava trenerja. Robert Pevnik, ki ni izkoristil priložnosti, ki mu je bila dana, je tako zapustil moštvo Domžal, na njegovo mesto pa je prišel izkušeni in na slovenskih zelenicah trofejno že preizkušeni Vlado Badžim. Do junija 2011 pa je z novim trenerjem pogodbo z Domžalami podpisal tudi njegov pomočnik Slaven Čuček. Kot je povedal Badžim, so pogovori potekali že poleti, a ker je bil vezan na Koper, do realizacije ni prišlo. Potem, ko so ga odslovili v Kopru, je klic Domžal prišel kot naročen in kljub drugim ponudbam ni razmišljal, saj je mnenja, da so Domžale klub z glavo. Pohvalil je tudi korekten odnos pred- sednika in športnega direktorja, ob tem pa dejal: »V slovenskem nogometu je tako, da iščeš okolje, v katerem bi se lahko trener osredotočil le na svoje delo. Domžale so pri tem ena od vodilnih ekip, saj lahko v miru opravljaš trenersko delo. Verjamem, da se bom v Domžalah lahko osredotočil le na igrišče in slačilnico, kjer bomo poskušali narediti dobro atmosfero. Biti trener Domžal je pravi izziv, ki so si ga želeli tudi drugi, vendar imam sedaj le jaz čast voditi dvakratne državne prvake. Upam, da bom opravičil zaupanje vodstva kluba.« In odkrito lahko rečemo, da so prvi rezultati že tu. Domžalčani so namreč po nekaj tednih končno spet začutili slast zmage, saj so bili boljši od Kopra s 3 : 1. Četudi je bila zmaga sladka, dosegli so kar tri zadetke, pa je trener prepričan, da to še ni vse, kar lahko pokažejo, saj nekateri nogometaši še niso dali vsega od sebe. Kako se bo nadaljevala sezona in če bo Domžalčanom vendarle uspelo priti nazaj na vrh, iz katerega so v zadnjih krogih zdrsnili, pa bo znano kaj kmalu. Novi trener Vlado Badžim s športnim direktorjem Dejanom Djuranovičem. Foto: NK Domžale KK Helios Do prve zmage v ligi NLB Domžalski košarkarji so jo vendarle dočakali - prvo zmago v mednarodni jadranski ligi NLB. Po tem ko so vse do 5. kroga doživljali poraze tako proti tujim, kot domačim moštvom v omenjeni ligi, pa so v 6. krogu na domačem terenu vendarle prišli do prve zmage. Helios je bil boljši od Zagreba, ki je krog pred tem dodobra namu-čil Partizana, z rezultatom 90:70, omeniti pa velja, da je več kot tretjino točk domžalskega moštva dosegel Jacobson (29), medtem ko je še drugi Američan - Alvin Snow, dosegel 22 točk. In kot je po tem srečanju povedal domači strateg Rade Mijanovič, naj bi bili v zadnjem času domžalski košarkarji znani po košarki na meji incidenta, a po tem srečanju, pravi, so po- kazali dopadljivo, publiki všečno igro, ki je pripeljala do zmage. S tem pa se je bitka šele začela. Vedno pa ne more iti vse pot ko maslu in že v naslednjem v krogu so morali priznati premoč Budučnosti. V Pod-gorici so po dramatični končnici, ko je bil rezultat tesen in so svojo vlogo odigrali tudi sodniki (Domžalčanom so v zaključnem delu dosodili 11 prekrškov več kot Budučnosti), na koncu zmagali domačini, ki so bili boljši za 2 koša (90:86). Tudi tokrat je bil najboljši strelec Domžal Jacob-son (21 točk). Preverimo še stanje na lestvici lige NLB; Helios se z eno zmago in šestimi porazi giblje na 12. mestu (slabša sta le Vojvodinja Srbijagas in Zagreb CO a z istim številom točk), medtem ko sta Krka in Union Olimpija na 8. in 9. mestu vsaka s po tremi zmagami in štirimi porazi. Skočimo še na domača prizorišča, kjer Domžalčani z enim porazom (proti Krki), trenutno zasedajo drugo mesto s petimi zmagami. Zadnji, ki je padel v domačem prvenstvu je bil Alpos Šentjur, razlika pa kar 40 točk v prid Helios (102:62). Še pred tem so jo Domžalčani zagodli Zagorjanom (53:73). Ob vsem tem pa velja omeniti, da se je domžalski ekipi ponovno pridružil Aljaž Janža, ki je s klubom podpisal pogodbo do konca aktualne sezone, prav tako pa je medtem klub podpisal dvomesečno pogodbo z možnostjo podaljšanja s centrom Ivanom Todorovicem, ki je začasno zamenjal poškodovanega Mateja Krušiča. M.A. Kegel Svetovno prvenstvo poklicnih voznikov Odlična uvrstitev Svetovnega prvenstva poklicnih voznikov v Torinu so se udeležili tudi predstavniki Slovenije v vseh »moto« kategorijah. Najboljšo uvrstitev med njimi je dosegel Sebastijan Vadnau iz Doba pri Domžalah, ki se je pomeril z najboljšimi profesionalnimi vozniki s celega sveta. V svoji kategoriji -med vozniki avtobusov je dosegel izvrstno 3. mesto in osvojil bronasto medaljo. Še naprej mu želimo veliko sreče in veselja pri njegovih vozniških izzivih. Bogdan Osolin Nova sezona TAO MSD lige je stekla V soboto, 25. oktobra, se je z otvoritvenimi tekmami 1. kroga rednega dela pričela nova sezona zimske lige v dvoranskem nogometu, ki jo že tretje leto zapored organizira Mladinski svet Domžale v sodelovanju z Društvom mladih Dob. Tudi letos sodeluje kar 18 ekip s skupno preko 200 igralci, razveseljivo pa je, da so se vključili številni novi in mladi. Ekipe bodo po znanem sistemu v treh skupinah dvokrožno odigrale redni del lige, nato pa se bodo glede na mesto na lestvici razporedili v tri skupine za končnico. Do takrat - tekme končnice se bodo igrale februarja in marca naslednje leto - ste vsi nogometni navdušenci ob nedeljah oziroma sobotah popoldan vabljeni v telovadnico OŠ Venclja Perka Domžale, da si katero od tekem in velikokrat pravih mojstrskih potez ogledate tudi MSD LIGA MALEGA NOGOMETA Več o ekipah, rezultatih in lestvicah si lahko preberete na www.msdliga.si. Srečali so se hokejisti veterani bivše Jugoslavije V dneh od 24. do 26. oktobra je na drsališču v Vevčah potekal veteranski turnir Stara Ljubljana. Na turnirju je sodelovalo 9 ekip s področja bivše Jugoslavije. Udeležili smo se ga tudi domžalski hokejisti Krpanov, ki smo bili tudi edina ekipa, ki ni imela v svojih vrstah niti enega »šolanega« igralca. Sodelovale so še ekipe Ledolomilci, Interlux, Ho-book stars, Spartak, Drvene nogice, Domžale, Icehavers in Kraljevski klub. Turnir je potekal v treh skupinah (A, B, C), iz katerih so se zmagovalci pomerili za mesta od 1 do 3 (skupina F), drugo uvrščene ekipe za mesta od 4 do 6 (skupina E) in zadnje uvrščene ekipe za mesta od 7 do 9 (skupina D). Tekme so potekale v pravem športnem duhu, kar dokazuje tudi zapisnik o izključitvah, ki je za hokejski turnir prekaljenih veteranov dokaj prazen. Seveda brez manjših poškodb v obliki modric ni šlo. Tudi sojenje je bilo brezhibno, le staro pravilo o podaji preko dveh črt je marsikaterega igralca spravljalo ob pamet. Končni vrstni red: 1. Hobook stars, 2. Ledolomilci, 3. Interlux, 4. Iceha-vers, 5. Spartak, 6. Kraljevski klub, 7. Drvene nogice, 8. Krpani, 9. DomSimon Podboršek. HK Krpani http://www.hk-krpani.si/ Predavanje alpinista Petra Podgornika v Knjižnici Domžale Oktobrski dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za gorsko kulturo Domžale - predavanje primorskega alpinista Petra Podgornika, je v večnamensko dvorano v knjižnici Domžale privabilo veliko število ljubiteljev gorske narave in avanture. Prostor je bil skoraj premajhen za vse, ki so želeli pobliže spoznati njegovo bogato alpinistično pot, polno zgodb o zmagah in tudi o porazih, predvsem pa o prijateljstvih, ki so se spletala. Peter nas je skozi oko kamere in fotografskega objektiva popeljal na začetek svoje alpinistične dejavnosti, ko sta z bratom dvojčkom Pavlom dosegala prve uspehe v domačih in tujih gorah. Bratova smrt v steni Malega koritniškega Mangarta ga je globoko prizadela, vendar je skozi prebolevanje osebne tragedije v njem rasla še močnejša želja po življenju v naravi in spopadanju z izzivi nekoristnega sveta. Sledile so odprave v Centralne Alpe, v Himalajo v južno steno Lotseja, v Patagonijo, v ameriške Yosemite. Ko si je nekje sredi vse te neustavljive dejavnosti zlomil nogo in ni mogel plezati, se je na Kiliman-džaro podal kar z berglami. Tako je celo življenje ostal zvest poti, na katero sta se podala skupaj z bratom. Peter se veseli vsakega novega jutra v gorah in občuduje sončne zahode z enako vnemo, kot išče prehode v vertikali. Je večni optimist, ki se nikoli ne vda, občudovalec narave z vseh zornih kotov. To svojo izkušnjo rad podeli tudi z drugimi in tako je ves čas dejaven tudi kot inštruktor, vzgojitelj, pisec in gorski reševalec. Njegovo življenje je polno zgodb, najlepše med njimi pa je prijateljstvo, in prijateljev Petru Pod-gorniku res ne manjka. Tudi v novembru je Društvo za gorsko kulturo pripravilo dogodek - v četrtek, 13. novembra je v Knjižnici Domžale predaval alpinist Filip Bence. Ob naslednji priložnosti vabljeni v Knjižnico Domžale na naslednji obrok gora, narave in pristnih človeških zgodb. Marička Volkar Hokejsko društvo KRPANI vabi na 2. tradicionalni hokejski turnir, ki bo v soboto, 22. novembra 2008, v dvorani Vevče. Turnir se bo pričel ob 9. uri, podelitev pokalov bo predvidoma ob 16. uri. Seznam sodelujočih ekip je objavljena na spletni strani društva. Vljudno vabljeni! HK Krpani jv.hk-krpani.si Boj za žogo Razpored naslednjih tekem Tretje kolo, 15. 11. 2008 ŠD Loka Bronx 17:00 Skupina B Janzy team Amater 17:40 Skupina B SDM Domžale Duplica 18:20 Skupina C Trojica United ULTRAS Domžale 19:00 Skupina C Gostilna Furman Lukovica Bautim 19:40 Skupina C Tao Sport Počene gume 20:20 Skupina A FC Kaiserslautern ŠD Homec 21:00 Skupina A Četrto kolo, 16. 11. 2008 El Grande Companeros FC 2005 17:00 Skupina A Interfinance ŠD Loka 17:40 Skupina B Bronx Amater 18:20 Skupina B FIFA 3000 Janzy team 19:00 Skupina B SDM Domžale Trojica United 19:40 Skupina C Gostilna Furman Lukovica ULTRAS Domžale 20:20 Skupina C Duplica Bautim 21:00 Skupina C Na črno belih poljih Domžalčanke prvakinje enotne ženske lige V Murski Soboti je potekala prve enotna ženska liga za leto 2008 v aktivnem šahu, v kateri je sodelovalo petindvajset zasedb in vse Slovenije. Mojstrici Petra Grošelj in veteranka Pavla Košir sta barko zanesljivo vodili h končni zmagi pred Jeseničankami, Mišo Hrenič in Alojzijo Pongrac ter Gorenjko Lesce, za katero sta nastopili mojstrica Francka Petek in Barbara Špendal. Članici Domžal sta v devetih kolih premagali osem zasedb, remizirali sta edinole v četrtem kolu z ekipo Komenda Pogi. Petra je iz devetih partij dosegla odličnih sedem točk in pol, Pavla pa šest točk in pol. Vrstni red: Domžale 14, Jesenice in Gorenjka Lesce po 13.5, Stari Mayr Kranj 10.5, Žalec 10, Krka Novo mesto, Komenda Pogi, Rokada Lendava, Celjski ŠK, Poljanska dolina, Komenda Popotnik in Komenda Suma po 9.5 Kočevje in Slovenec Poljčane po 9 itd. Evropsko mladinsko prvenstvo V Hercegnovem v Črni gori je potekalo evropsko mladinsko prvenstvo, na katerem so sodelovali fantje in dekleta v kategorijah od 10 do 18 let. V posameznih skupinah so bili v ospredju nadarjeni šahisti in šahistke iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Armenije, Gruzije, Turčije, Francije in Španije. Na tekmovanju so sodelovali tudi slovenski upi šaha. Z zelo visokimi uvrstitvami se niso mogli pohvaliti, so pa bili dokaj zanesljivi. V skupini deklet do 10 let je dosegla najboljšo uvrstitev Teja Vidic, ki se je uvrstila na 34. mesto med 77 tekmovalkami. Na evropskem prvenstvu sta sodelovala tudi Jure Plaskan in Špela Orehek iz Šahovskega društva Domžale. Jure je v močni zasedbi 75. šahistov v skupini do 18 let zasedel 45. mesto, osvojil pa je polovico možnih točk, torej štiri in pol iz devetih kol. Nekoliko slabša je bila Špela, ki je osvojila 43. mesto v skupini deklet do 18 let, kjer se je pomerilo 55 igralk. Osvojila je tri in pol točke iz devetih kol. Pokal Slovenskih železnic Tekmovanje Šahovskega društva Železničar iz Ljubljane za pokal Slovenskih železnic se je prevesilo v zadnji del. Odigrali so osmi turnir izmed desetih, v končni izkupiček pa se šteje sedem najboljših uvrstitev, lahko pa tudi manj. Na osmem turnirju sta v močni zasedbi med 54. udeleženci kar dva Domžal-čana krojila vrh, in sicer Boštjan Je-ran na prvem mestu, ki je osvojil šest točk, in Jože Skok na drugem mestu, ki je zbral pol točke manj iz sedmih kol. Dober je bil tudi Janjič na enajstem mestu, Čokan pa je dosegel 24. mesto. Virjan Boris Skok je bil šesti. V skupnem seštevku vodi Mazi pred Jerajem, tretji je Jeran, na sedmem mestu je Skok, na devetem pa Janjič. Vsi trije člani Domžal so odigrali šest od osmih možnih turnirjev, tako da lahko do konca tekmovanja uvrstitev še izboljšajo. Na odmevno prireditev železničarskega društva se je doslej odzvalo kar 124 šahistk in šahistov. Jože Skok Z manj hitenja do veliko pozitivnega V zadnjem času smo ob prevelikem hitenju in delovnem tempu prekomerno obremeneni z negativnim. Nekako se ne znamo več veseliti majhnih, drobnih stvari, katere smo včasih tako cenili in ostajali ob njih srečni. Še vedno lahko marsikaj spremenimo v sebi. Le malo volje je potrebne. Vse prevečkrat pozabimo nase in se kritično obnašamo, namesto da bi cenili stvari, ki jih dobro opravimo. Naša dejanja so velikokrat malenkostna, a vendar prinašajo veliko zadovoljstva. Ob današnjem hitrem tempu življenja skorajda ne znamo več drugega kot pritoževati se, da imamo premalo časa in preveč obveznosti. Nekaj časa si bomo vendarle pridobili, če si bomo obveznosti znali primerno organizirati. Morda je potrebno samo malo »iztiriti« iz reda, ki se ga vztrajno držimo. Nekaterim stvarem se kakšen dan brez večje škode odrecimo in si na primer vzemimo čas za nekaj sprostitve ali športne aktivnosti. Ni nam nujno potrebno vsak dan hoditi po nakupih samo zato, ker domači hladilnik ne vsebuje tistega, kar smo si ravnokar zaželeli. Ce danes ne bomo obiskali trgovine, si bomo zlahka pridobili vsaj eno uro, ki jo bomo koristno porabili za kaj drugega. Od domačih opravil opravimo dnevno le tista, ki so nujno potrebna in pri katerih lahko sodelujejo vsi družinski člani, če si jih znamo smiselno in organizirano razdeliti in tudi na ta način bomo pridobili nekaj časa. Brez organizacije časa si nikoli ne bomo znali vzeti proste ure zase. Z nenehnim hitenjem in pehanjem za delom in vsakodnevnimi obveznostmi si bomo pridobili le veliko zamer lastnega telesa, ki nam bo čez nekaj časa poslalo negativne signale. Takrat bo žal prepozno. Očitali si bomo in žalovali za časom, ko se nismo »uspeli« zdravo prehranjevati in smo na račun hitenja telesu privoščili hitro nezdravo hrano, z malo sadja in zelenjave in čas po napornem dnevu poklonili le še televizijskemu dnevniku in mogoče kakšnemu filmu z izgovorom, da smo pač zelo utrujeni. S tem si bomo v nekaj letih nabrali že toliko izmišljenih izgovorov o naših delovnih dosežkih in s tem tudi materialnih dobrin, da bomo o tem gotovo govorili s ponosom. Ponosno pa gotovo ne bo naše telo, ki se mu bodo posledice tega še kako poznale. Takrat si bomo očitali, zakaj se nismo pravi čas naučili živeti bolj zdravo, manj stresno, se vsaj občasno ukvarjali s kakšnih športom. Mogoče pa ne mislimo prav pogosto na to, kako ravno takšno negativno ravnanje z lastnim telesom, ki je tako dragoceno za vsakega izmed nas, vodi do naveličanosti in nezadovoljstva. Še vedno lahko marsikaj spremenimo, tako v sebi, kot okoli nas. Začnimo pri majhnih stvareh, ki se ne zgodijo v naglici, nas pa bolj obogatijo kot določena količina denarja, ki jo skrbno hranimo v banki. Tako bomo okoli sebe tvorili pozitivno energijo, kar bo gotovo vplivalo tudi na druge. Nives Grad Poročilo Centra požarne varnosti za oktober Domžale - 2. oktober. Ob 11.43 je voznica pomotoma na parkirnem prostoru v osebnem vozilu na sedež odložila ključe vozila in torbico. Izstopila je iz vozila, medtem so se vrata vozila zaprla in zaklenila, v notranjosti vozila pa je ostal sedemnajstmesečni otrok. Lastnica vozila je na pomoč poklicala poklicne gasilce iz CPV, ki so vrata vozila odprli. Blagovica - 5. oktober. Ob 23.26 je med vožnjo po avtocesti (AC) iz neznanega vzroka izbruhnil požar v kombiniranem vozilu ukrajinskih registrskih tablic. Pred prihodom gasilcev iz avtocestne baze (ACB) Vransko so ukrajinski potniki in voznik sami nepoškodovani zapustili vozilo, odklopili priklopnik in iz kombiniranega vozila rešili nekaj raznovrstnega tovora. Po prihodu gasilcev iz ACB Vransko so ogenj gasili z vodo, nakar so na pomoč prihiteli še gasilci iz CPV, Blagovice in Celja, ki so ognjene zublje pogasili z vodnimi curki. Zaradi ognja je nastala velika premoženjska škoda na asfaltnem cestišču, kombiniranem vozilu in tovoru. Blagovica - 7. oktober. Ob 17.56 uri je med vožnjo skozi tunel Zaja-sovnik zagorelo v predelu motorja tovornega vozila. Prisebni voznik je v zadimljeni in vroči kabini vozila zdržal še toliko časa, da je tovorno vozilo pripeljal 50 m iz tunela. Na kraj so prihiteli gasilci iz ACB Vransko, CPV in Celja, ki so ogenj pogasili z vodnimi curki. Popolnoma je bila uničena kabina vozila, delno tudi tovorna prikolica. Domžale - 10. oktober. Ob 9.20 so občani preko 112 obvestili enoto CPV o nepretočnosti Kamniške Bistrice. Odpravili so se pod homški hrib, kjer so priprli pretok industrijskega kanala Mlinščice in nekoliko povečali pretok v Kamniški Bistrici ter o dogodku obvestili pristojne službe. Količevo - 10. oktober. Ob 10.04 so preko 112 poklicni gasilci prejeli obvestilo o prometni nesreči med dvema osebnima voziloma. Voznica v vozilu Fiat Punto je spregledala v križišču s prednostno cesto po njej vozeč Ford Mondeo. Voznik Forda se je izogibal Fiatu, kljub temu pa mu ni uspelo preprečiti trka. Poškodovana voznica je obtičala ukle- ščena v objemu pločevine, s katere so jo rešili šele gasilci. Nujno medicinsko pomoč so ji nudili domžalski reševalci, ki so jo z reševalnim vozilom prepeljali v bolniško oskrbo. Gasilci so na kraju dogodka odklopili akumulatorje v obeh vozilih in z absorbentom posuli cestišče zaradi iztekanja naftnih derivatov iz udeleženih vozil v prometni nesreči. Domžale - 25. oktober. Ob 23.27 je na AC na izvozu za Domžale zagorelo med vožnjo pod pokrovom motorja osebnega vozila, gasilci so z vodo ogenj pogasili, ostale formalnosti so opravili policisti. V mesecu oktobru so gasilci posredovali še v osmih manj zahtevnih dogodkih, kjer so morali izkazati svojo pomoč. Trikrat so vlamljali vhodna vrata stanovanj zaradi puščanja vode in enkrat zaradi onemogle osebe v stanovanju, dvakrat so usposobili cestišče po prometni nesreči, po enkrat so posredovali pri reševanju osebe iz pokvarjenega dvigala v stanovanjskem bloku in manjši začetni požar na svetlobnem telesu v skladišču trgovine. Viktor Svetlin, CPV Težko atletski Klub Domžale Zmaga v Domžale u oktobru se je v Domžalah odvijalo predzadnje kolo za ekipnega državnega prvaka v dviganju uteži. Tokrat sta se še zadnjič v letošnjem letu pomerila TAK Rudar Velenje in TAK Domžale. Domžalčani so z osvojenimi 867 točkami premočno premagali TAK Rudar Velenje, ki so z osvojenimi 330 točkami morali priznati poraz. Za ekipo Domžal so nastopali: Petra Pavlič: poteg 35 kg, sunek 47 kg, biatlon 82 kg - 93 točk, Tine Orešek: poteg 56 kg, sunek 60 kg, biatlon 116 kg - 134 točk, Dominik Kozjek: poteg 85 kg, sunek 110 kg, biatlon 195 kg -227 točk, Štefan Dominko: poteg 95 kg, sunek 125 kg, biatlon 220 kg - 255 točk in Boštjan Peterca: poteg 100 kg, sunek 135 kg, biatlon 235 kg - 259 Fantje iz Domžal v letošnjem letu še niso zabeležili nobenega poraza v pr- venstvu za ekipnega državnega prvaka, zato se z optimizmom na zmago odpravljajo na naslednjo odločilno tekmo, kjer se bodo pomerili z KDU Olimpijo iz Ljubljane. Domžalčani imajo po točkah manjšo prednost s spomladanske tekme, vendar bodo morali svoje delo opraviti tako kot so spomladi, da zanesljivo osvojijo prvo mesto. Turnir v Beogradu 19. oktobra se je v Beogradu odvijal mednarodni memorijalni turnir Vlada-na Mihajloviča, ki so se ga udeležili tekmovalci iz mnogih evropskih držav. Tekmovanje se je odvijalo v znani dvorani Partizan v Beogradu, kjer so ekipo zastopali po en član in eno dekle. Slovenske barve sta branila reprezentanta Petra Pavlič z rezultatom poteg 35 kg, sunek 50 kg, biatlon 85 kg - 97,31 točk in Boštjan Peterca z rezultatom poteg 105 kg, sunek 135 kg, biatlon 240 kg - 263,90 točk ter osvojila skupno 4. mesto. Čestitamo! B.P. Dvajsete letne športne igre upravnih delavcev Gorenjske Končano je tekmovanje 20. Letnih športnih iger upravnih delavcev Gorenjske 2008, ki se je tokrat odvijalo v Športnem parku v Domžalah. Udeležili so se ga upravni delavci z območja upravnih enot Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Domžale. Na začetku je vse prisotne pozdravil župan Toni Dragar, nato pa so se začele igre po posameznih panogah (tek, odbojka, met na koš, petanka, vlečenje vrvi in igra presenečenja). Domačini smo bili odlični predvsem v vlečenju vrvi in petanki, kjer smo zmagali, skupno pa je to zadostovalo za končno 2. mesto za ekipo Kranja, ki je bila najštevilčnejša in najbolj kompletna med vsemi nastopajočimi. Za dobro vzdušje in vse športne uspehe je potrebno pohvaliti prav vse udeležence iger, kajti brez skupnega tekmovalnega duha in predhodnih treningov bi težko dosegli takšen uspeh. Ob zaključku tekmovanja se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi prireditve v organizacijskem in tekmovalnem duhu ter pri navijanju, in pomagali, da je bilo razpoloženje vseskozi veselo in pozitivno. Ob koncu je župan podelil priznanja, vsi pa smo se zavrteli ob dobri glasbi in si zaželeli nasvidenje na naslednjih, 21. letnim športnim igrah, katerih prireditelj bodo Jesenice. Organizatorji 20. LSI delavcev upravnih organov Gorenjske Tisti, ki Boštjana dobro poznajo, v smehu pravijo, da se je s kolesom vozil prej, kot pa hodil. Resneje se je na pobudo očeta kolesarstva aktivno lotil pri osmih letih. V različnih mladinskih kategorijah je dosegel 90 zmag in bil večkratni državni prvak. Ob Boštjanu je treniral tudi bivši svetovni kolesarski as Andrej Hauptman. Poleg kole- je bila Boštjanova velika strast kuhinja, saj je že od malega v domači kuhinji rad packal in nagajal mami. Tudi zaradi mamine potrpežljivosti se je vpisal na srednjo gostinsko šolo in se kmalu zaposlil v znani domžalski restavraciji JB. Tam se je prvič srečal s čisto pravo kuhinjo. Boštjan pravi, da je bilo trinajstletno delo v omenjeni restavraciji ogromna izkušnja, a napočil je čas, da poskusi nekaj novega. Tako je s pomočjo tasta in družine uspel odpreti lastno restavracijo. V Harfi šef Boštjan Pavli pripravlja raznovrstno hrano, trenutno pa so med najbolj priljubljenimi žrebiček, račja prsa in medvedovo meso, veliko pa je povpraševanja po morski hrani, testeninah in rižotah. V dobrem letu delovanja si je Harfa pridobila precej stalnih gostov, prav tako je vse več poslovnežev, ki se tam srečujejo na poslovnih kosilih ali na dogovorjenih poslovnih srečanjih. Restavracijo Harfa vam šef Boštjan priporoča tudi kot kraj za novoletna srečanja. Pato RESTAVRACIJA RFA Kosila Poslovna kosila a'la Carte REZERVACIJE ZA NOVOLETNA IN OSTALA POSLOVNA SREČANJA Veselimo se vašega obiska. Z veseljem vam bomo postregli in zadovoljili vaše brbončice. Povedali boste svoje osnovne želje, vse ostalo prepustite nam. Vljudno vabljeni, da nas obiščete. RESTAVRACIJA HARFA Boštjan Pavli s.p., Koprska ulica 098, LJUBLJANA Tel. št.: 01 423 24 11, e-mail: info@harfa-restavracija.si www.harfa-restavracija.si Domžalčan Boštjan Pavli v svoji restavraciji Harfa Od vrhunskega kolesarja do vrhunskega kuharja Domžalčana Boštjana Pavlija smo pred leti večkrat zasledili na športnih straneh časopisov, saj je bil eden najperspektivnejših slovenskih kolesarjev v mladinski konkurenci. Danes je pri 33 letih vrhunski kuhar z bogatimi izkušnjami in s svojo restavracijo v Ljubljani. Obletnica rojstva Daneta Zajca Zadnje dni oktobra je delegacija ŠRD Konfin - Sveta Trojica nesla šopek rož in prižgala svečko na grob pred tremi leti umrlega pesnika in pisatelja Daneta Zajca, ki je pokopan na pokopališču pri Sveti Trojici. Dane Zajc je bil rojen ravno na trome-ji današnjih občin Domžale, Moravče in Dol pri Ljubljani okoli 26. oktobra 1929. Boleče je bil zaznamovan z izkušnjo druge svetovne vojne, saj so nacisti požgali njegovo domačijo, izgubil je očeta in dva brata. Od leta 1953 je bil dve leti zaposlen na pošti, nato je dobil delo knjižničarja v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve leta 1989. Umrl je 20. oktobra 2005 za posledicami raka. Dane Zajc se je kot eden najpomembnejših slovenskih književnikov druge polovice 20. stoletja uveljavil z ostrino skoncentrirane misli in presenetljivo svežino izraza. Njegovo umetniško ustvarjanje obsega poezijo in dramatiko (t. i. poetična drama), njegovi eseji in intervjuji sodijo v vrh slovenske literarne esejistike. Obenem je tudi pomemben ustvarjalec otroške in mladinske književnosti, saj so njegove pesmi, lutkovne igre in pravljice priljubljene in se pogosto pojavljajo v berilih za osnovno šolo. Uspešno sta združila moči z glasbenikom in igralcem Janezom Škofom, ki spremlja recitacije njegovih pesmi na harmoniko. Zajčevim stopinjam po razpotjih slovenske književnosti sledita njegova sinova Zlatko in Lenart Zajc. Ko so med drugo svetovno vojno nacisti požgali Sveto Trojico in okoliške vasi, so se Zajčevi odselili. Tudi njihova domačija je ostala razvalina, ki so jo zajeli ognjeni zublji. Kasneje je bila le ta prodana in je tam zrasla druga hiša. Dane Zajc je bil velik domoljub, rad je imel slovensko zemljo, rad je imel svojo rodno vas. Velikokrat se je vračal, da je s sprehodi v naravi od Svete Trojice do Konfina, pustil mislim prosto pot. Kdorkoli je hodil tam okrog, ga je velikokrat srečal. Kljub temu, da je bil tih in bolj redkobeseden, je obiskal sosede in z njimi tudi malo pokramljal. Po več desetletjih mu je uspelo postaviti tudi brunarico, da se je lahko še več zadrževal v rojstnem kraju. Z našim društvom je rad sodeloval, kadarkoli smo ga prosili, tako sam kot z igralcem Janezom Škofom. Vedno se bomo spominjali udarnega recitala ob obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika leta 1994 in 2004, ko sta skupaj z Janezom Škofom uprizorila njegove pesmi. V mesecu oktobru je imel tudi rojstni dan, kateremu so mediji posvetili veliko pozornosti in so ga uvrstili v sam vrh pesnikov in pisateljev dvajsetega stoletja. Prihodnje leto bo 80-letnica njegovega rojstva in upamo, da bo naše društvo pripravilo kratko kulturno prireditev. Marija Ravnikar Jože Zajc dolgoletni predsednik KUD Franc Bukovec Vir Ko smo v teh deževnih dneh konec oktorbra izvedeli novico, da je za vedno zaspal Zajčev Jože, nas je vse močno pretreslo. Zadnja leta svojega aktivnega in pestrega življenja je preživljal v domu za ostarele v Mengšu, zato se nismo preveč pogosto videvali. Morali bi ga večkrat obiskati, saj smo v času, ko je bil Jože sprva še aktiven član, nato pa dolgoletni predsednik in gonilna sila KUD Franc Bukovec iz Vira, veliko časa preživeli skupaj. Ob novici o Jožetovi smrti pa so se v naših glavah obudili tudi spomini na tiste lepe, neponovljive čase, ko smo skupaj sodelovali in gradili kulturno življenje na Viru. Vse skupaj se je zares začelo leta 1976, ko je bilo društvo ustanovljeno v novi zasedbi. Skupaj smo se zbrali ljubitelji kulture in glasbe in eden prvih večjih projektov je bila igra s petjem ''Vaška komedija'', pod režiserskim vodstvom Evstahija Modra. Prenekateri Virjan se še spomni Vaške komedije, ki je bila gotovo začetek obujanja pestrega kulturnega življenja na Viru. Jože je bil ves čas aktiven član, kasneje pa več kot 20 let predsednik Kud Vir. Z iskrico v očeh in nagajivim nasmehom nas je vabil in vzpodbujal za sodelovanje pri gledaliških igrah in za mnoge izmed nas so bili to nepozabni trenutki, resnega dela in prijetnega druženja z veliko, veliko smeha. Naštejmo samo nekatere izmed uspešnih gledaliških iger: Poročil se bom s svojo ženo, Dobrodošla miss Agata, Naši ljubi otroci, igrica za otroke Užaljeni medvedek in še bi lahko naštevali. Delovanje društva pa je bilo pestro tudi na glasbenem področju, saj smo prirejali prenekatere glasbene prireditve. Nekatere so postale kar tradicionalne, ena izmed njih je ''Nocoj bo pa en lep večer'', na kateri so se predstavljali mladi talenti in glasbeniki iz domačih logov, Ljudski večeri, Nedeljsko popoldne ... Organizirali smo miklavževanja, obdaritve otrok za dedka Mraza, kleklarski tečaj. Zelo odmevna in obiskana so bila tudi vsakoletna pustovanja ter martinovanja, »tože Za)c aktivno smo sodelovali pri proslavah ob državnih in kulturnih praznikih in še bi lahko naštevali. Nepozabni so bili tudi naši izleti, eden takih je bil izlet v Koprivnico, Stično in še kam. Nobeden pa seveda ni minil brez Jožetove harmonike, ki je bila vedno njegova zvesta spremljevalka, njegova sopotnica v avtu, za primer, da bi bilo potrebno kje kakšno zaigrati. Ko je v roke prijel harmoniko, je njegov obraz prevzel nek blažen izraz, kot ga ima lahko samo nekdo, ki ima glasbo srčno rad. Svojo veliko ljubezen do glasbe je prenesel tudi na svojo družino, saj njegovi otroci vsi igrajo inštrumente in so njihova življenja še danes povezana z glasbo. Vsi člani družine so ga ves čas njegovega delovanja podpirali, mu pomagali z delom in idejami, ga vzpodbujali, saj bi brez njihove pomoči težko dosegel to, kar je. Jožeta danes ni več med nami, ostala pa je njegova velika kulturna zapuščina in lepi spomini v naših srcih. V obdobju svojega delovanja je pustil neizbrisen pečat pri kulturnem dogajanju na Viru. Lepo se je spominjati nekoga, katerega sledi bodo za vedno ostale na tem svetu, obenem pa nam je to lahko tudi vzpodbuda, da bi si moral vsak človek na svoj način prizadevati in živeti življenje tako, da za njim ostane kaj več kot le nagrobni spomenik. Jože, v čast nam je, da smo imeli možnost biti tvoji prijatelji in sodelovati s tabo pri tvojem poslanstvu na področju kulture. člani KUD Franc Bukovec Vir Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš sae v spomine. V SPOMIN 20. novembra bo minilo leto, odkar nas je zapustil mož, oče in dedek Miro Grbec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin. Vsi njegovi V SPOMIN M m mami Ani Dimc I.ÄH Depala vas 29 Minilo let žalostnih je pet, odkar ljuba mama, od nas odšla si v nam še neznani svet, a v srcih vedno bomo te nosili, vsi, ki smo resnično te ljubili. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo. V spomin Mavricij Grošelj Pred kratkim nas je razžalosti-la novica, da je nepričakovano in mnogo prezgodaj umrl nekdanji predsednik in sedanji podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Krtina Mavricij Grošelj, tudi dolgoletni prizadevni član Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, kjer je s sodelavci prizadevno skrbel za osvetlitev. »Desetletja svojega požrtvovalnega in prizadevnega dela, odpovedovanja, pa tudi številnih uspehov, srečnih in manj srečnih dni je poklonil naši krajevni skupnosti, nam, krajanom in krajankam. Kljub bolezni, ki je zaznamovala zadnja leta njegovega življenja, mu nikoli ni bilo vseeno, kako živimo, zato se je še pred dvema letoma odločil, da kandidira za člana Sveta KS in številni glasovi, ki jih je dobil na lokalnih volitvah, še danes pričajo, kako smo cenili njegovo delo, čeprav smo mu, najbrž tako kot vsem, premalokrat pokazali, kako pomembno je bilo njegovo delo za dobro naših krajev. Iskreno se je veselil uspehov. Rad je bil med ljudmi, med iskrenimi prijatelji in znanci, ki jih je znal pohvaliti in jim izreči dobre besede. Te je do pred nekaj dnevi izrekal on, danes pa mu jih bomo izrekli mi ter mu povedali, da smo njegovo delo cenili, ga spoštovali in imeli radi,« je na žalni seji, ki sta jo pripravila Svet Krajevne skupnosti Krtina in Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, poudaril Janez Avsec, predsednik Sveta KS Krtina, v imenu kulturnega društva pa je o njegovem delu spregovorila Tadeja Capuder. Mavricij Grošelj je dolgo let prizadevno delal kot član Sveta KS Krtina. Opravljal je tudi funkcijo predsednika Sveta KS, v zadnjem mandatu je bil podpredsednik Sveta. Pod njegovim vodstvom je KS na področju komunalnega razvoja dosegla pomembne uspehe (gradnja kanalizacije, obnova ulic in cest, pločnikov in javne razsvetljave), skrb je namenjal tudi kulturni in zgodovinski dediščini, prav v času njegovega pred-sednikovanja je KS dobila tudi svoje prostore, izhajati pa je začelo tudi glasilo Odmev. Za svoje prizadevno delo je med drugim prejel bronasto plaketo Občine Domžale. Delo Mavricija Grošlja pa je nepozabno vgrajeno tudi v delo Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan ter Poletno gledališče Studenec. Od leta 1972 je bil aktivni član, kjer je s prostovoljnim delom in strokovnim znanjem skrbel za osvetlitev prireditev. Vedno je iskal najboljše rešitve ter si prizadeval, da bi tudi osvetlitev posameznih predstav prispevala k celoviti uspešnosti dela društva, zato naslednje besede ob zadnjem slovesu, ki jih je v imenu Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan izrekla draga Anžin Jeretina: »Dragi naš prijatelj Mavric, prižgali bomo vse luči v našem gledališču, naj močno gorijo in zažarijo lepoto, kakršno si nam ti razdajal vse življenje. Hvala ti, dragi Mavric, za tako srčno in z ljubeznijo prežeto delo. Tvoja predanost Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan je neprecenljiva in se jo bomo v popolnosti morda zavedali šele jutri. V naših srcih boš ostal v spominu kot iskreni in dober prijatelj, ki je velik del svojega življenja namenil vsem nam in mnogim, ki so vstopali v tvoj in naš kulturni hram.« Predvsem pa je bil Mavricij Grošelj dober sodelavec in prijatelj, ki ni nikoli odrekel pomoči, pa tudi ljubeč mož in skrben oče svojim sinovom ter stari ata svojim vnukom. Bil je prijatelj, kakršnega si človek le želi, in tak bo ostal zapisan v naših srcih. Smrt je sicer mnogo prezgodaj pretrgala nit življenja Mavricija Grošlja, ne more pa pretrgati spominov na delo, ki ga je opravil, na zvestobo in prijateljstvo, ki ostaja. Pogrešali te bomo, dragi prijatelj! Vsem domačim iskreno in globoko sožalje. Svet Krajevne skupnosti Krtina Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, vendar ni ure in noči, povsod si v srcu z nami ti. V SPOMIN 11. novembra sta minili dve leti, odkar te več ni ... Marija Arnež iz Domžal Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Pogrešamo te! Nada z družino Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mami, babice in prababice Terezije Milutinovic rojene Jereb se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, nam izrekli sožalja ter darovali cvetje in sveče. Pogrešamo te. Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN 13. novembra je minilo dve leti, odkar me je zapustila draga žena Marija Šalamon iz Doba, Tavčarjeva 2 Zahvaljujem se vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu. Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. ZAHVALA V 58. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat, zet in stric Mavricij Grošelj iz Krtine 25 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem, ki ste z nami sočustvovali, podarili cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Iskrena hvala za ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Bredi Škrbinec z Onkološkega inštituta Ljubljana in dr. Janezu Svoljšku za nego in skrb. Iskrena hvala Janiju Avscu, KS Krtina, Tadeji Capuder ter Dragi Jeretina, Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan za besede slovesa na žalni seji in ob zadnjem slovesu ter Lojzetu Stražarju za vso pomoč. Hvala praporščakom, župnikoma Slavku Judežu in Vladu Pečniku za ganljivo opravljen obred, hvala pevcem in Karlu Leskovcu za zapete pesmi ter Pogrebni službi Vrbančič. Zelo te pogrešamo. Vsi njegovi mM At Te dni mineva deveto leto, odkar nas je za vedno zapustila Štefanija Smolnikar roj. Vrenjak Hvala vsem, ki se je spominjate, kdaj postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v njen spomin. Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila draga mami, babica, sestra in teta Vida Dimc iz Depale vasi Ob tej boleči izgubi nam je bilo vaše sočustvovanje v veliko tolažbo, zato vsem iskrena hvala za cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vso pomoč v dneh slovesa. Vsi njeni Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slejkoprej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. V SPOMIN 11. novembra je minilo žalostnih 10 let, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil naš Marjan Cencelj iz Laz Čeprav tvoj klic, tvoj smeh po hiši več se ne sliši, v naših srcih še živi. Zahvaljujemo se vsem, ki kot mi postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. iz Domžal Vsi njeni Vsi njegovi Darilni boni n . ■ T. 01 562 67 36 SVet www.svetzdrayja .si Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam udi ko i/biro porotnih in otroških tort po tujih LHitlogih. [orle vdikosti od 8 kosov naprej, torn1 rudi PIABITIKE. dom .ho polito, ročno i/dehne ckmuif piikott in ostale sldščiee de imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo rorro. |Tfl,: S0r odprto vsak dan od 7. do ? 1.tO ure| DRUŽINA IŠČE vsakodnevno pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 041/737-396 REDNO ali HONORARNO ZAPOSLIMO PRODAJALKO/-CA za prodajo delovne konfekcije na ljubljanski tržnici. Žagar Marjeta s. p., tel: 041/646-338 PRODAM NEZAZIDLJIVO PARCELO NA PODREČJU, cena: 10 €/m2. Tel.: 031/581-128 ODDAM SKLADIŠČNI PROSTOR, 22 m2, v Domžalah. Tel.: 01/7241-706. TAKSI KAMNIK - NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE 24 UR DNEVNO. Domžale-Ljubljana 12 €, Domžal -letališče Brnik 15 €. Baltazars, Elvis Stankovic s.p., Kamnik. Tel.: 031/713 421 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s. p. Preserje, Kajuhova 15, (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840 RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS Nahtigal, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267 VZGOJITELJICA NUDI VARSTVO MALČKOM OD 1 DO 3 LET. Tel.: 041/708-077. GRADBENIŠTVO BALTAZARS - opravljamo zidarska, fasaderska, zaključna, sobopleskarska dela, knauf ter adaptacije. Naročila izvedemo pred rokom, kvalitetno in Kamnik. Tel.: 070/812-470 ali baltazars@email.si NOVO! Vse vrste industrijskih cevi, priključkov, ki vam jih po želji sestavimo! Izposoja vrtičkarskih strojev in prepisi motornih vozil. PRO MOTO d.o.o. Tel.: 041/789-711 INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. Martin Tel.: 040/550-040 INŠTRUIRAM MATEMATIKO in FIZIKO za OŠ, SŠ in gimnazije. Veliko izkušenj s poučevanjem, pridem na dom. Tel.: 040/168-454. Matematiko za osnovne in srednje šole INŠTRUIRAM po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 040/743-399 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041/322-571 NUDIM VARSTVO OTROK na svojem domu na prijetni lokaciji v okolici Radomelj. Tel.: 041/443-254, Polona. RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Vezenšek Marija s. p., Krožna pot 62, Domžale Tel.: 040/268-090 FnZErShi 5bUdiD sasD Amt OTELO Info: 01/7216-500 in info@retex.si Slamnikarska 1, Domžale T >01/ 721 01 63 M>031/ 55 77 19 *Popust velja ob predložitvi oglasa in plačilu z gotovino! Naslednja številka Slamnika izide v petek, 5. decembra 2008, rok za oddajo prispevkov je torek, 25. november 2008. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani www.klinika-vtz.si 01/5655 120 TRGOVINA z AVTODELI - poirošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE Irgovjna 01/722 72 33 delavnica 01/722 76 94 MESTNE LEKARNE Lekarna Domžale Ljubljanska c. 72, 1230 Domžale telefon: 01/724 42 80 lekarna.domzele@mestnelekarne.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 7.30-19.30, sobote 7.30-13.00 Tel.: 01/72 11 729,031 577 277 Delovni čas: ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 7.00-15.00 7.00 -13.00 in 14.30 -19.00 7.00-15.00 7.00 -13.00 in 14.30 -19.00 7.00 -13.00 in 14.30 -19.00 7.30-12.00 Plazme/i - šivanj*.' ievufcih uhlm'it po nn- - |Hi|iravilii - inlcliiv» niu(nrnnl*kih. [HiriH-nih in iiiTrilill übU'k - šmmje |)lr-iiih iti ^hilali'kih kuhlmitm Karmen Bergant s.p. MikM - A, Vir prs IVmi.il: Tel.: 01/ 7210 580 Polona Oreheks.p., gubljanska cesta 88,1230 Domžale | GSM 031/658 717 Dežurni lekarni LEKARNA DOMŽALE: sobota, nedelja in prazniki od 1700 do 20.00 LEKARNA KAMNIK: nedelja in prazniki od 9.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si VASA LEKARNA - VAS CENTER ZDRAVJA H Mercator Center Domžale