PROLETÁREC J E DELAVSKI I.IST /.A MISLECE ÍIT ATELJE PROLETAR GIaniIo Jugoslovanske Socialislicne Zveze in Prosveme M&iUv OFFICIAL ORGAN OF J. S. F, AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1889. ____Dw. t. 1M7, »t tfc« pm* «MIn «t »•Act «I Cimrw «I v I««. CHICAGO, ILL., 24. NOVEMBRA (November 24), 1943. Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. ... LETO—VOL. XXXVIII. POT V RIM ko u aaveznike precej dolg». Neki višji fastnik pele armade meni, da morda prideje tja okrog Boilča. Teren Je v prilog nem-ski okupacijski armadi, ki se srdito brani ln na nmiku raadira vse sa tebojk da ovira prodiranje savesnikom. Na alikl ameriški platun pele anna Je ln p« prihajajoča patrulja angleške osme armade, ki prodirali prva ob Sredotemskem in druga ob Jadranskem morju. Poljska prizadeva zaveznikom • «- i ■ " težav zanašanje p0uak0v na amer. vlado. — katoliška cerkev v skrbeh. — problem, ki SE 6a konferenca v moskvi ni hotela lotiti. — oumanski govoril 0 mejah Bodočnost mnogih okupiranih dežel j« na tehtnici. Ena izmed njih Je Poljska. Na konferenci v Versaillesu so ji dali na pritisk Francije več teritorija kot pa je bila upravičena. Obsegala 'je 149,915 k v, milj. ali samo 31,000 kv. milj manj kakor Nemčija. Imela je ob začetku te vojne kakih 36 milijonov prebivalcev, po kopni miUUristični moči se je primerjala Italiji in ob vsaki priložnosti namigavala, da se jo mora prej ali slej priznati za velesilo. Vedno proti Sovjetski uniji ( B Ko se je sklepalo mirovne pogodbe, je bila Rusija v očeh angleških, francoskih in drugih zavezniških diplomatov izvrženka Poljsko in baltiške dežele ob nji so ustanovili s stališča, da naj bodo "sanitarni kordon". Vse poljske vlade, od prve do zadnje, so bile Rusiji ali neprijazne, ali pa tudi odkrito sovražne. Ru-sija je skušala popraviti krivico, ki se ji je dogodila, z invazijo v Poljsko, a njena rdeča armada je bila takrat »e šibka in s pomočjo francoskih strategov je bila blizu Varšave odločilno te- fna. Tako si je Poljska ohrani- ves teritorij skozi do te vojne. Sedaj nima zame j na poljska vlada niti pedi zemlje V svoji posesti. A poljski narod je le tam in vsi zavezniški kot drugi državniki se zanimajo zanj. Kakšna naj bo Poljska po zmagi nad Nemčijo? Moskva pravi, da nikdar več taka, kakor je bila diplomatično do 1939; namreč, da ne sme biti nikoli več nji sovražna. * Vprašanje mej Drugo, kar Poljsko skrbi, so meji. Rusija Je po Hitlerjevem upadu okupirala tisti del Poljske, ki ga pmatra po prebivalstvu za ukrajinskega in beloruskega. Poljska propaganda v Ameriki in v Angliji, zaeno z za-mejno vlado, zahteva, da mora obnovljena Poljska obsegati vse ozemlje, ki ga je imela do te vojne in pa še vzhodno Prusijo po vrhu. Sovjetski ambasador Ouman-ski v Mehiki pa Je dne 7. novembra v govoru na proslavi obletnice boljitviške revolucije de- jal, na diplomatičen način, dsr bodoča Poljska dobi samo tisto ozemlje, ki je naseljeno s Polja ki. Kjer pa so Ukrajinci, ki se jih imenuje tudi Maloruse, ali pa Rusine, v večini, in pa Belo-rusi. to pripada ukrajinski sovjetski republiki in beloruski sovjetski republiki. Sicer so sovjetski časopisi že dolgo prej isto poudarjali. A o-menjeni poslanik, ki je eden izmed najbolj znanih sovjetskih diplomatov, je bil prvi, ki je to sovjetsko stališče uradno izrazil. Skrb katoliške cerkve in • plemstva Poljaki so katoliški narod in politično popolnoma pod klerikalnim vplivom. Cerkev, zaeno s poljsko šlahto je vladarica Poljakov. Opozicionalne stranke— med njimi posebno socialistična, so bile vedno v boju s hierarhijo in aristokracijo. A bila je v interesu posedujoČih napolfašisti-čna, več kot na pol diktatura, kakor Jugoslavija, in kot taka ni hotela celo v zadnjem momentu, ko se je šlo za njeno obrambo ored grozečo Hitlerjevo invazi-lo, dovoliti, da bi jo šla rdeča armada braniti v njenih mejah. Računala je, da ji bo zadostovala angleška in francoska po- (Konec na 3. strani.) Svobodo tiska je zelo nevarno riskirati, kar bi unije lahko vedele V kongresu so se vršila zaslišanja o predlogi, ki določa, da se pošti prepove razpošiljqti take liste, ki nete plemenske in verske razprtije Predloga ima pri tem v mislih tiste publikacije, ki ščuvajo na primer proti 2idom in črncem, in pa one, ki hujskajo zoper katoličane Katoliški list Commonvveal je predlogo v bistvu odobril in podprla sta jo, kot poroča United Press dne 16. novembra iz Washingtona, tudi CIO m A F of L 0 nji je bil pred kongresnim odsekom zaslišan tudi solicitor poštnega departmenta Vincenc M. Miles, ki je izjavil, da m za tako postavo nobene potrebe, drugič pa bi bila neustavna, ker bi udarila po svobodi tiska. Priznamo, da se jo zlorablja, kot so jo Ž3 tudi katoliški listi, n pr. Social Justice, ki pa je bil ustavljen vsled izpodkopavanja vojnih naporov, ne pa zato, ker bi kaka katoliška avtoriteta zahtevala, naj se ga zabrani pošiljati po pošti vsled njegovega antisemitstva < Morda sta odbora obeh unijskih zvez imela s svojo odobritvijo tiste predloge namen ugodit» zahtevam onih, ki se čutijo vsled takih hujskaiočih listov posebno prizadete, toda ščuvanje proti njim s tem ne bi bilo ustavljeno, kar bi morali razumeti posebno odgovorni voditelji unij. Zatrti bi bili le mah listi, velikim pa se ne bi moglo do živega, ker so prebogati in prevplivni. Po sprejetju omenjene predloge bi ne bilo treba k nji dodati drugega kot še dodatek, naj se zatre tudi liste, ki ščujejo sloj proti sloju, torej take, ki nete razredni boj Udarjeni bi bili delavski listi, predvsem radikalni, a kapitalistični, kj delavsko" aibanje napadajo, bi lahko izhajali nemoteno Žalostno je, da se je moral v tem slučaju izraziti v obrambo svobode tiska visok poštni uradnik, namesto da bi jo unije branile. Poštni in justični de-partment imota že sedaj zadosti moči, da lahko stopita na prste časopisom, ki kršijo zakone. Napačno in protiustavno pa bi jih bilo zatirati edino vsled njihovih nazorov. Kajti igra bi se lahko zgobr-nila in udarieni bi bili prej ali slej tisti, ki imajo sedaj vodilno besedo in mislijo, da jo bodo zmerai imeli Materijalna podpora Zed. držav Sovjetski uniji v veliko pomoč Podpora v munieiji in drugem blagu, ki jo je dobila Sov. ui|ija is Zed. držav (Lend-lease) je znašala do konca septembra v vrednosti tri in en četrt mili j a i de dolarjev. Poslanega ji je bilo 6,500 earoplanov, 3,000 tankov, 125,000 malih strojnic, 145,000 trukov, 25,000 malih avtnih voz (Jeeps), 25,000 poljskih telefonov, 700,000 milj žice za omenjene telefone, dalje stroji za so vjetsko industrijo, kovine, kemikalije sa eksplozive, 500,000 ton petroiejikih produktov, rasnega orodja, blaga itd. Graft v municijski trgovini skrivan, a unije napadane « ——————— MILIJONE DOLARJEV "K0MI$NA". — KAKŠEN BO REZULTAT PREISKAV?*— ŠKANDALI, Ki PRIHAJAJO NA DAN, ZATEMNJEVANI Z ' GONJO PROTI GRAFTARJEM V UNIJAH V municijski industriji se dogajajo stvari, ki so nagnusne. Kongres jih tu pa tam preiskuje in v vsaki taki aferi se skuša j krivdo zvreči na delavstvo. Ta-Te podatke v vseh podrobno- j ko se je dogodilo tudi v preiska-stih Je objavil 18. nov. Leo T. vanju škandala Brewster kom-C row ley, ki upravlja pošiljatve j panije. v zavezniške dežele. • < Sovjetski časopisi so te Števil- Unija kriva ktJM1«*™ ¡n Clani komisije ^ po^bno lo_ sili hvaležnost Sovjetske unije! mastiU ^ .Tomu- De l^^o sa vso materialno in moralno , ki je vodja unije y tovarf|i ^ pomoč, ki Ji Jo dajejo Zed. dr-,njene kompanije Dognali so, da ____j j« bil rojen v New Yorku v ni- _ - — finskih plasteh, in da je že kot Poročilo O Vtisih S seje V otrok imel opravka s policijo. Pittsburgh!! in Clevelondu V petek 26. novembra bo v Torej je "policijski karakter". Ničesar nepostavnega mu niso SloV. del. centru v Chicagu seja dokazati, razen da je pre- kluba št. 1 JSZ in nato pa bo se- hItro vozl1« da Je bl1 v prepirih sunek, na katerem bodo izvršni jin tak* stvan A v njegovi službi tajnik SANSa Mirko G. Kuhel, *a uniJ° niso ktaknitf ni- Vincenc Cainkar in Katka Zu- i \es*r'Jtar «a obremenjevalo. poteku seje A vendar, cemu tako veliko pod pančič poročali o Odbora južnoslovanskih Ameri-kancev v Pittsburghu in o seji Sansa v Clevelandu. Prve sta se udeležila iz Chicaga Kuhel in Cainkar, druge pa vsi trije. Ker je to v ospredju slovenske in ostale jugoslovanske javnosti, so vsi, ki se zanimajo, vabljeni na U sestanek. Prične se ob 8:30 zvečer. Vstop prost. Kongres v prerekanjih o subvencijah Kaj je resnice no trditvah 0 visokih plačah delavcev? War Labor Board, ki se peča z mezdnimi razmerami delavcev in odločuje v zahtevah za zvišanja. pravi v sVojem poročilu za oktober, da ena četrtina izmed delavcev, o katerih ta odbor razpravlja, zasluži manj kot 50c na uro. Od skupnega števila delavcev jih zasluži 77 odstotkov manj kot po 80c na uro. 4.3 odstotke delavcev ne zasluži niti 1 po 40c na uro. Zvezna vlada smatra, da se je nevarnosti inflacije najlaglje ogniti s kontroliranjem živilskega ttga. In da ne bodo farmarji, ki sahtevajo višje oene, nič prizadeti, se jim naj pomaga s subvencijami. Toliko in toliko naj bodo živila in po tistih cenah naj jih dobe konsumenti. A produ-centi pa vladno podporo. Farmski blok, ki ga kontrolirajo borzijani in prekupci, so proti subvencijam. Zahtevajo, da naj bo trgovina svobodna, na podlagi načela "supply and demands*. Vlada se boji, da bi — ako kontrolo opusti in se subvencije zavrže, draginja mahoma naraščala in nastala bi lahko tolikšna inflacija, da bi šlo vse ameriško gospodarstvo k vragu. Dobre argumente imata obe strani. Obe pa sta v napačnem zato, ker zidata vse na temelju privatnega dobičkarstva. Le kooperativna gospodarska uredba bi bila na mestu. V nji ne bi bilo treba nobenih takih skrbi, kakor jih imajo sedaj le-bisti milijonskih špekulantov, in vlada, ki bi rada preprečila katastrofo in ob enent ugodi hi onim, ki hočejo več za svoje pridelke. Stovke v Angliji naraščajo V Angliji je bilo septembra 200 stavk. Meseca oktobra je stavkalo 90,000 delavcev. Naročajte knjige Is Proletaréeve knjigarne. Brzojavna zveza Japonske z Vatikanom N Od kar se je situacija v Evropi "spremenila", Japonska nima več JcabUke zveze z Vatikanom, zato je- sporazumno z njim ustanovila brezžično brzojavno xvezo. Mikado je v Vatikanu zastopan s svojim poslanikom. vzetje, kakor je Brewster, s tovarnami v raznih krajih, z milijoni dolarjev vladne subvencije, ne producirá kvote, ki mu je bila določena? Delovodje so pričali proti delavcem. Ponoči se ljubimkajo in uginjajo orgije, a stroji počivajo. Zastavkajo pa delavci za vama v Penni je bila označena kar se nočnega šihta tiče, za pravo "Sodomo in Gomoro". Nezaslišano , kaj vse si delavci upajo, je rekel delovodja, ki je pričal pred kongresno komisijo. In omenjeni "spridenec" iz -ane mladosti, "Tom" De Loren-?o, jim daje potuho, namesto da ?e bi prizadeval pomagati vladi v vojnih naporih in delavce pri-oravil producirati, da ne bi prejemali čekov zastonj. Druga stran slike Škandal pri Brewsterju je dobil v veliki večini ameriškega časopisja prominentne naslove in poročila tako, kot da so delavci viega krivi, ravnatelji pa žrtev kapric unijskega terorja, proti kateremu so brez moči. Omenjeni Lorenzo je dokazoval, da je polomu produkcije vodstvo krivo, ne pa unija in apeliral na poslance, naj se po-globe tudt v preiskovanje sposobnosti ravnateljev, pa bodo dognali, kje so vzroki, da se ljudski denar po nepotrebnem razmetava. . In res, hočeš nočeš, izvedeli so, da imata glavne deleže v tej kompaniji brata Alfred J. in Ig-nacio Miranda. Rojena sta bila v Mehiki. Oba sta postavna, se silno modno oblačita in obogatela sta s komišni, ki sta jih prejemala s prodajanjem municije. Sla sta že v začetku svojega "biznisa" v vrhnje plasti, kjer so stotisočaki in milijoni. Tako sta v minulih treh letih dobila za prodano municijo štiri milijone dolarjev komišna. Koliko vojnih bondov je bilo treba delavcem kupiti, predno vsak prazen nič. Neka njena te- nabf*10 " "f"£ ^ galni graft, si vsak čitatelj lahko sam izračuna. Dognano je bilo, da sta prejemala komišen za prodane aero-olanske dele od ene kompanije, in potem tirjala znova komišen za prodane sestavljene aeroplane pri Brewster kompaniji. Torej dvakrat, ali celo trikrat komišen za eno in isto blago, ki je Uo skozi produkcijski proces pri dveh in več kompanijah. (Konec na 5. stfani.) , 11 Veliko novih tovornih ladij zgrajenih Oktobra je bilo zgrajenih v ameriških ladjedelnicah 163 novih trgovskih ladij v skupni teži 1.075,311 ton. Od 1. jan, do 31. okt. je bilo zgrajenih 1,524 novih trgovskih ' ladij. < Njihova skupna teža je 15,501,624 ton. ■HM ■ Odstavljanja tisocev v municijski industriji Vetti o sapiranju municijskih tovarn in odstavljanju delavcev se množe ln še slabše se obeta. Vsrok Je, ker Je ameriška industrija zmožna producirati v o-gromnih količinah, municije pa se uporsblja manj kot se je je izdelovalo. Imamo armado milijone mož, a v akciji jih je le nekaj sto tisoč. Le tisti v akciji uničujejo patrone in vse drugo, $knr Je potrebno v bitkah. V glavnem se ameriško municijo uporablja v "posojevanjn in najemanju*' (lend-leaae).. Ogromno se jo potroši na vzhodni fronti* kjer ta dežela materijal-no veliko pomaga. Ker pa svoje milijonske . armade . nimamo v akciji, Je maraikaklh stvari v munlcijskem področju le preveč, a nekaterih pa premalo. V itohilju Je posebno malega orožji, krogel j, granat Itd.« kar se Je isdelalo sa slučaj, tke gremo v aktijo s masivno armado, nama »t o po malem. Zato se bile v tem letu ustavljene večinoma take municijske tovarne, ki so stojo nalogo Že isvršlle. . Zvezne ordnančne delavnice so bile ustavljene ena v državi Utah, ena tovarna Je prenehala žs pred nekaj meseci v Indlani, ki Je stala menda okrog 30 mili-Jonov dolarjev ln Je komaj sa čela obratovati, le se Jo ustavili, dalje Je prenehala v Marionu. O., nedavno v Milwaukeeju Itd. V večjih Je bilo uposlenih po pet tisoč, pe tudi do deset tisoč delavcev, v mnogih manj. Delavci so sicer povsod dobili svoje, In v vsakem kraju jim Je bilo priporočeno, da naj se po-služijo delavskih posredovslnic, ako ne morajo dobiti sapoulitve v svojem mestu. To, da se delo sedaj . tlahka dobi, je znano. "Dobrih" služb pa že primanjkuje. Ako ta ali ona tovarna zapre vrata in odslovi pet tisoč delavcev in vel. Je upravi vseeno, kaj bo s njimi... A delavce pa vendar skfM, kam sedaj, čeprav vedo, da jim v teh časih ne bo treba na "reltf". Marsikdo si Je morda pod vplivom agentov že napravil svoj dom, čel, saj bo to t imel. trajalo in trajalo, potem pa se tovarna spremeni v delavnico predmetov za civilno uporabo— torej stalno delo zajamčeno. A namesto tega tovarna zapre, ostane V nji nekaj čuvajev, drugi pa zbogom. Dela zadosti, ga boste že kje dobili. To sicer sedaj še ni noben problem. Neprijeten je le sa tiste, ki so že v i njemu. A nekega dne pa bo to problem, ki bo trajal več let. predno postanejo razmere spet normalne. In takrat bo spet treba misliti: Kam? Kako? In pa prihranki is sedanjih "sijajnih" plač bodo delavcem prav dobro prišli, kdor Jih bo kaj prida Kako se razvija agitacija za rdzširjenje Proletarca Iz izkaza poslanih naročnin in nabranih prispevkov v tiskovni sklad, objavljen v tej številki, je razvidno, da so dobili zastopniki in drugi prijatelji Proletarca v zadnjih štirih tednih 75 novih naročnin, 126 obnovljenih in nabrali $81.95 v tiskovni sklad. Skupni rezultat agitacije, ki se je pričela 1. ju- • ti «• Itfo, je sledeči: Novih naročnin .............. 382 Obnovljenih naročnin ........ 748 Skupaj 1,130 Skupaj nabranega v tiskovni sklad $513.24. V izkazu, ki je priobčen na 5. strani, so vštete le tiste naročnine, ki so jih dobili drugi, in tisti prn spevki, ki so jih nabrali udeleženci te kampanje. Imena prispeva tel jev priobčujemo v posebnem izkazu, ki bo v prihodnji številki. Seznam v tej izdoji je spet precej podaljšan z dodatnimi imeni. Priznati moramo, da so tisti, ki so se agitacije udeležili, izvršili veliko dela. A ga je še več pred nami; če hočemo Proletarcu res dobiti tisoč novih naročnikov. V dosego tega namena bo treba še več agitatorjev in več sodelovanja. Rekli smo in ponavljamo, da če se bi potrudilo saj pet sto naročnikov dobiti po ene^a novega, druge pa bi dobili agitatorji, pa bi število naraslo več kot na tisoč novih. Sedaj, ko smo na pragu božične sezone, bi se jo lahko uspešno porabilo tudi v agitaciji, ki jo vodimo za list, bodisi z dobivanjem naročnikov in zbiranjem prispevkov listu v podporo. Ako se zavzamemo, bo cilj dosežen do konca leta, kar bo vsem, ki pomagajo, najlepše novoletno voščilo. I'rolo tarer, November 24, 1943. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Isdaje IZHAJA VSAKO SREDO. Jugadovaaska Delavtka TUkofo« Dr «ib., Chica««, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ? Zedinjenih drtavsn ta celo leto $3.0u; ta pol leU $1.75 sa četrt leta $1.00. Iaesamstvo: sa eelo leto $3.60; ss pol leta $2.0«. V.I rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčite* v številki tekočega tedna. PROLE TAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'. Publishing Co., Inc. Established 1906. Editer.......... Business Msnager. --------Prank Ssits .Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Tear SJJÖ0; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries, zadnja tri leta škodovalo njenemu ugledu," je trpko omenil McMahon. "Pri volji sem, da naj sodi vsak informiran Američan, da-li je to res ali ne Zase sem popolnoma prepričan, da so zahteve, ki so mi jih predložili, kr- Tudi se še spominjam OBrie-novih govorov po radiu v času kafnpanje proti Rooseveltovi vnanji politiki in njegovih govorov pred avdijencami "America First", v katerih so lopali po predsedniku, t4ker nas tira v vojno". Napadali so Anglijo in šitev principov svobode govora ostale zaveznike, a proti faši-in akademične svobode," je de- stičnim vladam niso vpili, jal v svoj zagovor Notre Dame takrat bržkone ni Naslednji dan po konferenci s prejela nobenih protestov proti predsednikom je McMahon pre- svojemu profesorju teologije, jel ček in s tem končal z Notre menda ker je deloval pred Pearl Dame. ► iti # Ker sem že pri predmetu od slovitve, upam. da mi bo dana prilika opisiti iz svojih sporni- Harborjem v korist ljudi in elementov, katere profesor McMahon napada. e V najtemnejših dneh svetov- nov resignacijo slovanskih žup- ne fašistične reakcije je Father ni kov in pa enega irskega kaplana na eni izmed najbolj premožnih župnij, kar jih spada pod čikasko škofijo. Zadeva McMahona je katoliškim kot nekatoliškim profesorjem in dijakom nauk, da j« za sloves univerze potrebno več kot pa imeniten "football team". Charles Coughlin v svoji reviji "Social J ustice" ponatiskoval fašistično propagando in jo širil po Ameriki tudi z govori v radiu. Napadal je jude v imenu krščanstva. Roosevelta v imenu miru in pravice. Noben katoličan ni vpraševal, čemu detroit-ski škof, ali kaka druga višja Prav gotovo čutijo, da bi dob«r cerkvena avtoriteta temu zagri-učni zavod moral imeti dovolj zenemu župniku cerkve Male hrbtenice prenesti udarec, ki j Cvetke v Royal Oaku, Mich.. ne Charles McCarthy. Govoril in mu g« da član fakultete z izja- ustavi širiti svoj fašistični'strup pisal naj bi edino v duhu onih. ki kontrolirajo Notre Dame, v duhu katoliške hierarhije v A-meriki. Newyorški nadškof Spellman. ki je bil to poletje na neuradni diplomatičai misiji neposredno za state department pri Francu v Španiji in potem v vo. da je Franco fašist, ali ki apelira na javnost, naj sledi politiki vlade, ki j« ž« pred desetimi leti priznala Sovjetsko unijo. ¥ Prav dobro se spominjam Mc-Mahonovih člankov v Čikaških javno izrekali željo, da naj bi Rusija v vojni zaeno s Hitlerjem izkrvavela. in izgledalo je že, da jim bo izpolnjena. A vojna sreča se je Hitlerju zaobrnila ravno na vzhodni fronti in tako je Rusija lobila priznanje,^spoštovanje in občudovanj«, ki bi ga prej zaman iskal. Vendar pa ji zbornica ni ploskala radi tega, niti ni priredila ovacije ob Hullovi definiciji Stalinov« oe«bnosti zato, ker j« spremenila svoj« mnenj« o "komunizmu". Tiste Rusije, ki je delovala m strmoglavi jen je kapitalizma v svetovnem obsegu in ščuvala v svetovno revolucijo, ni več. Rusija s« j« pripravljena brigati zase in sodelovati v tem oziru s komurkoli, ki je za vzajemnost s stališča neumešavanja. Sir Bernard Pargfc, ki ja biLdcdgo časnikarski korespondent v Rusiji, pravi, da s« sovjetska vlada sa svetovni komunteem več ne interesira, pač pa za svoj Industrial*! razvoj. Naj imajo druge države gospodarski sistem kakršnega hočejo, Rusija ima svojega in ga bo izpopolnjevala. 2eli skupnosti s Veliko Britanijo in Zed. drift vami, in če je ne bo, si bo iskala sodelovanja z bodočo Nemčijo, pravi Sir Pares, Deset let — pa tolikšne sprememb«! Kakšne bodo v prihodnjih desetih letih, tega ne vedo n« Paras, n« Hull, n« Stalin. Vsi ti ljudj«, pa Churchill, Eden itd., so drug o drugem pred 10. leti govorili vse drugaČ« kakor sedaj. Nič se ne v«, kako bodo govorili čez leto ali dve Bili so časi — par let je tega, ko so visoki možje v Angliji Mussolinija poveličevali Angleški in francoski pr«mi«r pa sta romala k Hitlerju, n« da bi Stalina povabila zravan, dasi j« bil z njima v domenku skupno s Francijo braniti Č«hoslovaško. Takrat Rusija zanje ni bila sprajetnljiva. Sadaj j«, ker s« j« prilagodila svatu kakršen j« in žali živali s njim v prijateljstvu i*v«t p« s« j« nja privadil. Z njenega stališča, ako jo bodo pustili v miru, J« to dobro A svet bo vzlic vsemu nadalj«val s socialno ravolucrfjo. ker j« zrel zanjo In hoče v nov red. Pot vodi v socializem »n te poti ne bi mogli uničiti nobeni bombniki v obliki pogodb za status quo, kakor je ni mogel fašizem v Evropi. po deželi • Father Coughlin in detroit-ski škof sta se sklicevala na svobodo govora v odgovorih na kritike v javnosti, toda za McMahona svoboda govora ne sme v«-ljati, ker je zoper fašizem. Njega se je lahko kratkomalo odslovilo iz Notre Dame vsled njegove vere v svobodo izražanja in delovanja proti fašizmu. Načelo takih zavodov je delavsko maso držati v temi, graduante iz njih pa potiskati v visoke državne služb«, v katerih bodo nadaljevali s politiko Notre Dame. % * e Nedavno je govoril v čikaški Orchestra Hall pred množico 2900 ljudi avtor knjige "Under Cover'\ John Roy Carlson, ki je m«d drugim dejal, kako v zmoti so tisti, ki mislijo, da bo zmaga ' al -i v j nad fa4txmnm v Fvr^__T . Akc«Ja na vzhodnem bojišču nad fašizmom v Evropi pomenila sama na sebi odpravo nevarnosti za fašizem v tej deželi. On meni, d2 ko bo v Evropi premagan, bodo transferlrane bojne poljane med demokracijo in fašizmom v Ameriko, predvsem v našo državo To se ž« vrši in naš državni ptič orel — bo imel mnogo opravka, č« bo hotel obvarovati ustavo, njen smisel in zajamčene svobodščlne C« se mu to ne posreči, bo oskuben in nasprotniki rtBlll of Rlghts" ga bodo nadomestili po svojem o-kusu s kako drugo ptico. John Chamazar. Političen položaj v Evropi O njemu se precej piše. Kar se tiče okupirane Evrope, je jasno, da vse njene sil« streme samo v eno smer — v zlom sovražnika. Ali tudi tukaj se opažajo razne struje, katerih teren bo postal odprta borba kmalu ko nastane mir. Moskovski pakt n« pove veliko. Odvisno bo od položaja takrat. ko preneha grntenje topov. Revolucionarne struje. katere danes delujejo podtalno, bodo igrale veliko vlogo. A odločevale pa bodo armade, ki ali okupirajo razne evropske dežele, ali pa se formirajo pod novimi u-stavnimi ali provizoričniml vladami. Odvisno bo torej od tistih, kateri bodo kontrolirali vojaštvo. Mogoče, da pride do tega, da amerižke, angleške in ruske armade zasedejo vse dežele, katere danes spadajo k osišču in skušajo napraviti nekaj, kar bi bilo podobno demokraciji — ali to bo vzelo mnogo časa. In če gledamo, kakšna je bila administrativna politika naših (anglo-ameriškihi v Afriki in pa s«daj v Italiji, nima navaden človek veliko upanja. Winston Churchill gre tako daleč, da v svojem govoru Amerika ncem pove željo svoje vlad«, da dobita grški in jugoslovanski kralj nazaj svoja prestola, v drugem govoru pa znova konstatira, da Anglija obdrži vse kar je im«la. Potem je jasno, da ti ljudje ne mislijo o kakšni evropski federaciji. Zato se m«ni zdi popolnoma naravno, zakaj bo podpisal Ceh Beneš dvajsetletno pogodbo s Sovjet-1 sko unijo. Ce bi bila danes v boju delavska demokratična Anglija ter socialistična Amerika, kjer bi bilo vprašanj« kapitalizma in privatne veletrgovine že odpravljeno — potem bi lahko verjeli, da je to zadnja vojna in da j« napočil čas velike federacije vs«h evropskih'ljudstev. Ali zapomniti si moramo, da so v od zavesnikov okupiranih krajih I talij« fašisti še danes na krmilu. ter da so med nami v vodilnih krogih še zmiraj mnogi taki ljudj«, ki so fašisti po duši. Odvisno bo torej od malih ljudi, delavcev in kmetov ter obubožane intclig«nc«, da si ustvari novo družbo Am«riški in angleški kapital jim tako družbo ne bo dal. Na bojiščih teren za ofenzivo ter idealen za defenzivne operacije omogoča N«mcem. da s sedmimi divizijami zapirajo pot obema armadama — peti in osmi. Tisto računanje, da so Italijani dobri g«riki, ter da bo njih moč v«like vrednosti za sav«znik«, j« splavalo po vodi. Potem pa še tisto barantanje s kraljem in fiadoglijem katera oba sta popolnoma brez fasti, v katera noben poét«n Italijanski revolucionar nima v«re ne zaupanja. In to so edini ljudje, kateri bi bili pošteni in dobri gerilci. Meni s« zdi, da bo U italijanska kampanja vzela dolgo časa in v«liko življenj V Jugoslaviji j« v boju devetnajst nemških divizij. Pracej teh j« oklopnih, opremljenih s tanki ter težkim topništvom. Od kar s« j« Italija podala zaveznikom so Titovi partizani v neprestanem boju z Nemci. Težko f« verjeti, da morejo v Jugoslaviji gerilci angažirati skoro trikrat več n«mék«ga vojaštva kot ' pa obe naši armadi v Italiji. Na južnih otokih Pacifika je borba na nož. Naši fantje s« bore do kolen v vodi in blatu. Tistih džungel in vlage ne bo pozabil nobeden, kateri bo preživel te boje. Otok za otokom, korak za korakom se nadaljuje ta borba, za katero so se v«žbali Japonci cele dekade Pri nas Pred dobrim tednom, ko so zvedeli špekulanti na Wall St., da je v gotovih finančnih krogih v Angliji mnenje, da se Nemci podajo še pred božičem, potem ruske zmage, vzet je Kijeva — vse to jih je tako razburilo, da so padle delnice na borzi za več kot $2.000.000,000. Nekaj čudnega, kajne* Gospodje na borzi se boje miru ... * Gotovo ste že čuli, da se eden kandidatov za različne balkanske prestole nahaja v Mehiki Kajpada, da je demokrat! Njegova edina želja je. da se mu dovoli vstop v to deželo, kjer bo takoj organiziral veliko demokratično akcijo za osvobojenje njegove dežele, ki sedaj ječi pod nacijskim jarmom. Ta veliki demokrat je nekdanji rumunski kralj Karol. Ali na veliko njegovo žalost, javno mnenje tu v Zedinjenih državah mu ni ravno prijazno. Da se to odpravi, je angažiral nekega Russella Bird-wella v New Yorku, kateri naj s pomočjo prominentnih ameriških kolonarjev dokaze našim ljudem, kako dober in pošten je U bivši kralj. ' Birdwell se je obrnil s svojo "storijo" do Peg-lerja in Edwin A. Laheyja naj mu pomagata pri tem delu, pa se je fant gîoboko urezal. Pegler (delavstvu sovražen kolonar) in Lahey sta ga v njunih kolonah pošteno oprala t«r s tem opozorila javnost na spletke raznih kraljevskih pustolovcev. Ruski relif Nié za poročati. Moja žena je nabrala v Clarendon Hillsu in v Chicagu precejšnje število pono-šenih oblek ter jih oddala na pristojno centralo. Ce ima kdo od vas tu v Chicagu kakšno suknjo, obleko ali obuvalo, ki je ne rabi, naj pokliče Russian War Relief. Inc.. 80 E. Jackson Blvd Chicago. Tel. Harrison 3252 Tam mu bodo povedali, kje je najbližja centrala. Tole mi ne gre v glavo? Retnico t prepriconju Socialist, ki j« ta is prepričanja, ostane socialist do konca življenja. Kdor pa j« socialist le v frazah, ga bo odnesla prva sapica iz socialističnih vrst. je v polnem razmahu Ruske armade se bližajo poljski in rumunski meji. Vsa več kot tisoč milj dolgaN fronta je v ognju. Pred tednom dni Kijev, potem Fastov, nato žitomir itd. Slednjega so Nemci sicer vzeli s pro-tlofenzivo nazaj, a prodiranja rdeče armade niso ustavili Nemci, ki so se naselili na ukradeni ruski zemlji beže nazaj na Poljsko in v Rumunijo. V Rumuniji vlada kaos. kateri »e * bližanjem rdeče armade dnevno veča. Finska, Ogrska, Bolgarija in Rumunija — vse bi s« rad« iztrgal« iz nacijsk«ga objetim. V Grški in v Jugoslaviji divja gerilska vojna, kater« n« morejo zadušiti vs« številne n«mšk« divizij« S«daj je za Nemčijo vs« odvisno ssmo še otf nj«n«ga orožja — kar "d«r fuehrer" dobro razume. V Italiji gre počasi. Težaven i temu toliko ljudi gloda le v prešlo,« In jo kliče za sabo, no-.: mesto da se bi ozrli v bodočnost in korakali v nji in z njo? POVESTNI DEL JANKO LAVRIN: I z popotnikovih zapiskov (Nadaljevanje in konec.) derviši Nenavadno visok, v progasti halji in s čaimo na glavi je s prav vzhodnjaškim dostojanstvom stopal po bazarju v Elba-sanu in se ni menil ne za kramarje ne za njihovo blago, ki je ležalo razmetano po neštetih lopah in luknjah. ' Kdo je pa tale?" sem pobaral Albanca, ki me je spremljal in je očitno poznal ljudi in tajne tega mesta. O, to je naš begunec iz Turčije. Derviš je, šejk Rufajev. Med našimi mohamedanci je precej ločin, toda Rufaji;' je dejal, zamižal in pomenljivo zažvižgal. "Ali bi jih radi videli? Sestajajo se namreč ob petkih in danes je petek Srečo imate." • Nekaj ur pozneje sva potrkala na debela vrata v predmestju. Sluga, ki je nama prišel odpret, se je zaspano pokloniL "Prosim, počakajta. Povedal bom šejku." Kako minuto za tem se je že vrnil. "Izvolite!" Pripeljal naju je po hodniku . v sobo, kjer je ležalo po tleh ob stenah nekaj blazin. Na preprogi v kotu je sedel šejk s prekri-žanimi nogami in se je poglabljal v knjigo. Za hip je privzdignil glavo, pokimal, naj sedeva, nato pa se je spet poglobil v branje. Začuden nad takim sprejemom sem sedel na blazino in jel opazovati njegov obraz. Precej droben je bil, bledo rumenkast in porasel z gosto črno brado. Bil je pravilen kakor izklesan in bi bil celo profinjen. Če bi njegove poteze ne bile nekam trde, malone sadistične in polne tistega vznemirljivega mira, ki ga večkrat opazimo pri vzhodnjakih. Oči so bile težke in trudne. To so bile oči človeka, ki preživlja neprestane notranje napore. Sluga je prinesel dišeče mok-ke in šejk je zaprl knjigo. Ko nama je ponudil kavo, se mu je obraz razjasnil v dobrohotnem nasmehu. Pričel se je pogovor, ne, to je bil pravi obred vljudnosti — one notranje vljudnosti, ki je tako zelo tuja naši in je prav zategadelj tolikanj očarljiva. Dajala je neki nov pomen in novo patino najnavadnejšim stavkom in besedam. Bilo mi je skoraj žal, ko je prišel čas povsem drugega obreda — onega v mošeji. Sluga nama je odprl vrata v majhno mošejo, ki je odznotraj spominjala na orožarno. Na stenah je viselo vse polno starih mečev, nožev, rapirjev in celo majhnih bobnov in cimbal. Derviši, ki jih je bilo kakih trideset, so že čakali. Kaj čudno zborovanje. Najbolj se me je dojmiLstar-ček, ves siv in s skuštrano brado. To je bil nekak kralj Lear z vzhodnjaškim obrazom. Poleg njega je stal mladenič z obrazom, ki je bil izmozgan, slado-strasten in asketski hkratu. Tretji derviš se je vedel kakor mesečnik. Dejal bi, da so mu očes-nice obrnjene navznoter, kajti ves moj jaz se mi je razblinil. Pred očmi se mi je preblisnil privid puščave, ki po njej drvi neskončno krdelo jezdecev z bobni, meči in sulicami — val „ I za valom, val za valom, in Ala- ni se menil za nikogar in za prav hovo ime odmeva od obzorja do nobeno stvar. Nekoliko dalje je 1 obzorja stal trinajstleten deček nežnih. "Alah! Il-Al-la-a-ah!" rožnatih lic, ki je bil oblečen v Privid je izginil pisano haljo in se je oziral okrog p^ seboj sem spet zagledal z velikimi dekliškimi, sanjavo suho šejkovo postavo. Obraz mu zamišljenimi očmi. Prav za njim je bil ves potan, in oči kakor bla-je bilo ... toda ta hip je vstopil zne Kakor v zamaknjenju je sam *eJk vzel meč s stene in pomignil naj- Pokončno in resno je koračil bližnjemu dervišu. k vdolbini pročelne stene in^se Ta je brž pristopil, poljubil poklonil proti vzhodu. Potlej se šejkove bose noge in legel na tla je še enkrat poklonil in meže z obrazom navzgor. Šejk je za-mrmral in šepetal kakor da mo- mižal in jel mrmrati kakor da 11. Njegov šspet je počasi rasel moli. Potlej je s sUno omočil ko-v zategnjen falsetto, derviši pa nico meča, jo postavil na dervi-so se medtem zbirali v polkrogu.: §ev vrat ter zarezal v meso. Ra-Drzeč se za roke so se sklanjali no si videl razločno, krvi pa ni v ritmu šejkovega peva, ki je bilo. bolj in bolj rasel in polagoma Se dvoje dervišev je prihitelo prehajal v vpitje, rjovenje, tu- Držala sta ga za lakti, medtem lenje. Kar iznenada pa je spev ] ko je ta cepetal po «voji žrtvi prenehal, odločno in sikajoče, ko Kakor gnan od trušča dervišev da bi ga odsekal z mečem je cepetal čedalje hitreje in sil- JtGOSLOVANSKI OIRILCI POD TITOM ho prizadejali Nemcem veliko ikode in is*ub. Toda ke je TZLÏÏTEJm fZ^SJT^ ?Jlm * Berlin oznanil^ uLu kot mravlje Minul teden Je bilo porocano. d« se je partizanov lotil posebno v Dalmaciji. U Londona^ tolm^eno, da se bi mogli umakniti le preko Jadrana, kar bo le malokomu mogoče, ali pa v gore, l£rp. bi čakalI zimi glad Na zavezniško invazije v Dalmacijo p. sedaj se ni misliti. Gornje je sika jugosl^an skih gerileev s strojnicami (pri eni, na desni, je ženska). Ju»ws.ovan bilo P» Jlk globine v puščavi rojenega isla- nekoč z ognjem in mečem širile ma.nn pričel sem umevati stra-, med neverniki prerokovo postno navdušenje armad, ki so stavo. prenenai, odločno in sikajoče, ko Kakor gnan od trušča dervišev ........... 1 1 da bi ga odsekal z mečem je cepetal čedalje hitreje in sil-1 g% I A O Alfi n III^PAI AIVlAil IA V odgovor so jeli derviši za- neje, s penečimi se ustnicami J ll I Ao IIVI IL NAdtllA llIKAN.lA vijati z votlim, neskončno -dol- ki so se pačile v krikih, kratkih ********** * ■ "inviiMn UlftJFlllVfl POLJSKA PRIZADEVA ZAVEZNIKOM VELIKO TEŽAV . (Nadaljevanje s 1. strani.) moč, Rusija pa naj pomaga z letalstvom. Tedanja poljska vlada — bila je reakcionarna, fašisti-zna in protiljudska, se je v svojih pričakovanjih in v zanašanju na moč svoje armade ukanila in tako je njena dežela v dobrem mesecu vojne izginila z zemljevida. A se bo obnovila, to ve vsakdo. Tako velikega naroda, kakor je poljski, bi niti Hitler ne mogel uničiti. Vprašanje je le, kakšna naj bo nova Poljska. Ker Moskva trdi, da Rusiji sovražne np bo več, se posebno ameriški Poljaki boje, da se jo kani preurediti v "boljševiško" državo. Ves katoliški politični aparat v tej deželi deluje, da se prepreči to nevarnost. A zdi se, da ameriška vlada ni pri volji zaplesti se v sovražnosti z Rusijo zaradi tega. Prvič, sovjetska vlada stoji na stališču, da so Angleži na versaillski konferenci priznali, da so Poljaki dobili milijone ljudi, ki niso Poljaki, in vsled tega več zemlje kot jim je šlo edino v namenu, da se Rusijo oslabi. Drugič, kakorkoli je katoliška gim uuuuuuuuuu, da me je kar in prodimih nalik onim ranje-mrazilo. nega šakala. Eden izmed dervišev je prine- Derviši so se zdaj vrteli, kri Piše CHARLES POGORELEC ^nargi.i podobno pos^in jo ' i.H In rjovite kakorV£ d^ j KudTpo^^p^^ pod« šejku. Ta jo je povohal nov nekje n. dnu p*KU. Neka- za itiri is prej nove " Nosn.ce so mu zadrgetale in tre- teri so *e onemogh in so popa- ročnine tn ^le^e dodaTdZ palnice so mu zakrile odi. Ne- dali po tleh, drugi pa so sopli in v tiskovni sklad »r AtM 1 ■ X A A J a ■ i »IX. i ^ — i__ S _ J— S ^ •.* 1 _ S___1 A • « * * .. i ^^^^ * ^^^^^^ Benedict še en oglas za koledar. Joseph Klarich obnova naročnine, $1.25 v tiskovni fond in za knjigo "My Native Land". Math Urbas prispevke za Prosvetno matico, za klub štev. 114 JSZ in za društvo št. 121 SNPJ. Katherine Krainz, ki nas ni provizije _____________1 ITMl Pn l<>> I« A M A «I tAl derviša do derviša in jim dajal viš s kuštravo brado je lovil sa-vohati mamilo. po, a si je še vedno prizadeval, Vsi obrazi so se hipoma ču- da bi dohitel druge. Le njegov dno spremenili. Žile na čelu so falsetto je zdaj slabel kakor pojim nabrekle, in kaplje potu so jemajoče cvilenje prašiča pod se jim kotalile po licih. Začeli so mesarjevim nožem, se klanjati. Pri vsakem pripogi-j kakšno minuto pa je po- bu pa so bruhali hripave, grgra- vsem premolknil. Njegov pogled je nedavno obiskalt v uradu pa ve krike ue, ue, ue, ue,... je bil zdaj truden, malone uga- dolar v tiskovni sklad ' Kriki niso bili več človeški, le ustn»ce so se še vedno ne-podobni so bili že besnemu laja- kam Sro*eče stiskale, nju, ki je naraščalo vedno v Derviš z mečem v vratu je le-istem ritmu. Sejk sam je bil ko- žal kakor mrt*v. Sejk se je sklo-maj še podoben človeku. Mišice nil dezenJ m mu izvlekel meč. na obrazu so mu drgetale, pot j Spet Je nekaJ »mrmral, omočil prst in se dotaknil rane in vek mu je lil po sencih in oči so mu žarele nalik plamenečim kroglam. Alah! Il-Al-lah! Il-Al-la-a-ab!" Vreščal je v falsettu in švignil z očmi po polkrogu dervišev, ki so se sklanjali vedno niže. sopli, hropli in pobesnelo vzklikali. Ue-ue-ue-ue ... Ue-u-eu-ue. "Alah! Il-Al-la-a-ah!" svoje žrtve. Sledil je trenutek napetega pričakovanja. Bilo je, ko da je ves hrup obvisel nekje v zraku. Kaj, če bi se čudež vendar ne zgodil!!.. .«Derviš je počasi odprl oči in se ozrl okrog sebe kakor človek, ki se zbudi na neznanem kraju. Mahoma, ko da se je nečesa spomnil, se mu je obraz Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa., je poslal še en trgovski ter dva pozdravna oglasa koledarju, $20 v tiskovni sklad, ki jih je zbral na zadnji konferenci JSZ in Prosvetne matice na Syganu, ter še $1, ki mu ga je pozneje prispeval s. Geo. Smrekar iz Ali-quippe. Frank Boltozar ml., Long Beach. Calif., je brzojavno sporočil, da želi enak pozdravni o-glas v koledarju kot prejšnja le- 12; Mary Polšak, Imperial, Pa.,' ta. Frankie je eden izmed tistih 20; št. 300 SNPJ, N. Braddock redkih tu rojenih rojakov, ki se Pa., 10; Mary Rataic, Forest Cikaj rad spomni naših publikacij ty, Pa., 2; št. 263 SNPJ, Chest-z gmotno podporo, čeprav jih ne nut Ridge, Pa., 10; Frank Strah, obvlada v jeziku, pa se vendarle Lawrence, Pa., 6; Anton Zupan-zaveda, kam spada in je pravi čič, Point Marion, Pa., 10; Lud-potomec svojega očeta, ki je bil ¡wig Yoxey, Pueblo, Colo., 55 iz-do Igo let ni zastopnik Proletarca tisov. v Pueblu, Colo. j "Big" Tone iz zlate dežele dr-, Maks Knaus, tajnik društva ži svojo obljubo, namreč, da bo ' št. 387 SNPJ, Traunik, Mich., pofclal vsaki mesec saj enega no- JSZ, Pursglove, W. Va., 25 izt.; Frank Hrvatin, Salem, O., 12; Frank Kolenc, Windsor Heights, W. Va., 4; Joe Kolenc, Aguilar, Colo., 2; Frank Kosem, Elm Grove, W. Va 8; Sophie Kotar, I cerkev v ZedTdržavah politično Rains, Utah, 6; Joseph Kosich, močna> je celo stari državni taj_ nik Cordell Hull na konferenci v Moskvi izprevidel, da Poljska po tej vojni ne bo več Beckova, nič več "republika" poljske šlahte in hierarhije, ampak zares ljudska republika, ki bo po-medla s privilegiji in začela na svoji Kalvariji znova. Možno je, da bo Moskva usmerila njeno obnovitev tako, da postane Poljska spet ud ruske države. A v vsakem slučaju je gotovo, da nji sovražne vlade v Varšavi nič več ne bo. So. Chicago, 111., 10; Louis J. Lessar, Eveleth, Minn., 8; Julia Modetz, .Aurora, Minn., 12; Alois Ocepek, Barberton, O., 18; Jennie Penchalk, Akron, O., 4; it. 143 SNPJ, E. Helena, Mont., piše med drugim: "Da ne bom spet "ošimfan" kot lani, se zdaj malo bolj "poahtam" z naročilom za koledar. Naročil jih je 12. Maks je moj ožji rojak On "Potočan", jaz pa "Zimarčan". Osebno se še nisva videla, pa sva kljub temu prijatelja. Upam da mi bo kdaj dana prilika sre- Anton Jankovicti iz metropole I ôati se z njim. Dopisujeva si že je poslal 8 novih in 2 obnovni I yei let- Šejkov obraz je zatrepetal in razjasnil. Vstal je kakor spre- se krvoločno zatresel. Bilo je kakor da je voljan planiti na vse, kar se ne klanja Alahovi in pre-rokovi volji. Oči so se mu bliskale na vse menjen in se je pridružil ostalim dervišem. Nekaj minut za tem je izginila že sleherna sled o rani. Sejk je zamišljeno stal. Pot- NAROČITE KNJIGO "MY NATIVE LAND" ki jo je spisal a a Louis Adamič IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 i » T « « V zalog) Tudi druge Adamičeve knjige ' . j * Pišite po cenik l r ' m ■ n ... . i ■ - . ,. « Naslovite: ! PROLETAREC j 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23, ILL. j ¿•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a* strani in kogar je zadel njegov Je iznenada vzel močno zar pogled, se je zvijal in vpil pod ^avel raPir- poklical dečka v ha- ....... U* in'mu ga zabodel skozi lice. Z rapirjem v obrazu, z razprostrtimi rokami in z lahno bdpr-vimi usti je jel plesati. Svetle dekliške oči so mu žarela v zamaknjenju. Demonski hrup yt iznova narasel. Vsi so se vrteli v deliriju z dvignjenimi rokami, meže in s oeno na ustih. Tuljenje je postajalo vedno bolj hripavo, obrazi čedalje bolj divji, krčevitejši, edalje bolj izpačeni. Ue-ue-ue-e... Ue-ue-ue-ue. Orgija blaznosti. Kankan obsedencev. Nekaj dervišev je v hipu sne-!o s stene meče in nože, zavihteli so jih po zraku, zabliskali z njimi po zraku in jeli udrihati po sebi — eden, dva, eden, dva ..., vsak udarec je spremljal zadir čen, histeričen krik. 2ivci so mi odpovedali. Kakor ponorel sem stekel ven na cesto. njihovo silo kakor božjasten. Naslednji hip nisem več videl bobnov in cimbal na steni, marveč že v rokah dervišev. Sejk je stopil na sredo, se obrnil proti vzhodu in povzdignil roke. "Alah! Il-Al-la-a-ah!" Krikom se je pridružil v odgovor bojni hrup bobnov iz me-di. Tuljenje se je mešalo s tru-ščem bobnov in z žvenkom cimbal kakor da divja v besnem napadu cela armAda. Okna so žvenketala,' zrak se je raztezal in zdelo se je, da se bo vsa mošeja zdaj zdaj razletela pod pritiskom tega kaosa, ki je bil poln neke nalezljive, peklenske magije. Nekaj časa sem bil kakor v snu. Duša, volja, misli, čuvstva, e e # "Precej vroče je tu notri, ali ne^" je dejal moj Albanec in po-mežiknil, ko jem stal zunaj in sem bil še zmerom ves iz sebe. "Mar mislite, da imam vrvi namestu Živcev?" "Nič ne de. Nič ne de. Ce ostanete del j časa tukaj, utegnete doživeti še bolj čudne stvari," me je potolažil. "Zdaj pa pojdi-va, da se malo pokrepčava. Meni ža kar poje v želodcu." Sla sva po veliki prašni cesti, ki se je pekla v soncu. V ušesih mi je zvenelo derviško tuljenje in njihov ples mi Je migotal pred očmi. Nenadoma sem začutil, da sem doživel v tej mali ril-tajski mošeji zares nekaj pomembnega. nekaj, kar ml je dalo vpogled v nedoumne, temne naročnini. (Da se ne pozabi: pravi, da njegov poziv na tekmo za nove naročnike, pa najsibo v metropoli ali kje dmgje, še zmerom drži. Kaj pa je, fantje in dekleta, ali ni nobene korajže več med vami? Dajte "večnemu popotniku" priliko, da pokaže, česa je zmožen. Frank Kokal je poslal 4 nove. John Krebel pa 11 obnovljeniji in 2 novi, $1 v tiskovni fond in naročilo za 200 koledarjev za klub 27 JSZ. Leo Zevnik. La Salle, 111., je poslal dve obnovni naročnini, provizijo pa pustil za v tiskovni sklad ter še dva pozdravna oglasa za koledar. Anton Tratnik, Diamondville, Wyo., je poslal naročnino za 17 koledarjev ter obilo želja za dober uspeh listu v sedanji kampanji. Frank Cvetan, Johnstown, Pa. je poslal še 6 trgovskih in 2 pozdravna oglasa za koledar. 10 obnovnih in 2 novi naročnini, $2 tiskovnemu fondu in naročilo za 200 koledarjev. Anton Zornik iz zapadne Pen-sylvanije je naročil za začetek 200 koledarjev ter poslal 2 novi in 10 obnovnih naročnin. Za Nick Trillerja v Library, Pa., je bilo tekoče leto zelo slabo. Pri delu v rovu ga je podsulo še meseca marca in precej poškodovalo. Zdaj je že toliko o-kreval, da misli s prvim decembrom iti nazaj na delo. Poslal je naročilo za 25 koledarjev in $2 tiskovnemu fondu. Racine, Wis. John Pucely je obnovil naročnino, naročil koledar ter prispeval $1 tiskovnemu fondu. Chicago: Joseph Oblak je dobil Še tri oglase za koledar, upravnik 2 novi in 2 obnovni naročnini. Angela Zaiti pa 4 ob-novne. ( Ignac Spendal, Clinton, Ind., je poslal 2 novi in 2 obnovni naročnini in naročilo za 10 koledarjev. ' Martin Judnirh, Waukegan, 111., 8 obnovnih naročnin in $1 tiskovnemu skladu. Warren, O. Jože Jež se nas je spomnil z 2 novima naročninama in z naročilom za koledar. Johnu Kosmachu, Albia, Ia., smo poslali par številk lista na ogled. Do padel se mu je in ga je vega naročnika. To je izpolnil za oktober, čeprav bo v seznamu poslanih naročnin šele prihodnjič. Poleg tega je naročil še 25 koledarjev in poslal $3.25 v tiskovni fond, vključivši njegovo provizijo od naročnine. Glede naše kampanje za tisoč naročnikov svetuje, naj bi se vsak naročnik potrudil dobiti enega novega, ki naj bi bil božično ali novoletno darilo Proletarcu. To, po njegovem mnenju, bi bilo najlepše darilo listu. Tudi na ti- naročil za celo leto ter priporo- skovni sklad, pravi, naj se ne počil, komu naj še pošljemo list na 1 zabi» Proletarec je list nas vseh delavcev, in čimbolj ga bomo podpirali temboljše bo za list in za vse napredno gibanje. ogled. Hvala, John. Jože Cvelbar iz Sharona, Pa, se je spet oglasil. Storil je to kar je zadnjič obljubil: poslal je 10 pozdravnih oglasov v koledar ter naročilo za 32 izvodov istega. Louis Barborich, Milwaukee, Wis., je poslal 4 obnovne naročnine in naročilo za 150 iztisov koledarja, za enkrat, kot pravi. Ko s pomočjo somišljenikov te razpeča. jih bo še naročil. Terezija Juvanc pa je naročila knji- JUGOSLOVANSKI SHOD Milwaukee, Wis. — Tu je bil ustanovljen odbor za akcijo od-x>ra južnoslovanskih Američanov, v katerem so zastopane vse južnoslovanske narodnosti. V nedeljo 12. decebra sklicuje ta lokalni odbor velik shod v go "My Native Land" ter prispe-^ Mihvaukee avditoriumu, na ka- vala $1.25 v tiskovni sklad. John Jereb, Rock Springs, Wyo., se je vrnil z ribolova "v hribih", pa se je domislil, da je treba tudi nekoliko pogledati kako je z naročniki. Poslal je 4 obnove, provizijo pa prepustil tiskovnemu skladu. «Naročil je za začetek tudi 20 kotalarjev. Po dolgem času se ]e oglasil naš stari znanec in lojalen podpornik naših publikacij Louis Britz, Houston, Pa. Poslal je $2 v tiskovni fond. Pravi, da se mu list zelo dopade, vključivši celo taki drobci, ki jih zbira upravnik, in mu želi še dolgo, dolgo življenje. No, dokler ima Proletarec število takih podpornikov kot je bil Lojze vsa ta leta, se mu še ni treba bati pogina. Louis Nosse, Broseley, Mo., je obnovil naročnino, in kot ponavadi, prispeval $1 v tiskovni sklad. Naročil je tudi koledar, kakor vsako leto. John Petkovšek, Kokomo, Ind., je naročil 3 koledarje in knjigo "My Native Land" ter poslal $1 00 v tiskovni fond, $5 za Jugoslovansko pomožno akcijo in $5 za ruski vojni relif. Jože Ovca. Springfield, 111., je poslal 4 obnovne naročnine. Drugače, pravi, da se imajo po navadi. Ameriški družinski koledar so še naročili sledeči, ki niso zgoraj omenjeni: Andrew Rogatay, Export, Pa., 12 izt.; Herman Dro-beseh. New Waterford, C. B., Nova Scotia, Kanada fl; klub 228 terem bodo govorili Louis Adamič, hrvaški ban Subašič, Srb Sava Kosanovič in Bolgar Geor-ge Pirinsky. • Namen tukajšnjega odbora je delovati za skupnost jugoslovanskih narodov, delovati za zmago proti osišču in za demokracijo. In seveda za pravično ureditev balkanskega vprašanja. Prihodnja seja tega odbora bo v pondeljek 29. novembra v So-starichevi dvorani. Prične se ob 8. zvečer. Vsa društva so bila povabljena, da naj pošljejo po tri zastopnike vsako. Začasni predsednik odbora je zdravnik Robert Karen in začasni tajnik Charles J. Kovack. Dobro je, da se te seje udeleži čimveč zastopnikov in skupno pripomorejo, da bo shod 12. decembra res skupna manifestacija vseh članov jugoslovanskih narodov v tem mestu, Joseph Radelj. Popravek V prejšnji številki se je dogodila v koloni Joška Ovna na 2. strani v 6. koloni, v podnaslovu "Jugoslavija", v deveti vrstici, težka pomota. Stavek, ki se pričenja: "To so od nemškega poveljnika" itd., bi se moral glasiti: "To so od angleškega poveljnika" itd. Nezadovoljstvo s Hullom in Edenom Poljaki v Zed. državah protestirajo skoro soglasno proti Hul-lu, ker se je na konferenci v Moskvi ognil temu delikatnemu vprašanju z izjavo, da se ga bo šele po vojni rešilo.* Torej tako, -kakor bo hotela sovjetska okupacijska armada. Catholic Welfare Council, ki je vrhovna relifna in politična organizacija ameriških katoličanov, je v pomoč poljskim katoličanom izrazil svoje obžalovanje nad dejstvom, da konferenca v Moskvi ni bila v stanju odpraviti bojazni poljskega naroda, kaj se plete o njegovi bodočnosti, in kakšne bodo njegove meje. Na Angleškem so "ekstremi-stični" Poljaki izdali letak, v katerem trdijo, da se je Anglija na konferenci v Moskvi "prodala za skledo ruske leče". Mnogi ameriški kongresniki in senatorji so bombardirani z apeli, da naj kaj store za Poljake. Vsa ta kampanja je sedaj obrnjena ne proti Nemčiji, ki je Poljake podjarmila, pač pa proti Moskvi. Glavni faktor v nji, kot že omenjeno, je cerkev, plemstvo in pomagajo tudi taki krogi, ki smatrajo, da če se obnovljeni Poljski prepusti vso svobodo, bodo z reakcijo v nji že sami opravili. Zaenkrat se vlada v Moskvi na taka delovanja nič ne ozira. Vzhodno Evropo hoče v svoje področje. Hull in Eden sta razumela in pristala v pogoj, da bo ljudstvo tam smelo spet glasovati, sedaj na temelju atlantskega čarterja, kako naj bo z njim, kadar se osvobodi Hitlerjeve okupacije. Volitve bo vodila Moskva Poljaki v Ameriki vedo, kakšen bo izid. Radi bi ga preprečili, da se ne da več . pomagati. V tej bitki ni izgubila samo poljska hierarhija in plemstvo, pač pa tudi angleška vna-nja politika, ki j* nalogo za obvarovanje stare poljske vlade z vrgla na Zed. države, pa se ji je Cordell Hull kaj spretno izognil. Anglija in Zed. države so molče pristale v pogoj Moskve, da se versaillska Poljska več ne ponovi. Nesnanje sovražnik. je delavčev najhujši Koliko znata vas dolg? Ako bi na gornje vprašanje odgovorili, da nikomur ničesar ne dolgujete, bi se motili. Odgovorni smo namreč skupno za dolgove zvezne vlade, posameznih držav, okrajev in občin, ki je znašal 1. oktobra 1943 v skupni vsoti $169,165,552,-043.25, ali $1,203.71 na vsa I osebo v tej deželi. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * MtMI KOMENTARJI Nemški generali tipljejo po svojih zaupnikih angleško in a-meriško vlado za pogoje, ki bi Nemčiji omogočili "časten" u-mik iz vojne. Vrgli bi Hitlerja, drugače pa bi Nemčija ostala kakor je bila. To poroča Frede-rick Kuh iz Londona v Chicago Sunu. Slične vesti se že dolgo ponavljajo iz raznih drugih virov. Po prejšnji vojni so nemški generali žrtvovali kajzerja, dovolili, da je postala republika, a sami pa so vsi ostali na svojih mestih in si ohranili vso vojaško oblast. Tajno so vseskozi snovali načrte za novo vojno, ki naj maščuje ponižanje Nemčije. Pojavil se je Hitler ter načrte nemških generalov dramatiziral, začel z oboroževanjem, Anglija, Francija in Zed. države pa so mu prodajale materijal in ga tolažile, da ne bi toliko razgrajal. Nemčija bo vojno izgubila, to njeni poveljniki dobro vedo. »i pa njihov namen vreči orožje proč in dvigniti roke. Oni hočejo, da Nemčija ostane kapitalistična, in da se sovjetski armadi ne dovoli v njo. Kapitalistična pa bo ostala le. ako ji hočeta angleška in ameriška vlada pomagati umakniti se iz vojne enaHo kakor so pomagali italijanskemu kralju. Hitlerja se bi iznebi-li, vlado pa bi prevzeli konservativci, ali bolje, reakcionarji stare šole, kakor so jo po zavrže-nju Mussolinija v Italiji. Tako rešitev italijanske "brezpogojne" kapitulacije si je zamislila angleška vlada, ameriška je pritrdila, nato še sovjetska vlada, pogojno, da se ¿la mesto v vladi tudi tistim elementom v Italiji, ki so bili zmeraj proti fašizmu. In n* X konferenci v Moskvi so pod istim pritiskom sklenili, da mora italijanska vlada postati "bolj" demokratična. Kot da je že Badoglijev kabinet demokratičen, a ne še zadosti. Ako bo angleška vnanja politika, to je Churchillova - Edenova taktika — obveljala tudi v Nemčiji, potem je jasno, da bo nacijsko vlado nasledil kabinet konservativcev in za zunanji videz bodo pozvali vanj par "ljudskih" zastopnikov. Stari gospodarski red bo s tem obvarovan in policijska, sodna in vojaška avtoriteta ostane v njegovi posesti. Koliko časa. to bo odvisno od delavstva. Ko nastane mir, bržkone ne bo več dovolilo razmer, v kakršnih bi se spet ponovila diktatura privilegiranih slojev in nato pa nova vojna in znova žrtvovano za hrano topovom. Ako se je delavstvo v Nemčiji in v Italiji iz zgodovine zadnjih petindvajset let kaj naučilo, bo prevzelo oblast popolnoma v svoje roke, mili taristom pa vzelo uniforme in odlikovanja. Bogastva pa socia- liziralo. Te nevarnosti se privi-; legiji boje v Italiji in v Nemčiji. Londonu in Washingtonu namigujejo, češ, tudi vašemu kapitalizmu bo v korist, ako pomagate našega ščititi. "Adamičev shod" v Clevelan-du dne 14. novembra se je izvr-šil povsem drugače kot pa sta svetovala morebitnim udeležencem "Ameriška domovina" in pater Ambroži^. "Enakopravnost" je poročala, da je bila dvorana nabito polna in da se je na shodu nabralo za SANS $1,235. Vprašanj od udeležencev na Adamiča, Kristana in druge, ki sta jih jim svetovala omenjeni list in Rev. Ambrožič, ni bilo, dasi je Adamič poleg o svojem delu, o Sansu in drugih sodobnih stvareh govoril veliko o par-tizanstvu in ga najbolj poudarjal. Ko je bil Adamič predstavljen, mu je množica priredila o-vacijo stoje in James Debevec je tedaj lahko uvidel, čeprav ni bil na shodu, da je to bitko izgubil. Adamič je svoj govor, ki ga je Enakopravnost priobčila v celoti, zaključil (citirano iz nje) sledeče: "Živela demokratična, partizanska Slovenija! Živela federativna, republikanska Jugoslavija! Živeli združeni narodi! Živela Rusiji* Živela Amerika, domovina moderne ljudske revolucije! Živela Amerika, rojstna zemlja partizanstva! SANS se ni razbil, čeprav so iz njega izstopili duhovnika Om,an in Urankar, ter Anton Grdi na. Mrs. Mary Prisland in Josip Zalar sta ostala v njemu. Zalarju je nekoliko težko, ker je napadan, a Prislandovo pa puste pri miru, razen v kolikor jo osebno nadlegujejo. Oba zatrjujeta, da je bolje, če je saj nekaj katoličanov zraven. Poudarjata, da čeprav ne soglašata z vsem, kar delata Adamič in Kristan, tako slabo pa vendar ne delata kot trdijo Usti, ki so izstopili. Vendar pa ta sporna zadeva vs-led "spremembe Sansove politike" med katoliško politično javnostjo še ni razčiščena in Zalar bo vsled nie še kritiziran. Dokazala pa'je. da so slovenski katoličani zelo razdvojeni. Na eni strani fanatični klerikalci, na drugi verniki, ki pa hočejo v politiki svobodne roke in delati po ukazih svojega razuma. Pri nekaterih pa odločuje — kakor povsod in med vsemi — tudi opor-tunizem. Bolje je biti zraven, "kot pa vse njim pustiti". In tako bo. La Parola z dne 20. novembra ima uvodnik v angleščini na prvi strani z naslovom "Please, OWI, There Are No Partisans NAROČITE SI DNEVNIK "PKOSVETA" Naročnin« u Združene dr ¿are (¡seen CkieaSa) I« Kanado 90.00 na lato; 93.00 sa pal lata» 91.50 aa ¿«trt let«; s« Chicago la Clear« S7.50 sa cala lato; $3.7* sa!pol leta; sa ¡nasaasete« $0.00. Naslov za list in tajništvo je: $Oa Lawndnle Avenue Chicago 23, Illinois stem iz urada za vojne informacije, in pa časnikarskim depešam iz Švice, ki delajo vtis, da se tudi v severni Italiji pojavlja partizanstvo, karkoli to je. "La Parola'* pravi, da v Italiji ni vzroka za partiaenstvo. kajti to je v tej vojni le jugoslovanska posebnost. V Italiji se bore enotno vsi, ki so za novo, republikansko, ljudsko Italijo. A v Jugoslaviji so na eni strani borci proti Nemčiji in ob enem za povratek v stare monarhistične razmere, in na drugi pa bojevniki zoper nacizem, in ob enem tudi proti domačemu napolfašizmu. V Italiji ni takega spora, pravi La Parola. Tam kralja niti fašisti nočejo več. razen vrhnja plast privilegijev. Sicer La Parola tega ne pravi v omenjeni številki na tako direkten način, a je to poudarila v prejšnjih številkah. Kralj se tam drži na površju edino še z zaščito zavezniškega vrhovnega poveljstva. Med svojim ljudstvom nima nobene. Grof Sforza je vzlic temu še pripravljen skleniti kompromis s savojsko dinastijo in ji priznati saj na papirju vladati bodočo Italijo. Sedanjega kralja noče na noben način, ker je skozin-skoz diskreditiran fašist, niti ne njegovega sina, ki je bil enako pajdaš Mussolinijevega fašizma, je pa pri volji priznati za kralja njegovega šestletnega sinčka. To ne bo nikakršna rešitev demokracije v Italiji! Sforza to ve. A je med dvema ognjema, na eni strani je Anglija s svojim usiljevanjem monarhizma, pomaga ji Vatikan, a na drugi pa taki elementi, ki hočejo, da se ostanke prošloeti ugonobi in Italijo proglasi za pravo ljudovla» do v vsakem oziru. Sforza si morda misli, do če monarhistom ugodi saj s priznanjem monarhije in ji da za kralja šestletnega Viktorja Emanueta IV., pa bo domovina rešena in vprašanje republike odloženo pod pretvezo, da se mora sedaj Italija posvetiti v prvi vrsti boju za izgon sovražnikov (Nemcev). Sforza je s tem kompromisom igro izgubil. Med tistim italijanskim ljudstvom, ki kaj razume, si je zapravil zaupanje, med monar-histi in hierarhijo pa si napravi! vtis spletkarstva. Sforza bi morda bil Dol j odprto zoper monar-hizem. Če se ne bi bal Ch*.rchil-la. A ker je tudi slednji uvidel, da ljudstvo noče pa noče "mo-ronskega kralj ička", pa manipulira, da se bi na kak način princip monarhizma v Italiji vendarle ohronilo. Monarhizem je ob enem zaščita hierarhije in njenih privilegijev in zavarovalnica veleposestev Saj tudi republika lahko pomeni vse to. pod upraVo reakcije hi kapitalizma. a v Italiji vedo, da bo vsaka ustanovitev republike ob enem socialna revolucija, ki bo pome-dla s starim redom, ne samo s fašizmom, ki ga je ščitil. Ali ni to čudne? Slovenijo so njeni škofje, in pa pokojna dr. Korošec in Kulovec oglašala za 99 odstotkov katoliško, a kar naenkrat pa naj bo pod komunističnim terorjem! Kako je mogoče, da se je tako veren narod spremenil v zverine, ki kolje duhovnike in nune, ter pobožne ljudi, tega ni Rev. Ambrožič še nobenkrat pojasnil V Waahingtonu so zborovali katoliški škofje, ki so diplomatl- čno izrazili veliko zaskrbljenost nad konferenco v Moskvi,°ker se ni dotaknila vprašanj mej. Le öemu niso poudarili atlantskega čerterja saj glede Poljske, so po ovinkih vprašali, a brez kričanja v javnosti pa dregali Hulla, čemu se ni za zavarovanje Poljske potegnil tako, kakor se je od njega pričakovalo? Odgovoril jim je v kongresu tako, da so ga lahko razumeli: Meje so težavna stvar. Risalo se jih bo, ko bo vojne konec Namreč takrat, ko bodo tisti, ki spremembe hočejo, že tam kjer hočejo biti. Drugi, ki ne bodo tam kjer bi radi bili, po bodo smeli ugovarjati, kot je poč že starodaven običaj v vojnah. "Am. domovina", ki se šteje med zelo poučene liste o vsem. kar se na avetu dogaja, pravi v članku o Adamičevem shodu v Clevelandu tudi tole: "Akjo nas slutnje ne varajo. Jugoslavije po tej vojni ne bo ... Tako danes vse kaže, da bo prideljena Slovenija in Hrvaška v Podonavsko federacijo, Srbija, Bolgarija in Grška bodo pa tvorile Balkansko federacijo. Da bo do tega prišlo, i so si v veliki meri krivi jugoslovanski narodi sami, ki danes storijo vse v svoji moči, da se prepad med njimi širi in k temu pomagajo, seveda, v veliki meri tudi naši "državniki tukaj, ki store vse v svoji moči, da razdor med jugoslovanskimi narodi širijo in onemogočujejo vsako zbližan je in svoj delež v veliki meri pri tem doprinaša tudi g. Adamič in vsi, ki drve za njim." Torej če bo kaj narobe, že lahko v naprej vemo, kam zvreči krivdo. % Srbobran z dne 10. nov. ima Adamiča v želodcu že v 1. koloni na 1. strani in potem še v dveh drugih, v izdaji z dne 17. nov. pa ponatis kritike o knjigi "My t Native Land" iz Cleveland Piain Dealerja, ki jo je napisal Spencer D. Irwin. Srbobran A-damiča dolži, da mu ni za osvoboditev, temveč le za "komuni-ziranje", "sovjetiziranje" Jugoslavije, ker je komunist, čeprav taji, da ni. Župan Lausche je tudi v tem sporu. Javna tajnost v Clevelandu je. da on ni z Adamičem, a je tudi nekaj drugih podrobnosti, kijavnosti še niso znane. Že ko se je vršil v Clevelandu prvi sestanek za ustanovitev skupne organizacije Slovencev, Hrvatov,. Srbov, Bolgarov in Mace-doncev, so listi pisali, da Lausche ni hotel zraven vsled Adamičevih ekstreraističnih stremljenj. Vabila na shode, kjer je bil Adamič oglašan, je Lausche vljudno odklanjal, a časopisi so povedali, kaj je bil vzrok. Rojaki v Clevelandu pa imajo oba-dva radi. Uvedaik v Srbobranu z dne 17. nov. razlaga, da je bila Slovenija razdeljena med Nemčijo in Italijo. Dodati bi moral tudi Madžarsko. Dalje ugotavlja da so Nemci deportiraU 150,000 Slovencev iz svojega dela okupirane Slovenije, Italijani pa nikogar. Tudi v tem je člankar silno slabo poučen. Upravnik C. Pogorelec, ki ima v področju Proletarčevo pošto, je zadnjo soboto dejal: "glej. pri "Radntčki Borbi" v Clevelandu pa so zares pridnih Njihov list. j ki smo k a prejeli danes zjutraj, je že a dne 10 decembra A smo IZJAVA 7MU2ENEGA ODBORA JUGOSLOVANSKIH AMERIKANCEV Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev je na svoji seji dne 13. novembra, ki se je vršila v Fort Pitt hotelu, Pittsburgh, Pa., izdal sledečo izjavo: Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev prisrčno pozdravlja zgodovinske izjave moskovske koriterence. V imenu večine od več kot en milijon šele v 20. novembru!" Ko pa je pogledal še enkrat, je videl, da je tisti izvod iz 10. decembra lansko leto. Ravno tedaj je vstopil v urad Jacob Zupan, ki je prideljen finančnemu oddelku čikaške pošte in se na njene zadeve jako zastopi. Pa mu je rekel Charles: "Poglej, Jape, leto dni vas je vzelo, da ste nam poslali tale list iz Clevelanda. Kaj vendar je z vami?" Zupan je list pogledal, potem naslov, ki je pravilen, nato vzkliknil: "O, hu-dika!" in odbrzel na sejo gospodarskega odseka SNPJ. Kako se take zamude, ki so silno redke, dogode. ni utegnil pojasniti. Sir Oswald Mosley, angleški fašist, ki je imel armado pol milijona črnosrajčnikov in je z njo ruvaril še tudi potem, ko je bila Anglija zapletena v vojno, nato pa bil "potisnjen" s svojo ženo vred v zapor, je spet svoboden na velfko začudenje onih v Angliji, ki so bili zoper fašizem še ko so mu apizarji pomagali v utrjevanju. Izpustili so ga "vsled bolezni". Mar jetnišnice v Angliji nimajo bolnišnic enako za Mosleya kakor za druge jetnike, vprašujejo v svojih protestih unije in druge delavske organizacije. Oswald Mosley je še zmerom fašist, toda izpuščen je bil, ker je bogataš in aristokrat. Tragično je to, da je moral njegov odpust podpisati minister notranjih zadev Herbert Morrison, ki je eden izmed voditeljev delavske stranke in vsled te afere v prvi vrsti deležen protestov proti vladi. Ce bi bil Mosley navaden proletarec, se ne bi nihče brigal zanj. Tako pa je znova na "svežem zraku" vzlic temu, da je storil vse v svoji moči v pomoč Hitlerju in posledice pa trpi angleški proletariat. In kajpada ljudstva vseh de$el, ki jih je hitlerizem poto-Pil skrajšalo vojne, ampak jo bo podaljšalo; to ne bo zagotovilo miru. ampak bo ustvarilo nove fašistične bolezni v južno vzhodni Evropi. Skorajšnje obsežne vojne operacije v Evropi ustvarjajo vele-potrebo, da vlada Zed. držav obvesti jugoslovanski narod, da Amerika podpira borbo demo- Amerikancev hrvaškega, srb-1kratičnih sil naroda v Jugoslaviji, partizane; da Amerika smatra Mihajloviča za to kar je — orodje reakcije. Praktični koraki v soglasju s to izjavo bi morali vključevati: Takojšnjo Leand-lease pomoč partizanom;, sprejem predstavnikov borilnih sil Jugoslavije v Medzavezniško komisijo v Italiji in v evropski posvetovalni odbor v Londonu; zabraniti od vseh jugoslovanskih sekcij Med-zavezniških konferenc vse Mi-hajlovičeve podpira tel je; preiskati pro-fašistično srbsko narodno odbrano; vključiti partizane v United Yugoslav War Relief Fund; dovoliti eni delegaciji jugoslovanskih Amerikancev, da poseti osvobodene kraje Jugoslavije kar prej mogoče; na bojnem polju kakor tudi v ustanovitvi demokracije. Združeni odbor južno6lovan-skih Amerikancev trdno veruje, da bo taka inozemska politika napram Jugoslaviji pospešila zdrave, demokratične razvoje na Balkanu. slovenski delavski center Chicago. — Predprošlo soboto se je v Centru vršil poslovilni večer Franku Groserju. ki je odšel k vojakom. Družabni večer so mu priredili prijatelji. Ima jih veliko. Precejšnja skupina fantov in deklet je prišla iz Mil-waukeeja. Njegov brat Luka pa je že precej časa v armadi. Oba sta rada prihajala v Center in tudi pomagala očetu, ki upravlja klubov prostor. V armado se pripravlja tudi Arley Božičnik, tajnik Družabnega kluba Slovenskega centra. Oba sta oženjena. Arleyu prire-de poslovilni večer 27. novembra v Centru. Tako je torej Center izgubil vsled vojne že dva tajnika. Naj-prvo tajnika korp^racije SDC Oscarja Godino, ki je v armadi že dlje časa, sedaj pa tajnika družabnega kluba. V Centru je bil minuli teden na obisku Frank J. Kačar, ki se je vračal s svojega doma v Clevelandu nazaj v vojaško kempo v Utah, in pa rojak Ivančič iz Milwaukeeja. ki je šel z ženo na obisk k sinu v vojaško kempo v Oklahomi Obiskala sta nas tudi Luk as Podbregar iz Witta, 111., in njegov stn Frank, ki iivi v Chicagu skega, slovenskega, bolgarskega in macedonskega porekla, odbor zaobljublja našemu vrhovnemu komandantu Rooseveltu, kakor \udi državnemu tajniku, polno podporo v razvoju zunanje {*>li-tike utemeljene na moskovskih izjavah. Nacionalni interesi Zed. držav in problem svetovnega miru zahtevajo, da odprto in natančno preiščemo vse faze naše zunanje politike v luči moskovske konference, vključivši našo politiko napram Jugoslaviji. Svobodoljubeči narodi se vedno bolj zavedajo sijajnega doprinosa jugoslovanskih osvobodilnih sil za skrajšanje vojne ln ustanovljenje demokratičnega miru v južno vzhodni Evropi. Tekom minulih dveh let, je bila Narodna osvobodilna vojska pod vodstvom generala .Tita, poleg ruske vojske, najbolj efektiven zaveznik na evropskem kontinentu. Osvobodilne sile so neprestano in z vso močjo udarjale hitlerizem. One so preživele preizkušnje dveletne borbe brez vsake zunanje pomoči. One so se razvilb iz raztresenih gerilskih edinic v močno osvobodilno vojsko z ustanovitvijo demokratičnih načel in uničenjem fašističnih ustanov, ter tako združili vse Jugoslovane ne glede na stališče, vero ali narodnost. Naše ameriško uradno stališče skozi pretekle dve leti je bilo, da se ignorira ta efektivni zaveznik. V praksi smo podpirali Miha jloviceve četnike v Jugoslaviji. Ta element "Veliko-srbskih" pro-fašistov se je izjavil, da čaka. da jih ameriški bajoneti postavijo v oblast proti volji naroda v Jugoslaviji, "čakajoč", oni so se borili — in se borijo — borijo z nacistično pomočjo proti našemu zavezniku — Narodni osvobodilni vojski. • Ameriški tisk je nazval to izdajstvo kot "nesrečni Míhajlo-vič-partizanski spor" (the un-fortunate Mihajlovic - Partisan feudi ali "rift", ki bi bil izginil in jugoslovanski narod bi že davno iztrebil male sile Mihajloviča. ako ne bi te sile imele materialne in moralne pomoči oso-vine in, da priznamo resnico, Anglije in Zed. držav. Mi smo dali vladi, ki podpira Mihajloviča a vi jone na Lend-lease. dovolili jugoslovanskemu ambasadorju, da bodri pro-faši-stične porazljive skupine v tej deželi; izdali dovoljenje za nabiranje fondov za četnike; dovolili ¡ Mihajlovicevim podpirateljem, da govore v ameriških vojnih taboriščih. Izven vlade smo ga slavili v filmih, tisku in preko radia. • DETROIT, MICHIGAN Podružnica št. 1 SANSa za Detroit in okolico priredi na čast pisatelja Louis Adamiča, častnega predsednika SANSa in predsednika Združenih jugoslovanskih Amerikancev, družabni večer z večerjo 11. decembra točno ob 7. zvečer v Slovenskem delavskem domu. 437 S. Livernois Ave. Večerja $1.50 za osebo. Vabi se vse Jugoslovane, da se udeleže te izredne prireditve in se spoznajo z našim velikim rojakom Louis Adamičem, ki žrtvuje ves svoj čas in svoje mojstrsko pero, da pomaga svojemu zasužnjenemu narodu k samostojnosti in svobodi. Adamičeva zasluga je, da nas ameriška javnost spoznava za enakovredne in nič manj kulturne, kot so naseljenci in potomci velikih Angk>-Saksonov. Vstopnice za večerjo se dobe pri sledečih: M rs. Antonia Loč-niškar v Slovenskem delavskem domu; Mrs. Ana Travnik v Slovenskem narodnem domu; Mrs. Francas Kapel, 6362 Sparta, tel. Ty. 4-2207: Mrs. Mary Rant, 2801 Geneva, Dearborn, De 4474;; Mrs. Mary Knez, 6657 Theisen, Dearborn, Or 1078; Mrs, Mary Jurca, 13708 Trum-bull. To 7-4330; Mrs Frances Plautz, 16530 Joslvn, H. P., Un 1-6349; Mrs, Lia Menton, 1205 Pallister. Ma 2864 Vsled izrednih časovnih razmer, se bodo prijave sprejemale le do prvega decembru xr . , . . . Po večerji ob 8. uri bo Adamič Neox,raje so na nate pre ekk, , „ p^ju v i 11 l' f ■ c rt a l mi\ ru\mn«>li Inmn • Sloveniji, Jugoslaviji in na Balkanu. na to pa pojasnjeval v etis-kuziji na stavljena vprašanja. Vsakemu bo jasno, kaj si narod v Sloveniji in Jugoslaviji ^eli, ko konča to grozno krvolitj«? in uničevanje ljudskih dobrin. Kdor ne more k večerji, naj £ri-de poslušati govor in diskuzijo. Vstopnine ni. Prebitek priredbe je namenjen v korist SANsa in odboru Združenih Jugoslovanskih Ame rikaneev. Za podružnico št. 1 SANSa, Lia Menton, tajnica. stališče, da smo pomagali temu o&ovinskemu sodelavcu, Narodne osvobodilne sile so rastle. Zdaj pa resnica o jugoslovanski situaciji prodira v naš tisk. Nedavno je zavezniška komanda v srednjem vzhodu denuncirala j četnike kot izdajalce in orodje osovine. Mihajlovič in njegovi četniki so danes miljenci reak-cionarccv v tej deželi. Danes moramo upoštevati fak-te: Nemogoče bo izpolniti izjavo moskovske konference ako bomo vztrajali na stališču, da se prezira partizane in podpira Mihajloviča. To stalifče ne bo Ake ate prtjeli opomin, tfa vam ja naročnina potekla, prosim«, «h novit* In čimprej! ♦................................................... ZA LitSE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO j ADRIA PRINTING CO. Tal. MOHAWK j j 1838 n. halsted st. chicago 14, illi PROLETAREC 5E TISKA PRI NAS *»*■.....TTtTtntttttm nt.................. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. ¿ana. Baje so namenjene ame. 1 riškim vojakom, ki bodo okupirali Jugoslavijo. Civilna uporaba je prepovedana. To je naj-, boljše priznanje naAemu častnemu predsedniku, njegovim na- sprotnikom pa velika — zaušnica Loafe Adamič bo glavni govornik na Javnem shodu v paviljonu Pilse» parka v Chicagu dne 3, decembra. Prirejajo ga či-kaaki Jugoslovani. Milijone, stotine milijonov se bi lahko prihranilo, če bi se vladni ljudje sami ravnati po tistik geslih. ki jih nam ponavljajo v radiu in v listih dan za dnem Glavni zaključki s seje SANSa 14. novembra Seja se je vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v nedeljo, 14. novembra dopoldne. Natrzoči so bili sledeči: častni predsednik Louis Adamič, predsednik Etbin Kristan, prva podpredsednica Marie Prisland, drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, pomožni tajnik in zapisnikar Mirko G. Kuhelj, blagajnik Joseph Zalar, odbornika Vincenc Cainkar in dr; F. J. Kern, namestnica Katka Zupančič; kot gost je prisostvoval tudi Sava Kosanovič. Sprejeta je bila resignacija iz odbora od rev. Aleksandra Urankarja in rev. Johna J. Omana. Izraženo je bilo obžalovanje, da je prišlo do tega koraka. V odbor sta bila soglasno potrjena od kongresa izvoljena namestnika: Katka Zupančič in John Lo-kar. Vincent Cainkar je bil Izvoljen za zastopnika Sansa v Združenem odboru jugoslovanskih Amerikancev. Na tej seji je bilo ugotovljeno, da vzroki za odstop iz SANSa omenjenih dveh na močeh deluje na to, da se slovanski narod v stari domovini osvobodi, reši tujega jarma in združi v okviru nove, demokratične in federativne Jugoslavije, ki naj po tnožnosti postane del demokratične balkanske federacije vseh južnih Slovanov. Zato mu je bila naložena tudi naloga, da skuša zbližati in spraviti v prijateljski krog Srbe, Hrvate in vse druge južne Slovane v Ameriki. Po koledarju, ki je sedaj tu v veljavi, bo dne 6. decembra prva obletnica Slovenskega ameriškega narodnega sveta in vprašanje nastane, ali se je ta naša narodna politična organizacija držala ves ta čas svojega obstanka od kongresa začrtanih sme*» nic. Ali je bilo njeno delovanje plodovito in uspešno? Ali je njeno vodstvo z njenim članstvom vred držalo roke križem, ali pa je neumorno stremelo za cilji, določenimi v kongresnih resolucijah? Preveč bi vzelo prostora, če bi hoteli podrobno našteti vsa dela, ki jih je opravila ta organi- KAJ SO SKLENILI V MOSKVI GLEDE JUGOSLAVIJE Veliko ljudi se zanima, naj bolj seveda Jugoslovani sami in sprememb v jugoslovanski vladi v izgnanstvu, ki velja zdaj za drugi interesirani krogi, kako so nepolitično vlado uradnikov. V se Molotov, Eden in Hull domenili glede problemov v Jugoslaviji — če so se sploh kaj točnega dogovorili o nji. Ker diplomati o takih stvareh ! v svojih komunikejih le malo drže ter da se je eksekutiva' zacija v svojem enoletnem živ-SANSa ves čas držala in se se- ljenju slovenskemu narodu v daj drži in izvaja zaključke Slo- prid Zato naj omenimo le to, venskega narodnega kongresa. da je Slovenski ameriški narod-Obljubljena je bila Združene-1 ni svet natanko seznanil z želja-mu odboru finančna pomoč v mi in težnjami tistih, ki jih znesku $1,500 mesečno za dobo predstavlja, in s pravicami tiste-pol leta. Vsa kampanja za zbi-1 ga naroda, v čigar imenu govori. to vlado bi morale stopiti neka tere osebnosti, katerim bodo partizani nekoliko bolj zaupali kot sedanjim članom. V tem slučaju bi bilo pred vsem potrebno nadomestiti generala Dražo Mi- '• Sr Josipa Snoya nesreče rade spremljajo S. Josip Snoy, ki je bil, dokler mu je zdravje dopuščalo, na agitaciji pridno ko mravlja in delal v klubu in v društvu, da so priredbe čimboljše uspele, potem pa tudi v raznih relifnih in drugih pod vzet jih v pomoč vojnih akcij, piše, da je vsled slabega zdravja jako oslabel. "Čimbolj povedo, ali pa jih sploh ne orne- hajloviča, gerilskega vodjo v Ju- njajo, more javnost o možnih dogovorih soditi Šele v spremembah političnega stališča posameznih držav. V tem slučaju na priraer, ali bodo Anglija in Zed. države še podpirale Mlhajloviča in Sovjetska unija neuradno partizane pod-Titom? Casniška agencija Overseas News Agency, ki piše o Sov. uni- goslaviji, v njegovem svojstvu vojnega ministra, toda kot po-velnik vladnih vojnih sil bi brez dvoma ostal na svojem starem mestu, na vsak način in v vsakem slučaju kot poveljnik čet na ozemlju Srbije. Niti semnja, niti prejšnje jugoslovanske vlade*v izgnanstvu niso resno poskušale — ako so hodim k zdravniku, slabše je," se potožuje, in omenja, du ga je "sama kost". Dne 13. novembra pa se je v žogometni igri poškodoval njegov sin. V trenju, ki je v običaju v taki igri, mu je počila kost nad členkom na roki To je bila zadnja igra v sezoni, in dobil jo je on. Sin je močan, nad šest čevljev visok, zato so šli tako na njega, piše Snoy. S. Snojru želimo, da se mu zdravje o ječa, sinu pa čimprejšnjega okrevanja. . Kritična razglabljanja so potrebna. Dela. ki daja podlago za snov aa ocenjevalne razprave, je ie bolj potrebna. ji jako simpatično in priobčuje sploh kdaj storile kaj v tej sme- ranje prispevkov med Slovenci za Združeni odbor se bo vršila le po SANSu. Ugotovljeno je, da so slovenski interesi z Združenem odboru večji nego hrvaški, srbski, bolgarski ali macedonski in radi tega je SANS pripravljen podpirati ga v polni meri. Odstranitev italijanskega generala Roatte iz Badoglijevega kabineta je delna zasluga Združenega odbora. Poleg Mussolinija in drugih fašistov je ta general največ odgovoren za zločine nad slovenskim narodom v Sloveniji. Predsednik Kristan je bil pooblaščen, da se snide z zastopniki demokratičnih avstrijskih odborov glede vprašanja koroških meja. • Gradivo za liste bo v bodoče sestavljeno večkrat na teden in objavljeno čim preje. Gotove objave bodo pošilja ne na podružnice iz urada bolj pogostoma. Zapisnik seje z 21. avgusta bo v celoti objavljen v listih. Ravno tako zapisnik te seje. vse odločujoče činitelje tu. v Londonu in Moskvi, a to pa tako. da se njegove besede upoštevajo pri najvišjih vladnih krogih na zavezniški strani. Vrh vsega tega mu je uspelo zbližati vse napredno misleče Amerika nce južnoslovanskega pokole-nja v Združeni odbor, s čimer se je dal še vse večji pomen, vse večji vpliv našemu gibanju. Na Slovenskem narodnem kongresu so SANSu obljubili zastopniki, da ga bodo ameriški mnogo člankov v zagovarjanje stremljenj in politike vlade v Moskvi, se s takimi vprašanji veliko peča. Njeni kritiki jo označujejo za drobec sovjetskega propagandnega aparata, kar pa je morda res le neposredno. Ta agencije je poslala iz Kaira v Egiptu poročilo, datirano 9. novembra, kjer ima njen štab priliko dohajati v stike z grškimi in jugoslovanskimi vladnimi krogi in drugimi političnimi osebnostmi. Ako so izvajanja—direktna in med vrsticami, v omenjenem poročilu iz res poučenih virov, potem so se na konferenci v Moskvi domenili napraviti med spornimi strujami v Jugoslaviji in Grčiji sporazum. Kako ga bo po vseh teh očitkih izdajstva med Titom in Mihajlovičem mogoče napraviti, je preprostemu človeku uganka, a diplomatom se je posrečilo že vse bolj zamotane stvari spraviti v ravnotežje — saj navidezno, če ne v resnici: Poročilo se glasi: Slovenci gmotno in moralno podpirali pri njegovem delu. Ali Moskovska konferenca in notra- smo držali po njih dano besedo nji spori v Jugoslaviji v tem letu? Kairo. B. novembra .— Število naših podružnic, kj jih Tukaj vlada pričakovanje, da je sedaj 9«, in pa številke preje- bodo Amerika. Velika Britanija tih prispevkov, ki segajo že preko $25,000, to oboje nam dokazuje. da se naši ljudje po naših naselbinah v polni meri zavedajo svojih obveznosti do Sansa in da ta uživa pii njih popolno zaupanje. V tej zavesti naj člani naših podružnic in drugi prijatelji te- eaiuc ■, . . ga zgodovinsko pomembnega gi- Prva SANSova obletnica banja obhajajo prvo obletnico Dnevi našega življenja se z Slovenskega ameriškega narod- veselimi in žalostnimi dogodki nega sveta ter sklenejo, da ga vred vrstijo drug za drugim ter bodo v njegovih plemenitih pri- točno stapljajo v tedne, ti pa v zadevanjih gmotno in moralno mesece in dvanajstorica sled- podpirali po vseh svojih močeh njih tvori časovno enoto, ki ji do konca—dotlej, ko zašije svet- pravimo leto. To časovno razdobje bo skoro za nami, odkar se je vršil naš prvi narodni kongres, na katerem se je iz lepe misli porodila lepa slovenska narodna organizacija — Slovenski ameriški narodni svet. x Smernice njegovega prevažnega in prepotrebnega delovanja so bile podane v resolucijah, soglasno sprejetih na kongresu. V glavnem so mu zastopniki vseh slovenskih Amerikancev naročili z njimi, naj po vseh svojih in Sovjetska unija poskusile skupno akcijo, da privedejo do premirja med spornimi elementi v Jugoslaviji. Upanje, da bo prišlo do te rešitve, je močno pod-netilo dejstvo, da se je minister zunanjih zadev Velike Britanije. Anthony Eden. rasgovarjal s predstavniki balkanskih držav. Govorice trde, da zavetniki ne bodo poskušali z enim samim u-darcem rešiti vse zamotane jugoslovanske notranje probleme, ki so izbruhnili v ta odprti spor, temveč da bodo skušali doseči le začasen sporazum take vrste, da bi bilo obema strankama mogoče posvetiti vse svoje sile borbi proti okupatorju. Zdaj. ko se nahaja približno 25 divizij bolgarskega, nemškega in drugega vojaštva v Jugoslaviji, imajo sile domoljubov že dovolj posla in težkoč s tem, da se drže in uspešno preprečujejo Sporočano nam je, da je ame- popolno uničenje svojega pokre- lo solnce zlate svobode vsemu svobodoljubnemu svetu in tako tudi slovenskemu narodu, ki se kljub neznosnemu trpljenju z občudovanja vrednim junaštvom bojuje zanjo. Priznanje riški vojni department založil ponatis 225,000 izvodov Adamičeve knjige THE NATIVE'S RETURN za vojaško uporabo. Knjige so mehko vezane, zelo kompaktne in vsebina ni skraj- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE jvečja slovenska jigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO 23, !Ü INOIS . ta ~ ne da bi se slabili drug drugega. Trpka ironija te tragične situacije je v tem, da ni izključeno. da obe nasprotni struji uporabljati orožje in podporo, katero dobivati od zaveznikov, v boju med seboj, namesto, da bi ta sredstva naperili proti Nemcem. Nikdo nima tu nobenega dvoma več o tem, da je bilo to vprašanje na dolgo in široko pregledano in preiskano o priliki moskovskih razgovorov. Eden je obiskal tukaj kralja Petra in predsednika jugoslovanske vlade Puriča, istotako tudt grškega kralja in predsednika Tsoudero-sa, ter je potem še večerjal skupaj z Reginald Leeporom, britanskim ambasadorjem Grčije. O vsebini vseh teh razgovorov dozdaj še ni bilo nobenih indikacij. Znano je, da razsaja tudi v Grčiji slična državljanska vojna kot v Jugoslaviji. Najbolj verjetno je videti, da ti bodo prizadevali, najbrž s pomočjo posredovalca tripartitnih sil, nekako ustvariti sporazum med kraljem Petrom ia njegovo vlado v izgnanstvu ter nasprot-no stranko pod generalom Titom, partizanskim vodjem v Jugoslaviji. Prav verjetno je. da bi tak I sporazum privedel do nekaterih ri — doseči sporazum med svojo stranko in partizani Vse jugoslovanske vlade zaporedoma so zahtevale, da partizani najprej povedo, zakaj se bore, jn kaj so njihovi cilji. Ako je njihov veliki cilj rekonstitucija demokratične Jugoslavije, v kateri bi si narod svobodno izbiral formo vlade, ki mu najbolj ugaja, v tem slučaju bo najbrž lahko mogoče doseči načelni sporazum. Dočim se tukaj nadaljujejo prizadevanja za sporazum, so vsi strokovnjaki mnenja, da bodo poskušali opredeliti krajevno na terenu ozemlja* na katerem bosta delovala Mihajlovič in Tito, kar bi pripomoglo do tega, da bi ostale njih sile deljene. In delovala vsaka na svojem lastnem 'področju. Jasno je seveda, da ta rešitev vprašanja ni ravno najboljša, in da si je lahko misliti bolj ugodnih. toda ako bi obe strani sprejele tak sporazum, in prenehale s svojo propagandno vojno, bi bila s tem dosežena rešitev, ki bi vsaj v vojaškem pogledu močno podprla borbo proti sovražniku, ter tudi pripravila pot do bolj primernih resolucij, ki bi mogle biti bolj trajnega značaja Kampanja za lisec novih naročnikov Proleia rru V. IZKAZ (4 tedne, ad 21. oktobra do 18. novembra 1941.) Vsled feftjega pregleda »o naročnine itete ena sa vsakega pol leta. Na primer, kdor poftlje ena celoletno in eno polletno, je v izkazu označen i tremi po pol leta. V času kampanje se bodo dofttevale v vsakem izkazu k tem nadaljne naročnino iti enaka nadaljne vsote, abrane v tiskovni sklad. Nova narofnine John Chamaaar, Chicago, III............. 1« John Turk, Chicago, 111................. 2 Charles Pogorelec, Chicago, 111......... 6 Prank 8. Tauchar, Chicago, 111......... 26 Angela Zaits, Chicago, 111..... .......... John Krebel. Cleveland, O. ____________ Joseph Ovca. Springfield, 111....«...... Martin Judnich. Waukegan. Ill....... Fronk Sodnik. Chicago, 111............... Jotko Oven, Clarendon Hills, III..... Anton Zornik, Herminie, Pa............ Joseph OWak, Chicago, III................. Mike Krultz, Wlllard, Wis................ Frank ZaiU. Chicago, 111................. John Goriek St., Springfield, 111....... Louis Barborich, Milwaukee, Wis..... John Shular. Aicadia, Kans.............. j Frank Cesen, Cleveland, O_____________ Jack Mesec, North Chicago. Ill......... Joseph Snoy, Bridgeport, O.............. | Frank Cretan, Johnstown. Pa.......... 6 1 Lodwtg Yoxey, Puefclo, Colo............. 14 Joseph Kortlt, Detroit, Mich___________ — Anton Tomii«, Oakland, Calif.......... 14 | George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. Julia Plirkel. Los Angeles, Calif....... Joseph Lever, Cleveland, O............... Louis Ambrozich, Chisholm, Minn..... Math. Ur*>as, Detroit. Mich....______... Edward Tontfii. Walsenburg, Colo. . K. Erznoinik. Red Lodge, Mont....... Anton Shular, Aim*, Kans. ......... 8 184 2 4 38 7 2 8 6 16 2 6 26 9 2 4 4 2 ' 2 4 11 2 GRAFT V MUNICIJSKI TRGOVINI SKRIVAN. A UNIJE NAPADANE (Nadaljevanje s 1. strani ) # Komišen ne pozna patriotizma Preiskovalci njunih trgovskih transakcij so dognali, da sta odirala pri vojnih naročilih najbolj Anglijo, ravnala pa sta dokaj pošteno pri naročilih od ameriške vlade. Silno zanimivo njuno poglavje je, kako sta se trudila za visok denar pomagati v oboroževanju Japonske še celo potem. ko je zvezna vlada izdala embargo proti uvosu orožja in drugega vojnega materijala v v mikadovo deželo. Brata Mirando sta si našla izhod tako, da se je letala in druge vojne potrebščine prodajalo na naslov kake firme na angleških nizozemskih otokih na Pacifiku, toda prodano blago je šlo naravnost na Japonsko, kjer je bilo izloženo, papirji pa urejeni tako, kot da se ga bo preložilo na druge ladje za isvoz na naročeno mesto. Vse do pičice "legalno". In sta res tako postavno goljufala, da jima je celo ameriško sodišče dalo popolno odvezo ... Komični imajo namreč čudovito moč. To je malenkosten škandal, in ve se o nJemu zato, ker je prišel v javnost. Mislili šo udariti do uniji, pa je prišlo na dan. da Je neurejene produkcije vodstvo krivo, ker se razume le na graft, ne pa na obratovanje tovarne. Brewster-Jevo kotnpanijo Je v teh okoliči-nah prevzel Henry Kaiser, a škandal pa je večini ameriške publike «ostal neznan. Zato je unija vseeno ostala bolj prizadeta kakor pa vodstvo, ker je le malo dnevnikov omenilo omenjeni graft in komilne, večinoma pa so pisali, kako zločest tip Je Lorenzo, ki zanemarja produkcijo in s tem riskira življenja naših fantov na bojiščih. Le čemu bi zvezna vlada ne mogla obratovati vse munlcij-ske industrije sama? Kako to, da vojni in mornarlčni depart-ment dovoljujeta "komišne"? Louis Zorko, Cleveland, O............... John Kobi, Duluth, Minn_______________ John Zornik, Detroit, Mich______..__________— John Pinch tar. Dearborn, Mich.________— John Pelnik, Fontana, Calif.....................9 Leo Zevnik, La Salle, III...............................13 Anton Debevc. Sheboygan, Wis.............1 Frank Bizjak, Chicago. Ill..............................5 Frank Stih. Sheboygan, Wis. ....______ Joe Tuseck. Farniington, 111.__________— Anton Bren^ic. Cleveland, O. 2 Kristin« Podjavorsek, Milwaukee.. Anton Goren ts, Springfield. 111......... John Tancek, Girard, O..................... John Kosin, Girard, O..................... Nace ilemberger, Piney Fork; O....... Joseph Sedmak, Conneaut, O........... John Terčelj, Strafcane, Pa............... John Teran, Ely, Minn.................... Anton Udovkh, La 9alle, 111............ Vincenc Yaksetich, Mclntyre, Pa..... Kathy Junko, Detroit Mkh........... Anton Jankovich, Cleveland, O......... Louis Sasso, Forest City, Pa............ Fmnk Klun, Chisholm, Minn............. Mike Koparh, Barberton, O............. Joe Koss, Detroit, Mich.................... Donald J. Lotrich, Chicago, III-------- Luka Groser. Chicago. Ill................. Louis Pavlinich, Bellaire, O............. Jos. F. Dum, Cleveland, O................. Andrew Krvina, Girard, O................. John H. Krsisnik, Kemtaerer, Wyo... Jacob Kunsteij, Ely, Minn....*.......... Martin Baje, Meadow Lands, Pa....... Joe Cvelbar, Sharon, Pa.................. Jacob Bergant, Lw^on, O..,.»........... John Marolt, West Mineral, Kans..... John Fajdiga, Leadville, Colo........... Max Marta. Buhl, Minn...................- Tony Stopar, Colegrove, Pa............... Frank Kosem, Elm Grove, W. Va. ... Julia Lemuth, Detroit. Mich----------- James Dekleva. Gowanda. N. Y......... Rudolph Potočnik, Detroit, Mich. .. Julia tyvnelj, Springfield, 111. Lovrenc Baje Fairport Harbor, 0....... Mary Stroj. Indianapolis, Ind............. Frank Kokal, OeveUnd, 0.................. Joseph Je*. Waren, O............................. John Jereb, Rock Springs. Wyo.......... Ignac Spevvial. Clinton, Ind................ Marko Tckavec, Canonsburg, Pa....... Obnov, naraftnine 6 46 32 4 128 2 32 2 4 103 v 4 8 6 4 37 H 8 2 20 li 50 M ' 25 4 . 4 2 2 4 5 16 6 2 2 6 2 2 6 /a «Nabrwl v tiskovni sklad $ 2.00 4.00 19 00 7 00 15.00 113.41 3.00 8.00 7 50 2.66 1.50 58 50 1.00 1.40 5 75 18 50 21 90 17.10 3.60 2.60 2 A .75 « 4 38.65 2 — 2.00 — 2% 2 12 3.00 6 «4 10.50 A 1 .25 % .i 11.70 — 10 1 3.75 — 2.00 3 14 ' .— — 3 .— — 13 6.40 10 12 t 33.00 2 * 6 14 50 2 M» 4 • 4 j « 1 2 ♦ 10.00 — 2 2.00 2 2 1.50 _ i .—— 1 —» 6.16 4 11 1.00 2 Z 4 - mmm 2 .1.00 o 2 2.00 1 2 > 1 « Š 1 1 — * 4 4 1.0C 2 2 1 00 4 — 1.00 2 —- — 2 .75 2 — _ mm 11.10 2 n 2 ,50 0 1 .61 _ 1 50 4 4 • 1 4 1.62 2 2 .—- — —- * ' » * 800 Konferenca Prosvetne matice in JSZ v Milwaukee dne 5. decembra Kot je bilo že poročeno, se bo prihodnja konferenca Prosvetne matice in JSZ vršila v nedeljo 5. dcccmbra v Sostaričevi dvorani, 539 So. 6th St., Milwaukee, Wis. Vsem pridruženim društvom Prosvetne matice je tajnik Anton Garden poslal vabilna pisma še 2. novembra, tako da so lahko vsa že ta mesec izvolila zastopnike. Kajti potrebno je, da bo poset na konferenci čimveč j i. Skoda le, ker ni bila že od pričetka sklicanja boljše ogla-šana. Na dnevnem redu bo predvsem vprašanje, kaj lahko še storimo, v naših naselbinah na prosvetnem polju, in če smo pri volji delati na njemu saj potem, ko bo vojne konec in se fantje vrnejo na svoje domove. Teh pogrešajo posebno naši pevski zbori, in sploh vse naše aktivnosti bodisi v društvih in kjerkoli. Enako /ažno vprašanje je problem našega starega kraja — i koliko mi moremo storiti, da se ga otme iz obupnega stanja, in , pa v naporih za zgraditev res ze-dinjene, svobodne Slovenije in Jugoslavije. Kako naj presojamo sedanji boj zaradi partizanov in kaj zastopajo tisti, ki Titovemu gibanju nasprotujejo? Zaradi jasnosti med nami je potrebno o tem stvarno razmo-trivati in urediti delovanje tako, da bo kaj zaleglo skupni stvari v korist. Dalje bodo na dnevnem redu poročila iz naselbin, oziroma o društvih, gospodarskih ustanovah in razna drugs. Prijave o izvolitvah za zastopnike na to konferenco sprejema Anton Garden, 2657 So Lawn-dale Ave., Chicago 23, 111. Vstop qa zborovanje je vsem prost. Prične se ob 10. dopoldne. 6.00 1.60 7.50 3.43 ,60. 3.00 2.75 4.15 6.44 2.72 KUHEL IN CAINKAR BOSTA POROČALA 0 VTISIH S SEJE V PITTS-BURGHU IN CLEVELANDU Chicago. — Prihodnji petek 26. novembra se bo vršila v Slovenskem delavskem centru seja kluba št. 1 JSZ. Po končanem dnevnem redu, ki bo na tej seji kratek, končan bo že precej pred 9. uro, bosta poročala o seji odbora Združenih južnoslovanskih Amerikancev, ki se je vršila 13. novembra v Pittsburghu, in o seji SANSa, ki je bila obdrža-vana 14. nov. v Clevelandu, O., Sansov izvršni tajnik Mirko G. Kuhel in Vinccnc Cainkar. Seje v Clevelandu se je udeležila tudi Katka Zupančič, ki je istotako povabljena na ta sestanek, da pove svoje mnenje. Ker je to 9edaj v naši javnosti najvažnejši predmet, vabimo vsakega, ki se zanima, da pride v petek 26. novembra v Center. V^top prost. Omenjeni bodo po svojih poročilih odgovarjali na vprašanja in dali pojasnila o razpravah in sklepih na omenjenima sejama, ki sta bile obe izredno važni. — P. O. Ameriška mornarica največja na svetu V treh letih do septembra to leto je postala ameriška vojna mornarica trinajstkrat večja kot pa je bila 1. 1939. Imela je 14,-072 ladij in 18,269 aeroplanov v svoji službi. Se nikoli ni imela nobena dežela večje pomorske bojne sile, kakor je ta. 748 $513.24 Skupaj...................328* Prej Sn j i izkaz novih naročnin 307 tt, sedanji 76, skupaj 382 4; ob lovljcnih prrjftnji iaka* 622, sedanji 126, skupaj 74« Tiskovni sklad, orejftnjl izkaz $431 29, sedanji $81,95, skupaj $513.23 ! BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 ' 424 Bread Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN QF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION • ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1889. PuklUhod Wookly at SMI So. Lowod.io Ave. CHICAGO 23, ILL., November 24, 1143. VOL. XXXVIII. Notre Dame Loses Game Notre Dame University, the school made famous by Knute Rockne and his Four Horsemen, has just lost the moat important game in its history. The contest took place in the stadium of public opinion before .m audience of many millions. The defeat was so resounding that it rocked the famous institution back on its heels and left it in the position of a little parochial school. Dr. Francis E. McMahon. a distinguished scholar, has been "fired" from Notre Dame for—among other things—calling Franco a Fascist. This sort of plain speaking is out of line with the policies of the Roman Catholic hierarchy in this country. The Very Reverend J. Hugh O'Don-nell, president of the institution, suavely revealed the trfle inwardness of the whole business in .a public statement. With frink hypocrisy he , proclaims: "Obviously, there is no intent to violate freedom of speech or academic freedom, rightly understood." Then he goes on to explain that he asked Dr. McMahon to submit all of his manuscripts in advance of publication or delivery "so that precautions might be suggested by .he university administraiion." This is plain censorship. As any real scholar and honest democrat would have done, Dr. McMahon objected. Tho discussion went on for three months. Mr. McMahon is a loyal Catholic and jealous of the good name of his church and its institutions. No doubt he did his best to win the authorities over to the position of democracy and freedom. In this effort, earnest and persuasive though he is, seems to have failed. He was dropped. The statement made by Dr. McMahon exhibits all the fine academic ! qualities which are so notably absent from the apology of the Very Reverend President of the institution. "I frankly believe," he says, "that the basic disagreement lies in the fact that Catholics »re split in the interpretation of world affairs. Throughout the woçld you can find division between Catholics who have taken the progressive view in effecting a realization t>f Christian democracy and, on the other hand, the Catholics—patriotic, good, well-meaning people according to their lights— who are uninformed of the character of world trends ... • For instance, I thought it a tragedy that Catholics submitted for so many years to the policies of Mussolini. That type of Catholics i» now trying to crawl away from that limb he found himself out on. The Catholics today who believe that Franco is the savior of Spain and religion are going to realize shortly enough that Franco's cause is the cause of \ fundamental Hitlerism and Fascism ... Because of this tragic division between Catholics. I intend to keep on working, wherever I shall be. for the realisation of the cause of democracy, with other Catholics who are working for worldwide democracy. Many clerical and lay professors of Notre Dame also share my views, although for obvious reasons they cannot express themselves publicly." Dr McMahon requires nobody's sympathy. He is a fine scholar and an honest man. At this moment he is more distinguished and influential than ever. It is to the well-known institution at South Bend that our .sympathy should go. It has retired from the ranks of American univer- THE MARCH OF LABOR t^H I890 ALMOST 15* Of-OOÄ**-0 LATIO* WAS fMII6*l~iO**i; iM 193o ûNLV 11.6*, MaOf/SCI THAT i t MACS tNtS CAROL AND OTTO IN THE WIND From THE NATION A column by Joseph Kaufman, the Weekly Round Table, appeared until recently every Sunday in the Lynn, Massachusetts, Telegram-News. It consisted of imaginary conversations on politics by characters with such names as Mr. New Dealer, Mr. Conservative. Mr. Liberal, and Mr Isolationist. The local Knights of Columbus didn't like the column. They said it contained statements too favorable to Russia. They sent a delegation to see the editor of the paper. The column no longer appears. * Dr. Thomas B. Moore, prior ol St. Augustine's Benedictine Monas tery in Washington and a practicing psychiatrist, was the government's final witness in the Post Of | fice obscenity hearings on Esquire 1 According to the Washington Star Father Moore testified that he hao never heard of the following contributors to the magazine: Sholem Asch, John Dos Passos, Theodore Dreiser, Ernest Hemingway, D. H. Lawrence, Maurice Maeterlinck. Andre Maurois, Thomas Wolfe, and John Steinbeck. He said he had heard of Thomas Mann but dind't know who he was. Roy Acuff, hillbilly fiddler star of the radio program known as Grand Ole Opry, has entered the race for nomination as the Democratic candidate for Governor of Tenn< NOT SO FREE Time and again vfe have noted that when Americans and Britons and Russians and Free Frenchmen talk about declaiming occupied territories and getting their people free—as in North Africa, for instance — they rarely mean reclaiming for the native populations and setting them free to rule themselves. Even Count Sforza believes that some of the lands conquered by the Italians in less recenr days —» Libya* Eritrea, Somaliland — should be allowed to stay as part of the Italian Nation or should we say Empire? Now comes word that as a result of the unanimous vote of tlie Lebanon Republican Chamber of Deputies demanding full souvereignthy and independence, French authorities (that is, Free French officials) lave instituted what amounts to martial law, a strict censorship lias been clamped down, French police have taken over the offices of newspaper plants in Beirut, capital of Lebanon, and fighting is feared, 'though the situation is under control." As readers will remember, Lebanon, like Syria, was before the war tn officially independent state—but under French mandate." What iiat meant in both countries was that residents got none of the advan-ages of French citizenship—democracy, education, culture, etc. — and lad ail the disabilities of French conquered subjects. Now the Lebanon oik want independence, and they want it NOW. But the Free French are igainst it —The Call. t Ex-King Carol of Rumania and the Archduke Otto, pretender to the non-existent throne of Austria, are doing thtir utmost to "make hay" in America. Carol can't get into the country, so he works through a New York press agent. Otto is among us and does his own presa agenting. ------------------,--------—----- Their missions are the same Seizure of power over their hapless home- sities. Where there is no freedom there can be no university. Notre Dame ' lands with the help of any backing they can piek up from reactionary still has the best football team in this country, but a university it is not. f or confused Americans. -The New Leader One is obliged to say fcr them: Their skins are thick. Following a flood of protests by Americans who believe in free institutions, the War Department dropped Otto's plan for an Austrian battalion in the Army. Carol tried and tried to get into the United States from Mexico to lead a ' Free Rumanian movement" but the State Department said him nay. M. W. FODOR in Tko CkkaM tea Cmm* ** floW monegan. % Some time ago, when similar stories were being circulated, LABOR conducted a little investigation of its own here in Washington. True enough, store sales have gone up, but jewelry, furs and other expensive articles are not being purchased by "war workers," but by those who are making money out of the war without doing a stroke of work which U a direct contribution to the war effort. The story in the New York paper will be widely quoted, and men and women, who like to believe that the workers are beii.g "pampered," will exclaim: "Isn't it shocking the way war workers are squandering their money. They are as bad as my cook, who only the other day forced me—yes, actually forced me!—to raise her wages $2 a week."_Labor. "HUNGER IS THE CHIEF MEANS OF MASS MURDER" gressive governments. The bankers against a ghost. On the day when of the cities of London snd Paria, Joseph Stalin declared in 1924 that distrusted the "Reds." In their eyes M» motto was: "Soeislism in a sin- Social Democrats were just as "red" country," people with any sense j i < ■ ------- as were the Bolshewiks . Yet evenI realized that the world revolution I IT/1 r IT f I If T n . today a Social Democrat and a social j buried, if not for good, st least InLK|l I lVfc PAY revolutionsry is trested with isr until further notice. It would hsve! A rk A been buried for good, had these shortsighted people recognised the greater severity in Moscow than a capitalist would be. m Minister Fail« to Cot Help Thus there was no financial help forthcoming to these social govern- ments. * The German mark started to col-¡THE "SACt IFIfF" .."eth- *" °f 1923 *" 0F BUYING BONDS real enemy in time. But instead of _________ ... . ............... discovering the danger of Fascism, and one which seeks to set up sub" they nurtured its growth in every! stitutes. The former is .based on Incentive wage schemes fall These formulas are obviously roughly into two types—one which nothing but a series of opinions, makes use of collective bargaining They are not nearly so scientific country. as the going rates negotiated by management and unions, based on total tonnage of profits; the lat«r past experience and tested by cap dolph Hilferding, the Social Democratic minister of finance of the German Reich, worked out a well-conceived and thorough plan for the rehabilitation of the mark and for the stopping of inflation. High, drastic taxes were imposed on the well-to-do and on ¡business. In spite of this, iby August 1923, the mark hit the low of 2 4 billion to the dollar. All that was needed was some foreign help to establish the new bank of issue of the Reich. But both London and Paris refused to give money to the socialist Hilferding. When in December, 1923, Dr. Hjalmar Hor-ace Greeley Schscht was appointed president of the new German bank of issue, the treasure chests of the world were immediately opened for this rt antionary• What Schicht dM was to carry out the Hilferding plan which the socialist minister could not bring to realisation, lacking the help of the foreign countries. Yet the German reconstruction of 1923-24 and the rehabilitation of the mark are connected with the name of Dr. Schacht and not with that of Hilferding. The crude equation of llvfcs to money which hss characterised the promotion of the third wur losn would surely convince a mart from Mars that the United 8tatee Is even more crass and materialistic than its severest critics have made it out to be. By making the "sacrifice" of buying a bond, runs the line, you hasten the end of the war, save lives — and get your money beck with interest. The drive might at least have been used to teach the public die lessons it needs to learn about inflation—which the loan Is designated to prevent» But that lesson was barely mentioned. If there was ever a time when the average Amer-lean should realize that winning the war and the peace depends upon the wakeful use of hie heart and his brain, It is now. But the bond-drive slogans might easily have convinced him that even the end of a war can be bought with money; and they have pandered shsmeleeely to the calls up the ghosts of the company union following the First World War. with Bedaux, Manit and Dyer systems with "points" instead of familiar rates—complicated formulas posed as scientific facts. Since the beginning of the development of personnel management, labor has been on the alert sgainst the misuse of techniques. Msny of the esrly management specialists attempted to use principles and techniques applicable to the material aide of production. The leaders of the old Taylor Society understood that personnel management had to do with intellects and wills and needed the cooperation of workers. With this principle recognized constructive union-management cooperation grew. The "points" school has seen new opportunity fôr power In the freezing of collective bargaining and offers "incentive wages" as a method of rewarding workers for increased production. This proposal involves acceptance of a formula instead of Increase in basic wage rates A Job evaluation commutes is created which reviews the Job acity to produce and pay. It is significant that the Bedaux Company is interested in this development.4' To be remembered is the fact that employers intend to use employe merit-rating plana to determine which workers to retain when plantjt return to a peacetime basis, e * * The best^ and wisest incentive which management and labor can sponsor ii the record of work done in terms of quslity and quantity, to that worker^ can be guided to do their best. Best work Is done when there Is confidence of s square dea1 in relationships and psy. Both workers snd management have tc gsin by making their work appeal to the creative ability t>f worker« and increasing basic wages through the normal channels of collective bargaining in accordance with sustained output—American Federations. human but not exactly admirable __________^ ^ y*T* *et *0Tm »- ic* n^'hinjj specifications, grades the'jol^ and that works while you sleep. The cam- then evaluates them The formulas paig-n was probably run accordin* to used reduce the various elements to the best advertising snd promotion points, which in turn sre trans Sir Austin Chamberlain, Britain's Unique«; and, nee.!!*«, o „„y itll.ted into dollars and cents The foreign secretary, had visited SIgnor a «V-cxen loue cttsa, Bvt! elements of earh job which are Mussolini in Rome in 1925. In thr>ee it has been a pretty lorry spectacle, | evaluated are responsibility skill «»ao U m A M /1 MAolko |Wa rv«« MA*« ■! ■! — ■ I J* SI __:__.L.i I.. i___i j___i. . . . r ' Shadow Boxing With a Gkoet weeks and montha the Dace's regime, considering that Its backdrop was definitely endangei*d, because world at War.—The Nation, the murder of the mild'socialist lead- ______ er, Giacomo Matteottl, created much r. ^ a • ■ • ^ indignation even in Italian quarters1 L00*# LlSfen is a TUC MEMBERSHIP REACHES 6,000,000 The present membership of the British Trade Union Congress is 6,500,000 a« against S.2t0,000 at the end of 1941. according to an unofficial estimate in the TUC 1943 Annual Report Membership in the Transport and General Workers' Union In Great Britain reached a new high of 1,133,165, making it the largest union in the world. ' PROGRESS OF COL PHIL. F. LA FOLLETTE Only thoee with short memories will be shocked at the long-distance filiation between Lieutenant Colonel Philip F. La Follette and Colonel Robert R. McCormick. Hardly more than a fellow-traveler of the New Deal at its inception, the former governor of Wisconsin soon turned into s determined opponent. Not content with the negative role of sniping from the sidelines, he blossomed forth in 1938 with his National Progressives of Americs. j a curious political creation which attempted to harness the effective demagogic devices of fascism to svowedly democratic purposes. But the Roosevelt strength was not ss far gone as La Follettee thought, and the deepening crisis abroad served to enhance the President's position. La Follettee thereupon laid aside his pretty flags with their cross-and-circle symbol and plumped for America First. Now, In the South Pscific, he continues to follow the prescribed path of the good America Firster. Attached to General MacArthur's staff, he is widely regarded ss the lisison man between the General snd the Mac-Arthur-for-President forces in this country. It is the General's candi-lacy in fact which has brought this .iolder of a name revered in liberal circles to terms of buhhliw# cordiality with the publisher of the Chicago Tribune." .. .the way you have stood up, taken it on the chin, and kept coming back to give 'em| some more during the last year is grand." La Follette wrote McCormick a few weeks ago. "Perhaps some day some of us over here can put our oar in back home and lend a helping hand." Is notorious Tribune Just another device with which La Folletta hopes to achieve a purer democracy. -«The Nation. which otherwise sympathised with j Mussolini. The visit of the British foreign secretary gave new prestige to the tottering power of the Duce. In the wake of Chamberlain's visit After-Dlnner Speaker: "Gentlemen, I ask you sgain, did you ever stop to think?" Weary Listener: "Did you ever think to stop?" mental demand, physical demand snd working conditions. Points are _. ssslgned in proportion to the em- w ^p™ phssis which esch Job gives to these FARMERS PAY DEBTS elements In most esses the money evaluation of the point varies In By SCOTT NEARING Famines are occasional and dramatic. When they occur under peace conditions they usually arouse such general attention that funds are raised and relief efforts are made. Poverty and eemi-starva-tiori are so widespread in many parts of the world that they attract attention only when they are suddenly stepped up to famine proportions Otherwise they get little notice. Chronic hunger *s the theme of an article by At wood H. Townsend in a recent issue of Free World. Using figures from the League of Nations Handbook for 1941 and Colin Clark's Conditions of Economic Progress, the author presents tables of incomes and death rates that may be summarized thus:> 1. Rich areas: II. S., Great Britain, Canada. Australia. Per capita annual income. $453; death rate, 10.5; life expectancy at birth, 48 years. 2. Prosperous areas: Germany, Sweden. Chile. Italy. Per capita income. $217; death rate, 15.5; life expectancy, 31 years 3 Poor areas: Egypt. Japan. Poland. Rumania. Per capita income, $108; death rate, 19.4; life expectancy, 26 years. 4. Hungry areas: Philippines. Korea, India, Straits Settlements. Per capita income, $69; death rate, 22.7; life expectancy, 22 years. The figures are not entirely accurate in this form. As the author point* out, on the poverty level are "the bottom third in our own country and the British Commonwealth, the middle thirds in the "poor" and prosperous" areas, and the top third in the "hungry" Far East Nearly all of these 699 million people must be more or less hungry nearly all the time." Taking the figures as rough approximations of the truth, the author concludes that of the 41 million annual deaths irt the world: 18 million are probably not preventable. 23 million are preventable. Of these: 700,000 due to war; 2,300,-000 due to preventable accidents; 20,000,000 due to starvation. Continuing this line of reasoning, the author points out thgt while World Wars I and II have taken to date 55 millions lives, during the period 1914-1943 "the pormal" poverty of peace tlms took 690 million souls," or more than 12 times the loss in both wars. The author concludes: "Hunfer is the chief means of mass murder." THE GAME OF OTTO To the Editor: So the to-called Archduke Otto Hapsburg severely reprimanded American correspon? dents for alleged lies told against ! the King of Italy. He came out strongly in support of Victor Emanuel and against Sforza, the liberal. Otto certainly showed his hand in these remarks. While his other relative, Albrecht, plays ball with the Fascist crowd in Hungary, his imperial highness Otto pretends to be a good democrat—at least while he stays in America, Yet his democratic conviction i« of a very, recent date. During the time of the civil war in his own Austria he sided definitely with the native Austrian Fascists, supported by Mussolini. In Czechoslovskia he opposed Benes, the democrat. In Spain he supports Franco, the Fascist. In Italy he is for King Cmapu-el and against liberals. To some ob servers he may seem to be Inconsistent in his democratic ftUth, but really, there is no inconsistency in his attitude, because the main and the only goal of his Imperial Demo crstic Party is to put Otto on the throne, help him to save and petrify the last remnants of feudalism in Central Europe and make him a true and tried ally of all Francos and Victor Emanuels in Europe There is only one drawback In this magnificent plan. Tht peoples of Central Europe do not want Hapsburgs — Joseph Martlnek. The Best Yef Bride: "We have t»en married two months now. ^hst have you liked the best of my cooking?" Hubby: Canned peaa and sardines." ^^ ^ ~ Flush with tbsir greatest income , in history, AfneMean farmers since accordance with the significance of 1939 have paid off more than a bil-the job to the production organisa- : lion dollars of mortgage debt, the tion, hence the points vary in mo- Department of Agriculture revesl-value. led recently THE ONLY WAY ; Only the triumph of Socialism can render accessible to the prolc-tariat all the sources of culture. Only the triumph of Socialism can make possible the reduction of the hours of work to such a point that the working man can enjoy leisure enough to acquire adequate knowledge The capitalist system o{ production weskena the proletarian's desire of knowledge; the Socialist system alone can satisfy It. — Karl Kautsky. ¡¡¡¡¿¡•ifl^A^ ■ •■ - « .. ■ l" ADAMIC'S NEW BOOK MY NATIVE LAND .nd th, Slovenians - .Ä^&XÄS ^„Ä lesson for the democrscies. Order Your Copy Now Autographed Cople, Will Make An Ideal Xma. Olft I3.7S a copy PROLETAREC BOOR SHOP 2301 So- Lawndale Ave., Chicago 23, III. m