"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Officiul Organ Yugoaliiv Federation, S. P.--Gluttilo Jugonlovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. iT — NO. 1454, mm m*rmm4-rimmm tmmiirr. Umaiktr «. l«if, mi Ibr »••! •!«•• __• *»I«.. U»4er Ibr Ari »f t onSrr.« uf Murrk 3rf CHICAGO, ILL., 24. JULIJA (July 24), 1935. •i« »*ul»IUb»d «vr*kljr ■« sua« W. 2«I|| Mt. LETO — VOL. XXX. TRGANJE MEZD NIŽA ŽIVLJENSKI STANDARD ISSSSSiZmaSa socialistov na Holandskem UNIČENJE PRAVILNIKOV P0VZR0-ČA VEČJE IZKORIŠČANJE Delodajalci podaljšujejo delovne ure, znižava-jo mezdo in žanjejo večje dobičke VSE večje in tudi mnoge manjše ameriške industrije so zadnje tedne drastično znižale delavcem mezde. Toda pri tem se niso ustavile, šle so naprej in v mnogih slučajih podaljšale delovnik, tako'da morajo delavci delati mnogo več delovnih ur, zakar pa prejertiajo manjšo plačo kot prej, ko ho brli še v veljavi razni pravilniki, ki jih je določeval zakon obnove pod NRA. Mnogi industrijski magnatje »o se takoj poslužili prilik? ko je zvezno vrhovno sodišče ubilo NRA z njenimi pravilnik vred, s tem, da so začeli trgati mezde in daljšati delovni čas. V dobrem mesecu, odkar je mrtva NRA, m profiti raznih bazičnih industrij in ostalih ve-leindustrij ter njihovih številnih podružnic poskočili kakor še nikdar v zadnjih petih letih. Ameriška delavska federacija, ki je izdala zadevno mesečno statistiko o pregledu dela v ameriških industrijah, beleži veliko nazadovanje nakupne sile med delavstvom. Obenem je tudi statistika pokazala, da so si razni magnatje povečali svoje dohodke "čez mero", V mnogih slučajih so se njihovi dobički podvojili in tudi potrojili. Vse to vodi ves ameriški eko-noftiski sistem k še večji koncentraciji bogastva, ki se 'grmadi v rokah peščice bogatinov, ki kontrolirajo ves denarni sistem. S tem pa kontrolirajo tudi vso nakupno moč, ki jo držijo v svojih rokah, obenem pa tirajo delovno ljudstvo v še večjo beda in pomanjkanje. Življenski standard ameriškega delovnega ljudstva stalno pada. Ljudstvo nima nakupovalne sile, da bi pokupilo produkte, katerim cene so se tudi znatno zvišaie. Velekapi-tal drvi naprej! Koncentracija denarne sile v njihovih rokah ne more roditi dobrih posledic. Kapitalistični voz dere čez življenja obubožanih proletarcev in se ne ozira ne na levo ne na desno. Glavni cilj mu je še večji dobički in naddobički. To je načelo žilavega individualizma in privatne iniciative. Poročilo Ameriške delavske fe- NEMIRI NA VIRGINJSKIH OTOKIH deracije vse naslanja na aktual ne ekonomske razmere delov nega ljudstva. "Mnoge industrije so podailjšale svoje delovne ure in znižale delavcem mezdo," pravi poročilo, "s tem pa se je produkcija zelo zvišala.' Medtem ko je delovni čas na splošno precej daljši, je pa za poslenost za mesec maj in junij padla pod ono lanskega leta za isto dobo. Newyorška National City banka je izdala statistiko o profitih 200 "reprezentativnih korporacij", katera izkazuje velik porast njihovih profitov. Ostale korporacije, ki niso u-klju<čene v tej statistiki, poročajo, da letos "operirajo pod boiljSimi pogoji in njihovi profiti so se precej zvišali." Torej prosperiteta za industrijska podjetja se je že vrnila, ni se pa vrnila za delavce! Statistika o zaposlenosti govori, da je bas sedaj razmeroma manj delavcev zaposlenih kot pred enim letom. Nad 11 milijonov delavcev je brezposelnih in tisti, ki delajo, morajo delati za nižjo mezdo in daljše ure. Vse to nikakor ne more prine-l sti "zdravih" razmer ameriškemu ljudstvu. Trganje mezde ne more zvišati nakupovalne moči. Koncentracija denarne sile v rokah par finančnikov tudi ne bo dala delavcem potrebnih sredstev za nakupovanje živil. Ameriška delavska federacija je mnenja, da edino višje mezde, krajši delovnik in večja zaposlitev bi pomagalo zvišati nakupno silo in s tem življenski (Nadaljevanje na 2. strani.) Nov teror v Italiji 2e dolgo je znano, da italijansko ljudstvo ne odobrava sacUjnijeve_______i m pe ria 1 ist ič ne (iOTžn7AfiTk'i/Vesti tudi pripovedujejo, da se je v mnogih krajih ljudstvo uprlo mobilizaciji. To j* pa povzročilo obnovitev terorističnih navalov, s kakršnimi se je ovekovečil fašistični režim v svojih pr»vtih letih. Fašistične ječe so napol njene z uporniki, kar jih ni bilo poslanih v izgnanstvo na osamlje ne otoke, k jer morajo živeti v skrajno nečloveških razmerah. Fašistične oblasti so pričele s terorjem po vsej Italiji, kajti ljudstvo je skrajno nezadovoljno z Mussolinijevo kampanjo. V mnogih krajih vlada strašna beda in pomanjkanje. Žrtve terorja so seveda »v največ slučajih delavci in pa mali obrtniki n trgovci. Nad petsto p roti fašistov je bilo vrženih v zapor. (Gornja zanesljiva poročila je po-lal rimski poročevalec angleškega lista Manchester Guardian v London. Poročilo pravi, da niti fašistična cenzura ne more zakriti mizernega položaja italijanskega delavstva. Ako ne bi bil fašizem zgrajen na militaristični sili, bi . » l -i _j r\ L , .... ... r» i * * iv teh razmerah zanj prišel ko- ten« države kupile od Danske za vsoto 25 milijonov dolarjev. Delavstvo je ' , . . , , im bolj iskoriičano ko v Ameriki. Juriidikcijo čes te posesti ima svesni de-|neC» kl S,Cer ni(>ra PntJ» ker Ameriški trust do skrajnosti izkorišča domačine v vseh ameriških otoških teritorijih in posestih. Na Virfinjtkih otokih so domačini demonstrirali proti governerju P. M- Pearsonu, da ga ameriška vlada odpokliče in pošlje na njegovo mesto admirala W. V. Pratta . Demonstracije delavcev proti sladkornemu trustu in governerju Blatonu Winshipu so se vršile na Portoriku, kjer morajo delavci garati na sladkornih plantažah ca sramotne mesde. — Virginjski otoki so ameriška posest od leta 1917, ki so jih Zdru- partment sa notranje sadeve v Washingtonu. dru'gega izhoda ni. Z bojne fronte organiziranega delavstva v Zedinjenih državah MLLIAM GREEN SVARI DELAVCE 99 "Za malenkosti naj se ne pritožujejo Predsednik Ameriške delav-, menda, ker daje delavcem eke federacije VVilliam Green opozarja in svari vse okrožne unije, "naj bodo previdne 'gle- de VVagnerjevega zakona, da Ra ne bodo izkoriščale." Delavci "ne smejo misliti, da jim Wagnerjev zakon daje pravico zaivsako malenkostno pritožbo". Dalje pravi Green, da se delavci ne smejo "kapricira-ti'\ kajti to bi bilo le v škodo njim. Vsaka pritožba delavcev mora bazirati na "trdni podla-fi." Po Greenovem mnenju daje VVagnerjev zakon delavcem velike pravice, "ne smejo pa teh pravic zlorabiti." Vsekakor je Greenovo svarilo organiziranemu delavstvu nr.i.aden strah, ker pričakuje, da fe bo delavstvo vrglo v boj za svoje pravice proti svojim izkoriščevalcem, "potem se pa »Pet lahko zgoii," da zvezno vrhovno sodišče ubije tudi ta z«kon, kakor je uničilo NRA. Pretkani delodajalci so takoj Po sprejetju Wagnerjeva zako- drohtinico pravic. Ameriška delavska federacija z Greetiom vred bi morala porabiti svoj vpliv ter apelirati na organizirano delavstvo, da podpre Hi'llquitov dodatek, ker brs tem delavstvu največ koristila. Stavka le nih delavcev na zapadu gre v enajsti teden. V Ta-como, VVash., je governer poslal miličnike, da pomagajo [kompanijam razbiti stavko. V spopadih z vojaštvom je bilo več stavkarjev ranjenih in mnogo aretiranih. Pred par dnevi pa je sodnik Magil izpustil iz zapora vse stavkarje, ki so bili aretirani zadnji teden v juniju. Aretirali s« jih miličniki. Z izpustom stavkarjev iz ječe, je sodnik izdal miličnikom hud udarec, šerif se je izkazal, da je na strani stavkarjev. Dosedaj je že sedem kompan:.j podpisalo linijsko pogodbo. V stavki je okrog 50 tisoč lednih delavcev. V Missouli, Mont., so šli na stavko avtni mehaniki in v par dnevih so izvojevaH zmago s tem, da so lastniki garaž pristali na unijske pogoje. Vsi prizadeti a i vin i delavci v tem mestu so organizirani v krajevni organizaciji mednarodne zveze strojnikov, ki je članica AFL. rUra'!li kompanij«ke grožnje, s katero je zapretila, da bo odslovila vsakega unionista, ampak gredo z organiziranjem naprej in >o že vprašali Ameriško delavsko federacijo za čarter. Tudi v Kanadi je »v teku več stavk. Skoro v vseh večjih industrijskih središčih so šli na stavko brezposelni delavci, ker so jim oblasti dajale le pičle racije živil in relifa sploh. Re-1 if 11 iki zahtevajo večjo podporo ali pa delo, da se bodo lahko pošteno preživeli. Od časa do časa so take stavke v teku tudi v raznih ameriških mestih, kajti delavstvo je prisiiljeno Kanje. V Clevelandu, O., so tamka jšnji strojniki, ki so bili na stavki šest tednov za boljše pogoje in višje mezde, sijajno zmagali. Prizatedih je bilo nad tisoč delavcev. Družba Addresso-graph-Multigraph, proti kateri so strojniki stavkali, je skrajno trdovratna, a končno se je vendarle morala udati, kajti de. New Orleans, La. — Oljna lavci so bili solidarni pri svoj h družba Chalmette Petroleum je za kij« dni odslovila nad 20 delavcev radi njihovih unijskih aktivnosti. Delavci pa se niso zahtevah. Tekom stavke je bilo več spopadu, s kompanij*kimi pobojniki in več delavcev je bilo ranjenih. V stavki je strojni- Francosko delavstvo proti fašizmu Na 14. julija, na praznik padca Bast/lije, ki je največji v zgodovini francoske republike, je francosko delavstvo odločno pokazalo, da je proti diktatorskemu fašizmu. Vse javne demonstracije francoskega ljudska so jasno pričale, da želi ostati rajše pod sedanjo obliko vladanja, kakor da se bi podalo in sledilo fašističnim drža- G lavne demonstracije* so se f šistične demonstracije na družile seveda v Parizu in prvič »v povojni zgodovini so se strnile vse levičarske a/li liberalne str u je proti fašistični fronti, ki je zadnje mesece začela dvigati glavo. V pohodu, ki se je za vršil mirno, je korakalo na I četrt milijona ljudi. Korakali •o komunisti in roclallstl, demokrate in radikalci ter liberal- vam. S tem se je tudi jasno pokazalo, da bo vsak fašistični vršil shod, so govorniki z mno-na*kok. da se Francijo pretvori žrco vred poudarjali, da "Fran-v fašistično ječo, izzval civilno cija mora za vsako ceno ohra-to začeli s propagando, češ, da ! vojno, ki .*e bo vse drugače kom- niti svoje pridobljene pravice." i« U zakon "neustaven", zato^čala kakor lani v Avstriji. | Istočasno so se tudi vršile fa- gem kmeu me. 'a, ki pa so bile dokaj kaverne. Njih govorniki pritiskali na nistično flrur.o In poudarjali sovraštvo !o narodov. Vsi znaki kažejo, da se jc francosko delavstvo nekaj na-inčilo od žalostnih po dedič v Nemčiji, A v tri ji in drugih fa ci. Na javnem trgu, kjer se je! .Cističnih državah. Upati je tudi, da ne ostane le pri domen- kom pomagala tudi njim sorodna unija, kar je precej pripomoglo do zmage. Vozniki tovornih avtov v Vorku, Pa., so šli na stavko, ko je kompanija Motor Express, pri kateri «o u posle ni, odklonila priznanje nove unijske pogodbe. Stavkarji upajo na zmago, Kentukijski governer Lafoon je zadnje dni podprl rudarsko unijo s tem, da je poslal v stavkovno okrožje v Harlan posebno komisijo, da preišče razmere. Na governerja je apelirala loKalna rudarska unija, naj to -tori, kajti lokalne obfcasti in javni uradniki so bili obtoženi, da so v službi kompanij ter da so pomagali pri teroriziran ju stavkarjev. Governerjev odbor je ugotovil, da je tamkajšnji šerif izbral za svoje deputije ljudi kriminalnega značaja, lopove in tolovaje, ki so pod njegovim vodstvom navalili na mirne stavkarje. Governer je po prejetem poročilu njegovega odbora odredil v h ar lansko okrožje oddelek milice, da naredi red ter da prepreči najalj-ne napade od strani kompanij in šerifovih pobojnikov. Dalje je governer zahteval, da se šerif takoj odstrani. Relifni delavci v New Yorku, kakor naznanjajo lokalne unije, bodo prejemali pri javnih projektih "unijske" mezde. Tako so iz javili tudi vladni repre-7A ntanti, ki imajo glavno besedo pri relifnih delih. Tega pa niso storili iz ljubezni do relifnih delavcev, ampak šele na močan pritisk od strani organiziranega delavstva. Ta ootok vsekakor pomeni, da ne bo prišla v veljavo minimalna mezdna lestvica, ki jo je naznanila federalna administracija za re-l.fna dela. Zaključek so baje if n i direktorji stracijah. ampak da delav.lvo|^r"|«" 'omn. mre^orj, v v bod(x*e skupno nastopa pri V.yh,nKto„u. Rol.fn. d.lavc, ki so nJemu vi1'"1" ""fl. u,Al levico do ko- DANSKO DELAVSTVO PROTI HITLERJEVEMU TERORJU Holandski socialisti beležijo uspeh pri volitvah. Prestiž socialistov pojačan.—Reakcija poražena DA.VskO .soc. delavstvo je podvzelo nove, krepke korake na svojem rednem zborovanju, da bo branilo svoje pridobitve proti hitlerjevski reakciji s podvojeno silo. Tako se je odločilo na strankini konferenci, ki zboruje na v.nka štiri Jeta enkrat. -Zborovanje se je/vršilo pod vodstvom dan kega prem k rja fitauninga, ki je osebno pozdravil ziborovalce in naznanil, da se mora vse socialistično in zavedno delavstvo odločno postaviti v bran proti reakciji. Medtem pa so prišla poročila, da so social ni sijajno zmagali pri vseh lokalnih volitvah na Holandskem, Socialni demokrati so zmagali na celi črti. Reakcionarne stranke . o bile poražene. Fašisti so si prizadevali, da izvolijo vsaj par svojih zastopnike^, a so ostali v veliki manjšini. Le katoliška stranka je ima iz volitev brez velikih izgub. Holandski fašisti imajo svojega "fuererja" v osebi nekega Musserta, ki.skuša kopirati Hitlerja, a mu dosedaj ni uspelo, da bi mogel uveljaviti svoj fašizem. Holandski delavci odklanjajo vsako diktaturo, najbolj pa so sovražni Hitlerjevemu fašizmu. Najznačilnejše pa je to, da so v gotovih distnktih v Amsterdamu holandski fašisti, ko so videli, da ne morejo zmagati, — oddali svoje glasove komunističnim kandidatom. Vsekakor so s to potezo hoteli oslabeti socialistične kandidate. Največji uspeh so holandski socialisti beležili v podeželskih mestih. Socialisti so od leta 1931 pridobili 154 sedežev v raznih postavodajah, zgubili pa niso niti enega kandidata v nobenem distriktu! S tem so socialisti na holandskem posrtali najmočnejša stranka v podeželskih mestih in v nekaterih več-Jih mestih. To znači, da bodo pri prihodnjih volitvah nastopili kot vodilna politična sila ter bodo postavili v parlament precej svojih zastopnikov. Glaii.no točko na konferenci danskih socialistov v Copen-hagenu je tvorilo vprašanje mednarodnega delavskega značaja z ozirom na militaristične in imperialistične tendence diktatorskega fašizma. Nacijska Nemčija predstavlja najzagrize-nejšo reakcijo, italijanski fašizem pa sili vse evropske narode k oboroževanju. Oba fašistična režima se oborožujeta do zob. V taki situaciji ostaia Evropa ne more gledati tega prizora križem rok, vsaj kapitalistična Evropa ne. Zato se vse pripravlja. Glavni vladni budžeti gredo za vojne priprave skoro v vseh evropskih državah. Vojna nevarnost je na dnevnem redu. Danska ima pa tudi svoj problem z nemško manjšino v šlezvigu, katero nacijski fašisti neprestano ščuvajo, da se priklopi Nemčiji. Danski socialisti so se odločili, da branijo svoje pridobitve do skrajnosti, proti vsakemu napadu od strani fašizma. To pa ne pomeni, da bo Danska branila to ali ono kapitalistično grupo v Evropi iv njenih imperialističnih prizadevanjih. Danski socialisti so se odločili, da bodo branili demokracijo, ne bodo pa stopili v nobeno alianco ali zvezo te ali one države, ki ima nasprotne namene. Dansko socialistično delavstvo je razvilo svoje močne kulturne in gospodarske organizacije. Njihove kooperative aii zadruge slovijo po vsem svetu. Dansko delavstvo ima od njih brezštevilne dobrote. Na Danskem bolj ko kje drugje ima delavstvo največ zajamčenih pravic—po zaslugi socialističnega delavstva, ki je na čelu vsega delavskega gibanja. Pod vodstvom socialistov so danski delavci tako napredovali na gospodarskem, kulturnem, socialnem in političnem polju, da prekašajo vse ostale. Socialisti so v danih razmerah prinesli danskemu delavstvu pravo prosperiteto s svojim vztrajnim, smotrenim in trdim delom, ki temelji na znanstvenem socialiizmu. Na Danskem ni brezposelnosti ne krize ali depresije. V (Nadaljevanje na 4. strani.) vseh zahtevah, korist. (Nadaljevanje na 6. strani.) BURZVAZIJA PRIPRAVLJA NOV NAPAD NA DELAVSTVO Ameriška buržvazija — veleindustrijci, magnatje in finančniki, skratka: ameriška plutokracija — te z mrzlično naglico pripravlja na nov napad proti ameriškemu delavstvu. To pot gre za nakupovalni davek, ki se ga naj naprti delavcem. Odkar so v kongresu začeli govoriti — le govoriti! — da se pripravlja nov davčni zakon, ki bo "udaril bogatine," ker bodo morali, če bo sprejet, plačevati od dohodkov in dedščin neznaten davek, se je med ameriško buržvazijo pričela silovita kampanja, da zvezni kongres sprejme zakon nakupovalnega davka. S tem bi bilo najbolj udarjeno ameriško delavno ljudstvo, ki bi moralo poleg že obstoječega državnega nakupovalnega davka plačati še zvezni nakupovalni davek za vsak najmanjši komad nakupa. Delavstvo se mora zavedati, da vse, kar pride od posedu-jocega razreda, je delavstvu v škodo in v korist onim, ki imajo vsega dovolj. Vedeti mora, da bogatini in paraziti ne bodo nikdar skotili ničesar dobrega za delavitvo. Socialistično delavstvo se tega dobro zaveda, zato je odločno proti vsaki taki ske-mi, zato pa tudi poziva ostalo ameriško delavstvo, da napne vse svoje sile, da te tak napad preprečil PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. PRIZOR IZ STAVKE SUMSKIH DELAVCEV IZHAJA VSAKO SREDO. Isrfaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE 2VK2E. NAROČNINA v Ztfdinjenih državah za celo loto $*.00; aa pol let« $1.75; xa Četrt leta $1.00. __Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi II) Oflaai morajo biti V Iitttem uradu najpoaneje do pcudVijka popoldne za priotoitov v številki tokočejra tod na. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yu*o*lav Workmen'a Publiahiu* Co., luc. Esta'bli»hoJ 1906. 5ditor.................................Frank Uiu7 BuaiMaa Manager.................Charles Pogorolec. AasuUnt Businas* Manager.............John Rak Jr. SUBSCHIPTION RATES: . United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreifrn Countries, One Year $3.50; £ix Montha $2.UU. »■■ » --.----n............ PROLETAREC 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Tolepkoao: ROČK VVELL 2«64. —« Hillquitov dodatek Najvažnejša akcija, kar jih je zadnje ca.se po J vzelo orga nizirano ameriško delavstvo, je brez vsakega dvoma akcija za amendiranje zvezne ustave. Sprejetje tega amendmenta je potrebno v interesu delavske zakonodaje. Brez takega dodatka, ki določa, da se vzame zveznemu vrhovnemu sodišču moč razveljaviti po kongresu sprejete zakone, ni mogoča delavska zakonodaja. Da je brez pomena skušati pod sedanjo ustavo izvesti delavsko zakonodajo, se je pokaza»lo v si uči ju- NRA, ki jo je vrhovno sodišča proglasilo neustavnim, dasi je nudila delavstvu .le mrvice pravic. Se v večji meri pa se je pokazalo sedaj, ko je postal \Vagnerjev zakon veljaven, proti kateremu pa so bur-bonski krogi že organizirali kampanjo, da "očuvajo" usta,o s tem, da vrhovno sodišči proglasi Wagnerjev zakon "neustavnim". Kapitalistični krogi so tudi sigurni, da bo Guffejeva predloga za reguliranje premogovne industrije zadela ista usoda. V Illinoisu so industrije i sklenili, da bodo popolnoma ignorirali VVaignerjev zakon. S tem ignoriranjem zveznega zakona nameravajo zadevo takoj pritirati pred zvezno .sodišče, ki bo omenjeni zakon razveljavilo. 2e iz teh razlogov je na vsak način amendiranje zivezne ustave v smislu Hillc*uitovega dodatka neobhodno potrebno. Dosedanji odmevi iz delavskih krogov za amendiranje zvezne ustave po Hillquitovem načrtu so pokazali, da se organizirano delavstvo v dobršni meri zaveda važnosti in potrebe, da se čim prej izvede. Delavstvo pa mora v bodočih mesecih strniti vse svoje sile, da prisili kongresnike in senatorje, da glasujejo za omenjeni socialistični dodatek. Zadevne resolucije je treba poslati vsem kongresni kom in senatorjem, še posebno pa članom justičnega odseka nižje zvezne zbornice, kateri ima moč. da predlogo priporoči zbornici ali jo pa zavrže. Zato je v veliki meri odvisno od delavstva samega, da »e takoj zavzame in se vrže v agitacijo za amendiranje zvezne ustave z vso silo. Hillquitov amendment, čim postane zakon, bo edino učinkovito delavsko orožje, s katerim si bo lahko pridobilo svoje pravice ustavnim potom. Agitirajte zanj! Država VVashington na skrajnem koncu MVtfsas* »osurono plaka. Tvagati morajo svojo aivljoujo kakor pada Združenih držav jo najbogatejša enota v uniji aa rudarji pod samljo ali še bolj. Proti priganjaštvu in nss- Usu in sorodnih produktih. Od tam se Uvaža mnogo nosnim raamvram so se prošlo pomlad uprli in sastav- lesa v vs« ostale ameriške države in tudi v tujeaemstvo. kali. Takoj jo nanjo navalila državna milica in kom- Lesni delavci so skrajno slabo plačani sa svoje naporno panijski pokojniki. Stavka so jo raaširila po vseh in selo nevarno delo- Se celo v času ri omenjeni, ki ao vi rlani SNPJ iu večina jih je naročena na iProlotairca in Pro-sveto. V nedeljo 14. julijia sv»a se s .<-odrugom Piškom udeležila seje društva št. 54 SNPJ na Glen-coe zaradi pristopa v Prosvetni matici. J*remogorova Blaine in Sban- iley v tej okolici sta že od 14. junija v popolnem zaistoju. Prvi je od takrat obratoval le en dan, drugi pa Še nič. Razmere radi brezdelja so postale obupne. Poleg tega je pa todi mnoge delavce precej prizadela povodenj. Nobenega izgleda še ni, da se bi kmalu delavske razmere izboljšale. Joseph Snoy, RFD 1, Box 7, Bridgeport, O. "pr os por i tete" so trik to industrijo na aapndu. Gornja slika naaorno kaže a klagoata« napad miličnikov na stavkovno stražo, katero so pognali Njih delovne ure so neverjetno dolgo in njih mvda s selaavkami in koli. šumski delavci bili deležni le delec razvpitega klagoata« »j«........ IZ NAŠEGA GIBANJA Poročilo o povodnji in apel za pomoč Chicago, III. — Karo lina Ma- cerl se je zadnji teden zglasila v uradu s 16. naročninami. — Fašistična arogantnost Zadnje tedne so italijansko-ameriški fašistični listi postala skrajno arogantni. Močno jih je razjezila vest, da predsednik Rooseivelt ni naklonjen fašistični Italiji v njenih pripravah za invazijo Abesinije. Dve glavni fašistični glasili v New Yorku sta celo tako predrzni, da grozita Rooseveltu, da "bo izgubil vse italijanske glasove pri prihodnjih volitvah." Ta dva lista sta "111 Progresso," ki ni prav nič progresiven, in "111 Corriere." Njune grožnje je v angleščini objavil newyorški protifašistični list "La Stampa Li-bera" v svoji angleški prjlogi. 111 Progresso se tudi jezi na new-yorški Post, ker se norčuje iz diktatorja Mussolinija in je izrazil željo, da bi rad kaznoval urednika dnevnika Posta — "z veliko količino ricinega olja"! To je fašistični "recept", s katerim so "spreobračali" k fašizmu italijanske delavce, ki so se diktaturi uprli. Najhujši ogenj in žveplo bruhajo italijanski fašisti v Ameriki na svoje rojake antifašiste in njih organizacije ter ustanove. To pa ni nič čudnega, če pomislimo, da imajo italijanski fašisti v Ameriki mnogo simpatičarjev med ameriškimi burbonci, ki upajo, da bodo s pomočjo diktatorskega fašizma rešili kapitalistično ladjo pred potopom, ki je z vsekim dnem bliže. va seja bo prihodnji petek, moonlight piknik "Save" pa v soboto 3. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springi-u. Cleveland, O. — Anton Jan-kovich se je zglasil z 20 naročninami. Tone je stalno na delu, kot je razvidno v izkazih "Agitatorji na delu". Med podanimi naročninami so bile tudi 4 nove, kar je dokaz, da se ncr.i naročniki dobe kljub slabim razmeram, samo potruditi se je Banke so obložene z denarjem Najnovejše poročilo zveznega rezervnega bančnega sistema pravi, da »o ameriške banke "preobložene" z denarjem, ampak ne morejo dobiti "zanesljivih" oseb, katerim ga bi posodile. Samo banke, ki so včlanjene v rezervnem sistemu, razpolagajo s petimi milijardami dolarjev, ki jih trdno drže v svojih bankah. Zakon jim dovoljuje, da lahko posodijo vsaj polovico od celotne vsote, toda bankirji so se zakleli, da denarja ne posodijo, "ker se boje, da čas še ni prišel, da bi ga reskirale." * Spet "rdeča nevarnost" a Ameriški nazadnjaški element, ki se boji, da bo predsednik Roosevelt pričel "deliti bogastvo" med splošno ljudstvo, je spet zagnal krik proti "rdeči nevarnosti", katere se je zadnje čase baje nalezel tudi sam prezident. Unija za civilne svobodščine je baš kar opozorila javnost na veliko kampanjo, ki so jo organizirali ameriški burbonci in mazadnjaki. V ta namen so že pripravili število načrtov, ki so bili pred kratkem prinešeni pred zvezno in državne legMature. Unija pravi, da reakcija Še nikdar prej ni s tako odločnostjo nastopila proti delavcem. Pod krinko, da se bori proti "rdeči nevarnosti/ hoče zatreti vsako napredno delavsko gibanje organiziranega delavstva. Reakcija si prizadeva, da odvzame manjšinskim radikalnim strankam mesto na glasovnicah, poleg tega pa njihovi načrti zahtevajo kazen za prodajalce "prekuciških" letakov in tiskovin. Delavstvo se bo moralo z vso silo postaviti po robu, če si hoče ohraniti to, kar ima, ter da si pribori še nadaljne pravice. Universal, Pa. — Louis Ku-mer, član angleškega kluba, nam piše, da so začeli z obširno izobraževalno kampanjo med mladino in odraslimi. se- znam slovenskih brošur propagandne vsebine. 2elji smo u-stregli. Sodru&om na Universa-lu želimo obilo uspeha. Salem, O. — Sodrugi so na delu s pripravami za slavje 30 letnice Proletarca, ki se bo vršilo v nedeljo 4. avgusta. Sodružic a Mihevc poroča, da bodo naredili vse, kar je v njih moči. da bo priredba -uspeh. Pričakujejo obilnega poseta tudi iz Clevelanda, ivključivši soc. pevski zbor "Zarja". Na piknika bo govoril tajnik JSZ Charles damo! Po zor, "popotniki Pogorelec. Nanticoke, Pa. — John Vitez piše, naj mu pošljemo imenik naročnikov naselbin vzhodne Peivne. Pravi, da bo šel na agitacijo in skušal narediti kar največ mogoče za razširjenje Proletarca. Imenik mu je bil poslan z ostalimi navodili. So-drugu Vitezu želimo obilo uspeha. Detroit, Mich. — Tajnik kluba št. 115 JSZ poroča, da so spremenili datum klubove seje na 4. nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne. Na prihodnji seji 28. julija bodo imeli v razpravi načrt prireditve slavja 25 letnice JSZ. Bridgeport, O. — V soboto i 13. julija sem obiskal naselbino Mavnard, ki je utrpela največ škode v povodnji 4. julija, o ka- teri sem poročal že za injjč., zite na znake "J. S. Z." in ome John Rak je dobil 4. — K!ubo- i Pregledal sem prizadete kraje,: Slavje 30 letnice Proletarca v Salemu Salem, O. — Vse priprave za proslavo 30 letnice Proletarca, ki se bo vršila s piknikom dne 4. av^irusta, so že v teku. Slavje se bo vršilo na prostoru New Garden, Road št. 9, ki je oddaljen četrt milje od mesta. Pa- oči Milvvaukee, Wi». — Jacob Rožič se je zglasil s 5 naročninami. Zeli nadaljnih pohotnih knjižic, kar znači, da misli z agitacijo nadaljevati. Tam bi bilo potrebno več agitatoričilega dela tudi od ostalih sodrugov. Pravi, da bo naredil kolikor bo v njegovi moči tudi z nabiranjem oglasov v Ameriški družinski kotedar. Moon Run, Pa. — Jacob Am-brozich na kratko poroča, da je bilo slavje 30 letnice Proletarca izboren uspeh. Poset je bi večji kot so pričakovali. Na sla»vj»u v nedeljo sta govorila Anton Zornik in Carl E. Pauli, strankin organizator i/. J>itts-burgha. Njihova izvajanja so naredila na navzoče globok vtis. . r Indianapolis, Ind. — Mary Stroy, tajnica društva 575 SNPJ, ki je včlanjeno v Prosvetni matici, želi seznam iger, ki jih poseduje ta ustanova, In drugih informacij. Želji bo u-st rež en o, kakor hitro bo fciotov seznam iger, ki je zdaj v delu. Newburgh, O. — Joseph Leve r, tajnik kluba št. 2« JSZ, poroča, da bodo imeli piknik v nedeljo 15. septembra pri Joseph Zornu na Bradley Rd. La Bargt, Wyo.—Frank Žagar je obnovrl naročnino in naročil S lov ensk o-airgl ešk o berilo. Stump Creek, Pa. — Tony Pay je naročil knjižico "Informacije o dobavi državljanstva" in obenem obnovil svojo naročnino. da se prepričam na lastne o resničnosti poročil. Človeka pretrese groza, ko pogleda na razdrte in uničene kraje, ki jih je opustošfla povodenj. Vrtovi so vsi u nit'en i, pohištvo v h?šah poškodovano, v mnogih tVuiajlh pa uničeno. Pitno ivocjo dovažajo iz drugih krajev, kajti oblasti so prepovedale rabo domače vode iz .•ednjakov, ker je vsled povodnji, ki je povzročila veliko ne-treba. Tone je vztrajen agita-voda okužena. Vodnja-tor, ali čikažani se mu ne po- bodo najprej očistil?, potem bodo šele zdravstvene oblasti dovolile rabo vode iz njih. Tako tudi ne pustijo, da bi ljudje jedli razna vrtna in poljska zelišča, kar jih je še kje ostalo, ker so bila pokrita z vodo. Voda je pridrla s tako silo in tako nenadno, da so se nekateri komaj umaknili. Ljudje so zelo obupani, kajti že itak jih dovolj stiska dolgoletna depresija in brezposelnost, vrhu tega pa je sedaj prišla taka katastrofa. Ka.kor so mi povedali, je največ škode utrpela Slanevčeva družina, ker jih je voda tako hiro zajela, da niti iz hiše niso mogli. Povskakali so na postelje, a kmalu je prišla «\oda tudi do vrha postelj. Potem so postavili na postelje zaboje, na kate-ris so staili otroci, oče in mati ter trepetali silne groze, kaj bo. Kajti vsak trenotek je bilo pričakovati, da silen naval vodovja vse skupaj odnese. Uničila jim je vse, a pomoči pa od nik jer nobene. Vrhu vsega tega pa je še smrt posegla vmes. Johnu Slan ovc u je namreč umrl brat in stroške bo moral nositi John. Njegovega brata je žena s štirimi otroci zapustila že nred par leti. Sedaj je vse to padlo na družino Johna Rla-novca. Na Maynardu ga vsj pomilujejo, četudi so tudi sumi prizadeti. Vsled tega se obračam na i\ise zavedne slovenske delavce, ki bodo čitaili te vrstice, da mu pomagate. Ako je kdo potreben pomoči, jo je gotovo rojak John Slanovec oziroma nje|i>>-va družina. Ako?i more kdo pritrgati kakšen cent, priskočite jim na pomoč. Vsak najmanjši prispevek bo pomagal. Pošljpte prispevke na i>odpi«Fa-nega. ki jih bo takoj oddal prizadeti družini. John Slanovec je vedno pomagal s prispevki, kadar je šlo za dobrobit delav- Bridgeport, O. — Jože Snoy piše, da je zelo zaposlen s pripravami za Pogorelčevo turo. Pred kratkem sta s Florijanom Pishekom obiskala naselbino Glencoe, udeležila sta se tudi seje društva št. 54 SNPJ, in rezultat je bil, da je društvo pristopilo k Prosvetni matici. Pridobil je tudi 3 naročnine. V pismu pravi: "Upam, da se bodo sodrugi na Salemu dobro pripravili za slavje 30 letnice Proletarca. Ko boš pa tam delo zgotovil, te bom pa jaz imel v 'kleščah* v naši okolici." "Hajd naprej brez bojaznii..." pravi neka delavska pesem. Torej, naprej z delom, s. Snoy! Tajnik bo pa naredil svoje, kadar pride tja. W. Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant je eden tistih naših agitatorjev, ki nikoli ne zamudi prilike, da ne bi poagitiral za svoje glasilo. Zadnji teden je posal 9 naročnin. Warren, O. — Drugi, ki se je zglasil zadnji teden, je bili naš agitator Jože Jež. Poslal je 4 naročnine. njeni prostor boste lahko našli. Na tej proslavi bomo imeli zanimiv spored. Pevski zbor Zarja, odsek kluba št. 27 JS.Z, bo prišel iz Clevelanda in zapel več leprh delavskih in popularnih pesmi. Sodrug Charles Pogorelec, glavni tajnik JSZ im upravnik Praletarca, se je tudi odzval našemu povabilu in bo na slavju nastopil kot glavni govornik. Poleg tega bodo na programu tudi druge zanimivosti, vredne, da jih pridete pogledat. Preveč bi bilo, če bi tu hotela našteti vse točke programa. Zato pa vam kličem vsem skupaj : Pridite dne 4. avgusta na slavje Proletančevega jubileja in vsi se bomo dobro imeli. Imeli bomo izvrstne pevce, dobre govornike in tudi dobro >gx>dbo. Seveda bo obilo tudi druge zabave, ici spada na take proslave in piknike. Zarjani pa naj nikar ne pozabijo s seboj pripeljati "večnega popotnika" in njegovo soprogo". . Uljudno vabimo vse člane in Članice ter vse simpatičarje in občinstvo sploh. Pričakuje se velika udeležba, zato pa tudi vas ne sme manj.kati na našem slavju v; nedeljo 4. avgusta. Na svidenje! — F. M. Nepozabnemu todrugu v spomin Milwaukee, Wia. — Kakor že poročano in znano v»e«m delavr-tvu našega gibanja, j« v torek 18. junija preminil nai sp(!'D^no znani in p ril j ub' jeni sodrug Frank N< . a k, ki je veliko dela1! za naš pokret. Fi ank Novak < je rodil 80. avgusta 18&4 v Nazarjih pri Mozirjm na Štajerskem. Ko je dovršil ljudsko šoo ga valovi življenja v zelo zgodnji dobi njeg> ve star ostri; pehali so ga sem 'm tja in 'wa vrgli na pot, ki ga je privedla v tabor razredno zavednega delavstva i-unajekih sociaMatciv-. Tam je djobil sv«je prvo pojmovanje <. delavski! bojih in delavskih nalogah. Leta 1906 je dospel v Ameriko k svojim starše m >p ri iate-Ijem in znancem v Milvvau»kee, Lotil «e je dela v raznih tovarnah in na časnikarskem polju, (časnikarstvo je bil njegov ideal; zanj je bil rojen, zanj je trpel in dal svoje življenje. Ob svoji smrti je delav-tvu zapustil a.oje delo za pro^etariat, delo. s katerim je delavstvu krajšal pot, ki vodi v lcp#o m srečnejšo človeško družbo. Fr. Novak je bil po svojih spisih iti dopisih zelo poznan med na^im naprednim delavstvom. Mnogo je dopisoval v Proletarca rn Prosvet o. M i 1 w a uš k i- westalli-ški naselbini je zapustil krasno izpričevalo svojega neumornega dela. Bil je ustanovitelj prve sloi.enske čitalnice v Milvvaukeeju in nekdanjega tambura-škega zbora "Adrija*. Pokojni Frank Novak je bil član društva Sloga št. 16 SNPJ in društva Bled št. 19 JPZS. Bil je ustanovitelj slovenskega soc. pevskega zbora Naprej in soc. kluba št. 37 JSZ. Franka v teh kritičnih časih zelo pogrešamo in globoko občutimo njegovo izgoibo. Pokojnik zapušča polet? sodrugov in sodružic, prijateljev in znancev, tudi soprogo in hčer, dva po>hiovijenea in dva brata, katerim izrekamo naše globoko >ožalje. Frank-u Novaku ohranimo trajen in svetail spomin! Za klub št. 37 JSZ: Louis Ambrozich, J. Roiič in J. Camer. Občinska elektrarna v La Sallu Prošli teden so volilcii v La Sallu, 111., odglasovali, da si mesto nabavi svojo občinsko elektrarno. Članom kluba št. 115 Detroit, Mich.—Članom kluba št. 115 JSZ se naznanja, da se bodo od zdaj naprej vršile klubove seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Slovenskem delavskem domu na Livernois in South st. Prihodnja seja bo v nedeljo 28. julija. Apeliram na članstvo našega kluba, da se redno udeležuje sej in da agdtira za nove člane. Sodrugi in sodružice, pojdimo na agitacijo za nove člane, tako da bomo še pred koncem leta vsaj podvojili število naših članov in članic. John Plachter, tajnik. Zorko otvoril gostilno . Chicago. — Prošlo soboto 20. julija se je vršila otvoritev gostilniških prostorov na 2<501 So. Clifton Park Ave., ki jih obratuje Mike Zorko. To je prva slovenska gostilna na zapadni strani mesta v lawndalskem distriktu. V tej izdaji na. drugem mestu je priobčen Zorko-tov oglas, na katerega vas op>-zarjamo, da ga prečitate. Socialistične zmage na Švedskem Švedski socialisti so sedaj že četrtič v vladi in stalno pridobivajo na moči v podeželskih mestih in v parlamentu. PR0FITI MAGNAT0V RASTEJO S _ PADANJEM NAKUPNE M0CI (Nadaljevanje s 1. strani.) standard. Ameriški bankirji in veleindustrijci pa se ne brigajo za življenski standard brezpravnih delavcev. Njim je le za dobičke — za kontrolo ameriškega bogastva in ameriškega ekonomskega življenja sploh. Oni so slepi za vse pojave, ki kažejo, da je že prišla doba, ko se bodo morali odpovedati svojim privilegijem, katere sedaj uživajo neomejeno. Vlada, mesto da bi pošteno obračunala z njimi, je le skušala krpati propadajoči kapitalistični sintem. čim ga je za silo zakrpala, so ji predstavniki ameriškega kapitala obrnili hrbet. Federalno vrhovno sodišče je odsekalo Niri glavo in s tem končalo vsako "vmešavanje* v privatni biz-nis. Socialisti in ostali napredni elementi so že takoj od vsega začetka videli, da s krpanjem vLada ne bo dosegla ničesar. Vladna krparija je delavstvu več škodila ko koristila. Če vfi bi brlo krparije, bi skoro gotovo danes tudi ne bilo več ameriškega "žilavega" kapitali^-nega sistema. S svojo krpaffko politiko je Rooseveltova administracija le podaljšala življenje umirajočemu kapitalizmu, s tem pa tudi podaljšala trjrtj* nje ameriškemu delavstva! * ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. ŽELEZNIŠKA NESREČA V OHIU ti (Nadaljevanj 3.) V Minnii.ii u Čeh .)«' bila ravno razvajen > . sretini barono\ čar. Nihče drugi je ni mogel tako dolgo in tako brezmejno prikleniti nase. Da ga bo imela zdaj dve noči nemoteno zase, to jo je navdajalo z veselo nestrpnostjo. Rada bi bila hčerko poljubila za tisti neznatni prehlad, ki je nepričakovano omogočil sestanek. Nervozno stopajoč po sobi, je Mimi tu in tam z majhno kretnjo kaj popravila, neprestano se ozirajoč na uro, dokler ni hladen pjjpjjjTodpahnil \e priprtih vrat in so spodaj vežna vrata lahno zaškripala. "Vrata!... Pusti me, dragi, naj poprej "▼rata zaprem!" — se je slabotno braneč otepala ljubeznivosti, segla pod njegovo roko U>r za-njegovim hrbtom zaklenila vrata. Dasi je bilo njeno veselje nepopisno, vendar ni niti za hip pozabila potrebne previdnosti — odnesla je pred vsem kožuh in klobuk v kopalko _da bi nič ne izdalo njegove prisotnosti, če bi se morda moral skriti. Zadovoljno smehljajoč se je dal ljubkovati in jo dražil z vsakdanjimi vprašanji; nalašč hladen, dokler vam premagala njena nestrpnost. A tisti hip, ko jo je hotel prižeti nase, je žabrnel telefonski zvonec rezko v njun objem. Trenutek sta tuje strmela drug v drugega, potem jo je hotel zadržati: "Ah kaj! Napačna zveza! — Pridi no!" Ona pa se mu je bila že izmuznila, vlekla je za sabo rdečo domačo haljo kakor krvav trak: "Mogoče je vendarle Bodo!" — je zacepetala in svareče položila kazalec na usta. — "Bog ve, kako mu je uspelo dobiti zvezo, po šesti uri je v Brenkendorfu pošta zaprta. Toda on zmore pač vse!" Baron je molčal; zabolela ga je prožnost, s katero se je takoj znašla v vlogi poročene iene. Že v glasu prvega vprašanja je slišal, kako je zvenela v njem nežnost zaskrbljene iene. Hotel se je obrniti proč, toda beli hrbet, prepasan z ozkim pramenom svile, je priklenil njegov pogled nase, prej radoveden kakor vznemirjen je stopil bliže k nji. Toda ona se sploh ni zmenila zanj, — le ponavljala je zmerom glasneje, z nerazumljivo divjo togotnostjo: "Napačna zveza! Saj vam vendar pravim, da ste napačno zvezani! Kaj ne slišite? Napačna zveza!" Nazadnje jo je potrpljenje .minilo in besno je udarila slusalo nazaj na kavelj,. "No, kaj je dušica?" jo je tolažeč vprašal in že izprožil roko po njej. Ona pa ga je tako močno pahnila nazaj, da se je užaljen umaknil. Ne da bi se zmenila za njegov užaljeni obraz, se je takoj spet vrgla na aparat, ki je g kratkimi presledki lajal dalje kakor razdra-ien pes čuvaj, ki skače in se trga s svoje verige. "Daj vendar, snemi kratkomalo slušalo!" je zaklical jezno, a je takoj umolknil, ko je opazil izpremembo na njej. S stisnjenimi zobmi, z nečim strašečim v svoji drži je napeto poslušala in nazadnje izbruhnila: "To ni res! Poslušajte vendar! — Kaj ste videli vi, me nič ne zanima. Mogoče je bila moja sobarica, ali dekla — Kaj pravite? — Mislite si, kar hočete! — Jaz vendar ne morem pričarati gospoda von Mangiena iz Hamburga v Berlin!" Trenutek je stal baron kakor okamenel, njegovo ime ga je udarilo v živo. O njem — o njem sta govorila? — Hudiča! Tu je treba vendar— Toda ona si ni dala iztrgati slušala iz rok, spet ga je sunila nazaj in za hip pokrila z dlanjo odprtino slušala: "Potrpi vendar! --Kaj bi me rad čisto uničil?" Nehote je stopil Mangien blrže h kopalnici; najrajši bi vzel klobuk in suknjo ter se izmuznil, če ne bi bilo tako pogosto imenova-no njegovo ime. Izvedeti vendar mora, kdo ga i£če ponoči v Bodovi hiši! "Le kdo je? — S kom govoriš?" — je vpra-^val ter jo zgrabil za ramena; nič mu ni odgovorila. Vrgla se je na posteljo, zagrebla *voj obraz v blazino, in pritajeno ihtenje je stresalo njeno telo. "Mimi? Kaj me ne slišiš? — Bodi vendar pametna! Povej mi vsaj, kaj se jc zgodilo. — Kdo pa je bil na telefonu?" »Planila je pokoncu s krilečimi rokami, obrnila k njemu svoj obraz, razoran od bojazni: "Kaj vem jaz! Zalezoval naju je! In pravi, da bo .. ** Glas se ji je prelomil, dalje ni mogla, metala je svojo glavo po blazini sem ter tja in ječala, kakor da je ob pamet. "Vse je videl, lopov! Najprej mene s ključem — potem tebe! Bodo naju ubije!" "čenče! Kaj se to pravi: videl? Dokaže naj! Da bi le dognal, odkod capin govori! Nisi spoznala glasu?--— Ce bi bil jaz na telefonu, jaz bi že . . ." Kak or da je slišal to grožnjo, se je neznani sovražnik znova oglasil z divjim zvonenjem, in Mangien je planil proti telefonu, s pestmi, stisnjenimi za boj: "Zdaj pusti mene! — Pusti me, ti pravimi" je silil, a je moral spat odnehati, tako čvrsto se mu je obesila Mimi za roko. "Ne ti! — Za božjo voljo nikar! Če priznava, da si tu, naju bo imel popolnoma v pesteh! Tvojega glasu ne sme slišati! Za božjo voljo!" —-—___ Osupel re je Mangien umaknil nazaj; v hipu se je bil streznil in se zdaj siim čudil nespametni lahkomUei'nosti, s katero bi se bil skoraj izdal. Mimi je imela več prisebnosti, najbliže tud'i — več vaje. "Saj, saj," i¥} je rogala na telefonu. "To ste zdaj že petkrat povedaili. Vi »te videli, vi veste, m vi se boste tega poslužili — prosim — vzela sem na znanje. Zdaj pa Vendar že povejte, kaj bi radi! Saj vendar niste poklicali lo zato, da mi grozite! — Kako? — Saj vam vendar pravim, da je wi Hamburgu! No, če pa veste vi bolje, potem stopite v hotel Atlantik, kjer v Berlinu navadno stanuje, ali pa telefonirajte tja!" Nazadnje se je lopov na telefonu menda vendar malce spametoval. Mrmranje membrane je utihnilo. '^Poslušajte!" je zaklicala Mimi odločno. "Poizkusila bom dobiti zvezo z baronom, če je res v Berlinu ... Sveta nebesa, kaj hočete cele I i tam je spet od kraja začeti? Vi veste, da je tu. in jaz vem, da ga ni tu! Glede tega se telefontično ne bova sporazumela. Poglavitna reč je: vi bi radi še nocoj govorili z njim. Tu pri meni! Da — da — da! Tu pri meni — razumem. Mogoče ga iztaknem kje pri znancih. Pokličite spet čez pol ure! Prosim — prosim ! — Tudi prav. Kar oglasite se! čez pol ure. Velja !" Komaj je obesila slušalo, že je planil Mangien k nji, ves bled od razburjenja. -Kaj se to pravi? Menda vendar ne misliš, da bom tu počakal capina! Zakaj mu nisi naročila, naj privede s sabo kar dve priči? Najprej naj dokaže, da sem sploh bil tu! Zanikaj kratkomalo! Nikoli ne bo Bodo verjel obrekovanju, če boš ti.. . Z bliskajoči mi se očmi mu je zastavila pot: "Izmuznil bi se rad? Da mi zbofbna vso hišo pokoncu? Saj meni sploh nič noče! Samo s tabo ima nekaj opraviti! Samo s tabo!..." Osramočen in opljuvan se je baron umaknil, ona pa je pobirala s tal svojo raztreseno obleko. Je bila to še ista ženska? Kakšna iz-prememba v tako kratkem času! Bila je kakor sovražnica, v skrbeh le zase in za svoj položaj. Kakor zid se je postavila nevarnost med oba; tudi Mangien je imel le eno željo: spraviti se odtod kar se da hitro, preden ga bo neznanec zasačil in izdal Bodu. Previdno, s hlinjeno mirnodušnostjo je kakor nehote stopal zmerom bliže k vratom kopalnice, segajoč za hrbtom na skrivaj po > kljuki: "Saj ne more biti drugega kakor izsiljevanje. Kdo drugi naj bi sicer? — Spodaj na cesti prestrežem capina! Tu nama spravi prva gilasna beseda vso služinčad pokoncu! Pustila ga je v kopalnico, ne da bi ga bila pogledala. Ko se je že v suknji vrnil, ga je zanučljauo merila od nog do glave. VIII. Kari Abt je stal spet pred Brenkenovo hišo. Ves iz sebe je še zadnjič premislil skova*vi načrt. (Pomirjen je ugotovil, da ga njegov spomin ni varal: levo krilo vežnih vrat se je odpiralo navznoter, če se stisne ob desnem krMu v kot, ga iz veže skozi ovalno okence nc morejo opaziti. V domnevi, da je sovražnik še daleč, bo stopil Mangien iz hiise — in potem bo zadostoval del sekunde, da smukne za njegovim hrbtom >v hišo. To se mora posrečiti! Ždeč na mrzli, kameniti stopnici, je ves žarel, kakor da sedi ob kotlih v tovarni, ves drhteč od veselega pričakovanja. Doslej je šlo vse kakor namazano! Kakšno presen« nje za parček, ko se bo strogi gospod na telefonu razkrinkal kot capinast, navaden delavec. Nad štiri tisoč jih je držal milostni gospod baron na povodcu, zdvlade. \Podana so bila razna ponovila, iz katerih je bilo raz videti, da v fašističnih državah precej dobro napreduje ribanju za organiziranje strokovnih unij. To gibanje je seveda tajno, podzemsko. Angleški delegat je poudarjal potrebo, da se bojkotirajo izdelki iz nacijske Nemčije. Konferenca je sprejela resolucijo proti umorom delavskih voditeljev v Nemčiji in drugih fašističnih državah, proti pošiljanju delavcev v koncentracijske tabore in drugim fašističnim nasiljem. Svet mednarodne federacije strokovnih osvobode delavci, Iti so sedaj ukk-njeni v Verige ff iljiltU Stalin zgradi novo Moakvo rjr?<. la v o Iz Moskve poročajo, da je baA kar Josef Stalin objavil "desetletni program" -za zgrajen j-e nove Moskve, ki se bo v tej dobi spremenila v popolnoma moderno mdto in ho dne-gla pet milijonov prebivalcev. Bed a j šteje nad tri milijone prebivalcev. V ta namen bodo povečali parke, zgradili moderne šole, bolnišnice, hotele, gledališča in prodajalne. Podrli pa bodo stare cerkve in nerabne zgradbe ter jih spremenili v moderna poslopja. Tovarne se bodo preselile iz mesta v okolico, okrog iin okrog mesta pa bo narejen en sam park, ki bo obkrožal Moskvo. Za izgolovi-tev tega ogromnega dela je določena doba deset let. Odpuščeni radi unije Oljna družlba »v New Orlean-su je odpustila več delavcev radi njihovih unijskih aktivnosti. Delavci bodo vprašali fe^en- kalne cfjo za čarter. Governer proti šerifu Take novice so redke, vendar se je to zgodilo. Governer države Kentucky Lafoon je proti šerifu Middletonu v Har-lanu poslal milico in četo policije, da naredi mir, ker je šerif izbral za svoje d epu ti je poboj-ntike s kriminalnfm rekordom, šerif je teroriziral ertan-karje, pri čemer so mu pomagale lo-oblasti z operatorji in sodnijakimi prepovedmi. N« sliki je videti oddelek abesinske armade, ki te trenira v operiranju strojnic, ki jik kodo abesiaske čete namerile , • aa na Muit«liiiija, ki |rosi, da napade in invadira Abesinijo, ampak na italijanske vojake, ki jik failstUal diktator poillja v morilce v Afrike. Abesinci •o se "modernizirali' • Um, da »o »i preskrbeli moderno orožje evropskih "civiliziranih'' narodov za ubijanje nodolinik ljudi. Abesince učijo belgijski in drugi evrop-sk oficirji, da bodo pripravljeni na nppad. Blazna Mus-solinijeva kampanja, da zasede Abesinija, je ie dosedaj povzročila veliko gorja italijanskemu ljudstvu. Na tisoč« delavcev, ki se se uprli Mussolinijevemu ukazu, je bilo vrženih v joče ter izgnanih na samotne otoke. IVAN VUK: NASKOK NA 6LASN060V0RNIK DANSKO DELAVSTVO PROTI HIT LERJEVEMU TERORJU (Nadaljevanje s 1. strani.) tem poglediu je Danska z ostalimi Skandinavskimi državami, ki imajo tudi precej razvit zadružni sistem, edinstvena modema demokratična država, kolikor more to sploh biti v okviru sedanje ustarve. Danska je kraljevina, dasi je njihov kralj le nekakšna nepotrebna figura, nekakšen ostareli ornament. Kljub temu je delavstvo izvojevalo številne zmage. Socialisti niso v premoči in niso večina, vendar pa imajo v vladi močan vpliv. Kar je storilo napredno dansko delavstvo, to bi lahko storilo tudi ameriško delavstvo. Razlika med Dansko in Ameriko je semeda v tem, da je Amerika visoko razvita industrijska dežela, medtem ko je Danska v »glavnem še agrikultuma država. Ampak tudi v Ameriki igra kmetijstvo na gospodarskem polju veliko vlogo Rez ultat danskega delavstva je rezultat dolgoletnega dela, učenja in izobrazbe. Z vsakim letom dansko delavstvo prido^ biva nove »uspehe, novo moč in silo. Izberite si HLADILNICO najboljšega izdelka in modela LIBERALNI POGOJI Dolgo, 36 mesečno odplačevanje V.* hladilnic« DVOJNO JAMCENE od nas in iz*ielo>vakev NOVE HLADILNICE po nizkj wni ^ Nabavite si hladilnico letaš, to bo pomenilo za vas udobnost, higijeno in ekonomičnost. Izberite si jo v najbližji Public Service trgovini. V izložbi boste našli najboljše izdelke poljubne velikosti in modelov. Nizka najrtalfta. Privlačni pogoji. To cottr intemt and other rot/t, a someuhat higher priče it charged for applhtncn told on dcferred pay-mcnt\. Te tht prices quoted in our adrertitementi, and marked on our menhatediie, iuh\t*nti*Hy 2% it to he added on arcornnt of addtthnai far e*fxnte. W» 0*t te*pe*4tt*M h tik Public Service Company OF NORTHERN ILLINOIS (KoneC.) "Glasnogovornik* pa je govoril urbi et orbi vsem in glu šil kričanje žutih najemnikov: "Driarva, kot najvišja socialna jed nota. »e mora tbrjrati *a slmbe in uho-gv. Starostno 7.ava rova nje, &a varovanje m wmrt, za hrezposelnom mora hiti urejeno. V bortbi za te cilje pozivamo vas vseh, da na dan volitev 6. maja t. 1. glasujete za rdečo listo, za listo delovnega ljudstva." Cigani so divje vpili: "Kje je pravica? Kako je dovoljena djavolu, da agitira za rdeče. Kako sme, da nas prevpije? Nezaslišana korup-cija. In pograbili so kamenje m drva ter jeli bombardirati "gla-snogovornik", da je kar ropo* talo po balkonu in po zvočniku. "Glasnogovornik" pa se je majal, sedaj na to sedaj na dru'go stran kakor kadilo v rokah masnika, ko blagoslavlja, in grmel je borbeno in samoza^ vestno, vsemu kljubujoče: "Da se ustavi tekmovanje v oboroževanju in da .«e prepreči vojna, se mora skleniti mednarodni dogovor, ki mora biti za vse o/bvozen, da se začne z zmanjševanjem oboroževanja. Priznati moramo v vsej fvt^olnosti sovjetsko Rusijo. Da se to doseže, je odvisno od vas. Zato glasujte 6. maja t. 1. vsi kakor eden za listo delovnega j ljudstva." Jeza ciganov je kipela. Pobirali so z vso jezo kamenje kakor Judje, da kamenjajo lepo grešnico Magdaleno, a "gla-snogovornik" je nihal, se premikal, omahoval, kakor pred zaušnicami razbesnelega človeka in grmel, kakor grom iz oblakov, neurje oznanujočih: "Z zakonom je treba garantirati minimalne mezde. Kuluk se mora odpraviti. Davke znižati, posebno davke delavcev in malih kmetov, 1% dokla-da na davek se mora odpraviti, agrarna reforma se mora izvršiti, takoj je treba uvesti zavarovanje za starost, brezposelnost in *mrt. Da se to doseže, je v vašrh rokah in vaši tfiaaovi 5. maja t. 1. naj to pokažejo, ko bodo glasovali za listo.delovnega ljudstva." "Prokleti djavo", so preklinjali žuti najemniki in besno gledali na "glasnogovornik" in ga obmetavali s kamenjem. On pa se je gibal in blagoslavljal in grmel, kakor bog z gore Si-najske: "Dohn.lki do 12.000 Din. letno morajo biti"o.s-voboj«'ril cul vsakega davka. Ukiniti se morajo davki, ki podražil je jo življenKke potrefašeLne." Množica na ulici se je smejala, poslušala, se zabavala, in občudovala vztrajnost, kljubo-valnost in odločnost "glasno-govornika". "Vrzimo ga z balkona", je zaoril glks pijanih dečkov, garde žutih. In planili so k balkonu, splazili se po zidu kakor mačke in so vrgli "glasnogovornfk" na tla. Nekako lažje je bilo "junakom" pri du&i, ko je padel na cesto "glasnogovornik". Ali kaj hudiča! "Glasnogo-vornik" je sicer leižal na cesti, ves povaljan, a njefgov glas je grmel mogočno in še bolj strašno kakor z balkona: "Dokler ne množica plovnega ljudstva nI brnela organizirati in ae hofiti sa svoje človečan*k« pravice, aa lahko kapitalisti delali, kar so hoteli. Poviševali ce«<> svojim iadclkom, ani-žavali mecuie tklavcem in plače nameščencem, podaljša v ali de-lovni čas ter izkoriščali žensko delovno moč še za nLije vnezde kakor »o jih plačevali za moško delovno moč. To mora prenehati. Nehalo !k>, če boste 5. maja t. I. glasovali vsi kakor eden za listo delovnega ljudstva." Ostrmeli so ciganski dečki. "Da je djavo taJco mogočen?" Skočili so k "glasnogovorni-ku", ga suvali in brcali vse divji z nogami, da se je sirom«k, kakor rzibičan Kristus, vaJjal po cesti in bil ves zbk in jkk habljen. A ni obmolknil. Grmel je kakor bog Jupiter z gore Olimpa in metal strele: biti zmaga delovnega ljudstva. Zvezde so gledate z nočnega neba, pomladanska mehkoba je visela v vzduhu in počasi je prostor pred dvorano in na ulici osamel in tišina je zopet zavladaTa vsenaokrog. Zakaj blizu polnoči je bilo. "Sodrujp ! Prcgazite vsakega, ki va* odvrača od vaši^ra pota, da v držav pride-te do pomona in da ae sliši v» t$la*. Ne strašite s« tuljenja razbesne- Program sprave Soc. tednik The New Leader, uradno glasilo Ameriške soc. stranke, ki izhaja v Nevv Yor-ku, je iv svoji izdaji z dne 20. julija objavil sledečo važjio vest z ozirom na odnošaje v stranki: "Po več mesecih notranjih bojev, se je splošnemu eksekn-tivnemu komiteju soc. stranke, v sporazumu z večino državnih odsekov, posrečilo izdelati program konsolidacije in sprave, ; kateri obljublja končati nesporazume." 2e več časa se je delovalo, da se v stranko vrne sodelova- njih agentov, n< « ?čnih lurpljencev. VrAite svojo dolžnost, čuvajte svojo edinost v borlri za zmago liste, ki je rdeča, vaša, 1 sta delovnega ljudstva." Vsa ogromna množica v dvorani in na cesti je ploskala in pritrjevala in navdušeno kričala. Bližji so skočili k ciganskim "junakom", jih zgrabili ter pometali kakor smeti iz svoje srede nekam v ozadje, da so se ohlajeni in osramočeni poiz-gubili. V njih prsih je bil strah in jecljajoče so govorili tistim, ki so jih poslali in svojemu Drafgiai: "Nepremagljivi so. Vse je z njimi! Celo djavo (vrag) je govoril za njih z balkona. Zbili smo ga z balkona. Pa je govoril še na tleh ležeči..." * V dvorani je končal svoj govor dr. £ivko To p a lovi č. Tedaj je utihnil tudi "glasnogovor-nik" na ulici. Samo ploskal je burno, kakor je ploskala množica v dvorani. In glej, množica na ulici, nad 3000' broječa, j* ploskala z "glasnogovorni-kom". Razhajala se je dobro razpoložena in slišali so se pogovori : To je vztrajnost! če bodo vsi somišljeniki in vsi, ki hočejo, da se naše življenje izboljša, na dan 5. maja t. 1., ko se bodo oddajali glasov i za lcinndi-dat.ne liste, vsaj polovico tako vztrajni in dosledni kakor je bil "glasnogovorn-ik", ter oddali *glayove za listo delovnega ljudstva in vse tiste, ki bi še morda omaihovaJi, pridobili za listo delovnega ljudstva, mora lih sovražnikov delovnega ljudstva in nje in vzajemnost pri sk-upnem delu, da se pojača stranka za skupni boj proti skupnemu sovražniku in za skupne cilje. Upati je, da bodo končna posvetovanja med vodilnimi faktorji prinesla dober rezu»ltat ter rodila dober sad, tako da bo šlo članstvo soc. stranke s svojim delom neomajeno naprej ! Komedija z lobisti V glavnem mestu Washing-tonu so zadnje čase "odkrili" novo komedijo, ki so jo igrali lobisti elektrarskega trusta. Ko je šlo v kongresu za zakon, potom katerega bi vlada retgiuli-rala vae javne naprave elektriki', so javnoiutpravne družbe "iznašle" nov trik v tem, da so svojim uslužbencem ukazale, da morajo poslati vplivnim kongresnikom in senatorjem več ti*oč telegramov s podpisi izmišljenih oseb. Bnostavno so se tudi poedužili imen oseb, ki niso nič vedele o kakšnih telegramih kongresnikom. Največ imen so "našli" v telefonski knjigi. Na ta načm so javnana-pra*\>ne družbe razposlale kongresnikom na tisoče telegramov, da »o pod tein pritiskom volili proti zakonu vladne regulacije. Ta komedija se sedaj pere Dreyfus umrl Na prazmk padca je v Parizu umrl Alfred Drey. fus, ki je bil pred 40 leti obsojen na dosmrtno ječo na Hudi. čeve otoke "radi izdajstva". Na pritisk splošne zahteve in akcije, kateri je načeloval slavni pisatelj Emile Zola, družbe to izvedele, so dotične ut*hi ž beroče odstavile. Samo en kongresnik, ki se piše Driscoll, je prejel domala tisoč takih telegramov. Sedaj je pred odsekom povedal, da se mu je čudno zdek>> da prihaja k njemu taka popla- IA|VM . . tt j i : ___ SALEM, O. — Piknik in proslava va telegramov. Uvedel je pre- 30.|etIlie. Pro|et.rc. Wiub. JSZ v nedeljo 4. avgusta. cij in socialističnih pevskib zborov. Ako priredba vašega kluba ni vklja* nam »poročita. iskavo in pronašel "vir", iz katerega so nanj deževali telegrami. Driscoll pa ni edini, ki je bil deležen te "plohe*. Družbe so si izbrale tudi mnoge druge kongresnike in senatorje, ki pa so bolj "oprezni" rn molče. Ta komedija z lobisti in lobira-njem pred/ kongresom v jedru ni nova; nov je le način in pa brezmejna "iznajdljivost" tru-stjamov. Saj je po njihovi milosti prišel v kongres marsikateri kongresnik in senator, zato pa se boji zameriti svojim gospodarjem. Šele ko bodo delavci posegli vmes in »e odločili, da napravijo konec takemu sistemu, bo konec tudi takih komedij, ki so za delavstvo zelo drage. Mehiško delavstvo in A. D. F. Organizirano mehiško delavstvo je povabilo reprezentante Ameriške delavske federacije, naj se udeležijo njihove konference, ki se vrši ta teden v glavnem mestu. NOVI ZAKON UDARIL MANJŠINSKE STRANKE Kako resno si demokratje in republikanci z vso burbonsko reakcijo vred prizadevajo, da uničijo radikalne stranke, se je živo pokazalo sedaj v državti Illinois. Pred par dnevi Je illinoiski demokratski governer Horner podpisal volilni zakon, ki določa. da vsaka nova politična stranka, ki hoče, da njeni kandidati pridejo na državno volilno glasovnico, mora dobi-ti najmanj 26 tisoč podpisov od volivcev. Toda to še ni dovolj! Vsi ti podpisi morajo biti tako razdeljeni na razne okraje, da mora biti na peticiji najmanj 200 podpisov iz nemanj ko 50 okrajev v državi Illinois. Zadevno predlmgio je sprejela ilHnoieka d-emokratska postaivodaja in je očiv i dno naperjena proti manjšinskim radikalnim strankam. S tem se hočejo illinoiski re-akcionarji zabarikadirati, da ne bodo mogle delavske stranke na volilno glasovnico. Omenjeno število ni lahko dobiti, poleg tega pa morajo biti podpisi razdeljeni skoro na vse državne okraje. Delavstvo se bo moralo oprijeti svoje soc. stranke s potrojeno silo, da ji zasi-gura mesto na glasovnici, po* tem pa izvoliti toliko svojih zastopnikov v posta vodajo, da bodo omenjeni reakcionarni zakon ovrgli. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Javnosti in prijateljem naznanjam, da tem prevzel Slaščičarno in Beer Garden od G. Af. KABAYA 23511 ST. CLAIR AVE. EUCLID, OHIO Priporočam se za obisk, najboljik.' Postrežba bo vedno točna in URIL OBED. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK PHOSVETA Stana aa calo leto M.00, pol lata #3.00 • Ustanavljajte nova drufrtva. Deset članov (lo) je traba xa novo dru&tvo. Naslov za list i** ta tajništvo je ? 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. AVGUST CHICAGO, ILL. — Večerni pikaik "Save" v soboto 3. avgusta pri Kag!« V Willow Springs«. VVAUKEGAN, ILL.—Pikaik kluba at. 45 v nedeljo 4. avgusta. 24 CHICAGO, ILL. — Islet angleškega odseka kluba it. 1 JSZ v nedeljo 11. avgusta v Sand Danes. CHICAGO, ILL.—Piknik socialisti, čne stranke v Pilirn parku v soboto 24. avgusta. BRIDGEVILLE, PA.—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne Matice ▼ nedeljo 25. avgusta v Druttv«. aem doma. SEPTEMBER. NEWBURGH, O.—Piknik kluba it. 28 JSZ v nedeljo 15. sept., pri Je« Zornu, Bradley Road. CLEVELAND, O. — Klub št. 49 JSZ priredi slavje 30-letnice Proletarca in 25 letnico v nedeljo 29. sept v Slovenskem delavskem dom«. OKTOBER. CHICAGO, ILL. — Slavje 25-letni. ce JSZ v nedeljo 20. oktobra v dve* rani CSPS. NEVVBURGH, O. — Koncert "Delavca" v nedeljo 27. oktobra v SDD na Prince Ave. NOVEMBER. WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 10. novembra v Slov. narodnem domu. MILWAUKEE, W!S. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora "Naprej' v S. S. Tam dvorani. Dramski odsek kluba it. 1 vprizori dramo "Rdečs rože". CHICAGO, ILL.—Koncert "Save* v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Silvestrova »a-bava kluba it. 1 JSZ v torek 31. dec v dvorani SNPJ. Popolna razprodaja je sedaj v teku. Deške oMeke, moške in deške hlače, perilo in drtijre potrebščine po znižanih cenah. 20% do 50% ceneje SE PRIPOROČA John Močnik CLEVELAND, O. 6517 ST. CLAIR AVENUE Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Str«#t 1:30—3:30; 6:30—8:30 Dtily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. I)tily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sundaj by •ppointmcnts only Residence Tel.: Crawford 5440 If BO answer — CaB Austin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. ProUtaroc, July 24, 1935. JAZ SEM BOLJŠI SOCIALIST DIKTATOR NAVDUŠUJE VOJAKE K. T. Jaz sem socialist, posebno kadar sedim v družbi s tovariši in sem navdahnjen a močnimi dufcuvi. Kadar se majem in kimam, sem že komunist in na poti proti domu sem za revolucijo brez odloga. Doma pa se prične boj. Stara me zmerja in par otrok plaka ali pa me plaho gleda. Par krat zarenčim, in ko dobim oster ukor in ko se prične bliskati uporni duh mo-je stare, vem da je revolucija imagala, toda ne moja. Par-krat se mi je celo pripetilo, da je padlo nekaj trdega po meni, kar ne bi smelo biti dovoljeno. Moji otroci so krščeni, ker hočem, da so kristjani in da se vzgoje po božjih postavah kot sem bil vzgojen jaz. Sem proti farjem, ampak verujem v Boga in vem. da ni nič slabega, če grem vsaj o božiču in na Veliko nedeljo v cerkev. Nihče ne ve, fcaj je na drugem svetu in je čisto prav, če je človek na vse pripravljen. Seveda, jaz sem socialist, kot sem že rekel. Nisem pa član kakšne socialistične stranke, kajti tisti ljudje niso nič prida. Sploh sem jaz boljši socialist kot oni vsi skupaj. S takimi fyudmi kot so oni se ne maram bratith Ne dam jim niti ficka, ker so sami graftarji in bi radi jedli in kadili za moje krvave žulje. Ne vem, zakaj se delavci ne združijo. Pravijo, da so voditelji krivi, da je vse narobe in tudi jaz sem takega prepričanja. Voditelje bi bilo treba odstaviti, ker so nam samo v Škodo. brati ne znam, če bi znal, sem pa prenemaren, da bi čital. Taki so ti "organizirani" socialisti. Niti kozarček pokrepčila ne privoščijo izmučenemu trpinu, ki ga kapitalisti r/korPiča-jo kakor črno živino. Brati res ne znam dosti, ker sem moral delati skoro od rojstva naprej, pa nisem utegnil v šolo. Ko so me v devetera letu starosti vseeno nagnali v tisto poslopje, sera največkrat pobegnil v ho-sto, ker potikanje v šolah za otroka ni zdravo. Sedaj pa me akala oči in ker se mi jih zdi škoda, ne čitam mnogo. Pišem pa dopise, ki mi jih noben urednik noče priobčiti dobesedno, kar me strasno jezi. Uredniki mislijo, da so vsegavedni, pa so plitki ko današnji kozarčki za žganje. Poznam socialiste, ki mnogo čitajo in mislijo, "da so učeni, pa morajo trdo delati kakor ja*. Take socialiste mrzim, ker kriče samo o klubih, organizaciji itd., pri tem pa marljivo kolektajo in niso nič boljši kot farji. Socializem ne potrebuje denarja in ni prav, da ga nabira v svojo malho. Cerkve je treba podpirati radi naših otrok, socializem pa ni za otroke, zato tudi ne bi smel nihče kolektati za socializem. JI J€* OiS LOV A X SH A SOMAIIMHVi PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: JUGOSLAV FEDERATION, S. P. ir£A 3639 Weat 26th Street Chicago, 111. Slika kaže fašističnega diktatorja Mussolinija v post, ko je govoril trojim črnosrajčnikom in jih "navduševal" pred odhodom r Abesinijo. Po kon-carih laseh, ki jih jo natrobil vojakom, kako ti bodo pridobili "neizmerno •lavo" v Afriki, »o pripravljene četo odkorakalo na ladjo, ki jih jo odpe-Ijala iskat »lavo in "branit" domovino. Im aporno sone v Afriki prihajajo poročila, da morajo italijanski vojaki prenašati neznosno trpljenje vsled silne tropično vročine, lu jI niso vajeni in v kateri jo že več vojakov pod leglo. Več sto obolelh vojakov so ž« italijanske ladje pripeljale nazaj v Ita lijo. Z vojnimi pripravami Mussolini tira Italijo v se vočjo bedo. Ampak njemu je beda siromašnega ljudstva tuja stvar. Ou »i želi imperia listič »o in miKtaristične slave. Z bojne fronte organiziranega delavstva (Nadaljevanje s 1. strani.) lektivncga pogajanja in do maksimalne u poslovit ve 130 ur na mes^c. Pri relifnih delih bodo Jaz sem socialist, pa nisem dal morali zapoditi najmanj deveta nikdar niti centa za noben be-raški list in za nobene volitve Glasujem pa kakor je. Volil bi za socialiste, pa vera, da se z volitvami ne bo nikdar ničesar doaeglo, zato nisem toliko nespameten, da bi metal svoj glas proč, ko lahko dobim zanj po-žirek ali dva. Ako ne, pa ostanem rajše doma, ker sem bolj Nekaj dni nazaj mi je neki f z* revolucijo kot za glasovnico, socialist očital, da jaz nisem nič, in če sera vreden kakšnega imena, bi se mi ime švigašvaga najbolj podalo. Zabrusil mi je, da je ves moj radikalizem za-popaden v šnopsu in da sploh Rusija in Litva V glavnih mestfh obeh dežel so prošli teden slavili 15 letnico pogodbe prijateljstva ter miru. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. ZA MESEC MARC 1935. Država in mesto "O • 04 4> 0 S O e I N «—« • C ■5 * S ILLINOIS: Springfield 2 5 5 — Virden — — 12 — Chcago št. 1 36 24 — — Oglesby — 7 — — Wauk«gan 6 1 — — Member at large — 4 —, ■ — KANiS.\iS: Arma 6 8 2 — MICHIGAN: Detroit št. 114 10 10 15 — Dateoirt št. 115 30 4 — — NEVV YORK: Gowanda 10 6 — — OHIO: Salem 1 2 2 — Bridgeport 9 3 8 — Piney Fork- 3 1 — — Power Point ■ 1 3 — — Collinwood — 11 — —. dieveland mmm —_ 48 — PBNNS Y LV AM A: W«at AJiquippa 8 1 X Herminie 4 1 — — Conemaugh 24 — — — Canonsburg 24 3 5 — ■Sygan 4 1 8 — imperial 4 3 — 1 Foreat City 1 3 — — WEST VIRGINIA:: Pursglove' 10 3 — — VI6C0NSIN: A11 is 10 20 5 — o« u 0- U 3 5 n a u • *-» 5 - Ji o , c C — u »f ki O ° T3 C O ► S C m o-* bd 2.SO .60 19.20 2.45 2.16 2.10 — 4.70 7.25 10.40 — — 5.10 1.10 4.15 1.25 1.35 3.85 2.40 2.85 1.55 7.20 8.50 1.95 2.35 1.35 — — 4.05 10.25 8.87 4,35 1.42 •70 5.55 2.70 1 60 .80 • 3 98 1.70 _*_ _'_ —.— —.— 8.33 4.10 1.30 .65 3.05 1-50 .— .70 6.00 .70 .70 60 1.40 2.00 3.40 1.70 .30 1.20 .40 .40 1.10 .95 .50 2.40 2.70 .55 .75 .40 1.30 3.00 Skupaj ILLINOIS: •frlngfieild Chicago št. 16 Chicago *t. 224 V ruden Chicago St 1 T Waukegan U 8*11« MMANA: Clinton iOCHIGAN: at. 114 MONTANA: •••rcreek OHK): 203 2 8 4 36 126 110 ZA MESEC 5 5 2 10 4 11 6 12 2 SI 10.70 APRIL 1935. — $ 2.90 — 4.15 — 1.90 — .30 — j 14.90 — 1.40 $34.10 $16.50 $33.15 $—— I—.— $ 18 13 — — 9.95 10.99 5.35 2 4 — — 2.00 .60 .30 9 12 20 — 7.90 2.30 1.05 10 6 — 1 4.85 1.55 .77Va Girard ®ridfeport PlJNNS YLV AN IA: Birgettwt<>wn Kurmi-nit t Aliqi»4>f>a «y*»n Moon Run Imperial Porast Orty Wt»T VIRGIN IA: Pttraglove *tSCONSFN: Wrst AUis Milwsnkee Wi«#>ojriran k ' Skupaj 1 10 7 6 ft 8 4 5 24 4 1 10 48 5 . 2 "1 6 7 9 1 1 1 2 24 3 3 20 24 ft 2 — 19 — — V 7 — 5 — — 1 1.10 5.10 "6.50 4.95 1.85 2.85* 1.90 1.55 15.60 2.35 1.35 — — 4.05 228 171 20 7u7 7.60 22.80 4.2(1 3 133.05 * 3.61 1.70 —.— —.— • * 10.02 4.95 1.30 .65 10.80 $41.17 t .70 1.30 .60 4.60 .40 2.70 .60 2.10 1.56 .no 1.60 1.40 1.50 .60 .96 .60 .80 4.80 .75 .40 i.:io 2.40 —.— 7.20 JU« — $20.07y, $39.16 TAJNIŠTVO J'!. deset odstotkov delavcev, ki so na relifu. V Alabami je državna posta-vod tja iprejcda "protipuntar-ski zakon", kljub temu, da je organizirano delavstvo napelo vse sile ter pošiljalo na svoje zastopnike v postavodaji resolucije, naj ne volijo za tak zakon. Zakon so pa podprle kor-poracije in bankirji, veleindu-strijci in vsa reakcija politikov in plantažnikov. Sedaj je zadevna predloga pred governer-jem, kjer čaka, da jo ali podpise ali vetira. Organizirano delavstvo, progresivci in napredni elementi sedaj pritiskajo na governerja, naj predlogo »vetira. Za-kon, kakor ga je sprejela legi^latura, je v jedru protideJavski. Ako postane veljaven, ne bodo imeli delavci pravice do stavke, potom katere lahko izvojujejo svoje zahteve. Sploh ne bi potem ala-b&msko delavstvo ne imelo ni-kakih pravic. Civilne svobod-sčlne bi izginile, kar jih še sploh imajo v tej južni državi. V Monfcgomeryju, glavnem mestu, sta se dva lokalna lista pridružila akciji progresivcev in organiziranih delavcev, ki apelirata na governerja B. Grave-sa, da pritisne na protipuntar-sko predlogo svoj veto. Kongresu v Washington-u je .bil predložen zakonski osnutek, ki je naperjen proti delavcem. Izdelal ga je kongresnik McCormack. Nižji zbornici g-a je priporočil v sprejetje zade^ ni odsek. Ta osnutek zahteva, da ne bi smeli delavci stavkati in ne bi imeli nikakih pravic pri sporih s kompanijami. Ako bi zastavkali, t)i Mlada takoj poslala vojaštvo v stavikovno o-krožje in delavci ne bi smeli pi-ketirati. Vojaštvo bi odprto ščitilo stavkokaze. Edini kon-gresnik Maverick iz Texasa, č.lan omenjenega odseka nižje zbornice, je nasprotoval takemu zakonu, "ker je protidelav-ski", kakor se je on »javil. Zamorski delavci, organizirani v raznih unijah, »o se zavzeli, da ustanovijo svojo zamorsko delavsko unijo. Zadevna konferenca se bo vršila v New Yorku koncem tega tedna. Na zborovanju bo zastopanih okrog 250,000 organiziranih delavcev. Njih namen je, da »e pojača njihova unijska aktivnost med zamorskim delavstvom ter da se pride do (večjega sodelovanja z unijami ostalih ameriških delavcev. Klavniški delavci v Sioux Fall.)u, So. I)ak., so šli na stavko za izboljšanje razmer v klavnicah Morrell Packing Co. Prošli teden so izbruhnili nemiri, ko so stavkokazi navalili na mirne stavkarje. V bitki je bilo nad 30 stavkarjev ranjenih. Kompanija noče vzeti nazaj na delo od si ovij enih delavcev, kar ie povzročilo, da so delavci za-.«:! a vikali. Vsi stavkarji so organizirani. i Avtni delavci v Toledu, O., bodo skoro gotovo spet pri mora ni v stavko, ako se uresniči »gro»nja podjetnikov, da bodo odpravili 40-urni delovnik in ga podaljšali za več ur, vsaj za osem. Delatvstvo je pripravlje no, da takoj zastav-ka, 6im bi družbe poskusile izvajati svojo napoved. Kako si veieindustrijci prizadevajo okrepiti in povečati svoje kompanijske unije, je razvidno iz pamfleta, ki ga je baš kar izdala tiskovna družba International Publishers v Nevv Vorku. Če se lahko zanesemo na podatke, ki so navedi ni v tem pamfletu, so se kompanijske unije v prošlem letu precej pojačade. John Kopriva preminul Chicago, 111. — Iz Ratona, N. Mex., sem prejel žalostno vest, da je v tamkajšnjem Rudarskem domu preminil naš dober somišljenik John Kopriva, brat našega zastopnika Louisa Koprive. Pobrala ga je rudarska naduha. Pokopan je bil civilno. John Kopriva je bil vesele narave ia se živo zanimal za napredek delavskega in socialističnega gibanja. Posebno ga je zanimal uspeh naše agitacije za Proletarca v ondotnem kraju. Sam je bil dolgo .vrsto let zastopnik in naročnik Proletarca, dokler ro mu moči in sredstva dopuščala; Ameriški družinski koledtu* je stalno raz-pečaval; vedno se je tudi potrudil, da je vsako leto bilo tam razpečanih lepo število majskih izdaj Proletarca. Ko sem ga zadnjič obiskal na njegovem novem "domu", mi je rekel: "Zelo žal mi je, da ne morem ničesar doprinesti k uspehu tvoje agitacije. Ta vražja naduha me je priklenila na postelj, ampak podam se ji pa še me, in bom še deanirl, Penr. ylvania; Albert S. Coolidge, Ma.-.saehusett k ; Dnniel W. Hoah, VVisconsin; Norman Thomas, NtW York; Devere Allen, Connicticut; Powers Hapgood, Irdiana; James Oaeal, New Vork. Kksekutivni tajnik Clarence Senior. Glavni urad: 549 W. Randolph St., Chicago, Kil. Tajništvo J. S. Z.: Charles Pogorelec, 3039 W. 26th St., Tajnik: Chicago, lil. Eksekutiva J. S. Z.: Filip Godina, Peter Kok^tovich, George Maslach, Jožko Oven, Frcd A. Zaits. Frank Alesh, Vider, Frank Kakor javljajo iz Moskve, je komunistična internacionala, ki zboruje te dni v sovjetskem javnem meKu, naročila ameriškim komunističnim delegatom, naj se pridružijo gibanju "tretje stranke" v Ameriki, o-stanejo pa naj "v ozadju". Po njih mnenju so razmere v Ameriki zrele za ustanovitev močne "tretje stranke", ki se je že tako rekoč ustanovila. Ameriški volilci, kakor pravijo v Moskvi, še niso zreli za odpravo privatne lastnine, sledili pa bodo "tretji stranki", kateri na čelu bodo zmerni elementi, komunisti pa naj le "polagoma vrtajo v zaledju."' Nadzorni Odbor J. S. Z.: Paul Božnjak, Frank Udovich, Anton Garden. Prosvetni Odsek J. S.Z.: Peter Bernik, Ivan Molek. John Rak, Chas. Po. gorelec, tajnik. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Alice Artach, John Hujan, Angeline Zaits. "Proletarec" glasilo in last slovenske sekcijo JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA: Anton Gar. den, prv>d?«pr % Slov. del. domu, St. 95, PINEY FORK. — Tajnik-blatrajnik Nace Zle mberger, Pox 213. Oi^anizator Frank ZaverAnilc. Zapisnikar Nace Zl« mberiper. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu oib 2. popoldne v prostorih tajnika. St. 222, GIRARD.—Tajnrk-blatrajnik John Kosin, 1006 State St. Organizator John Plahtar. Zapisnikar John Tancek. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. doipoldne v Slov. Domu. PENN3YLVANIA St. 5, FRANKLIN-CONEMAUGH.—Tajnik-blagaj-nik Frank Podboy, Box 61, Park Ilill. Zapisnikar John Langerholc. O-tfanizatorji, Anton Gal>renja, John Ko-bal in Jacob Gabrenja. Seje vsako tretjo nedeljo v cne-set-u ob 2. pop. v -Slov. del. domu na Moxhainu. St. 10, FOREST CITY.—Tajnica-blatrajnica Jennie Zaits, Box 921. Organizator Frank Drašler. Zapisnikar Anton Zaitz. Seje vaako drutro nedeljo v mesecu ob 2. popoldne na domu tajnice. ..... St. 13, SYGAN, PA. — Tajnik-blatrajnik Lawronco Kaučič, RFI). 2, McDonald, Pa. Zapksnikar Frank Pustovrh. Organizator John Wirant. Zlboruje tretjo nedeljo v meeecu v dvorani društva st. 6 SNPJ, ob 10 dopoldne. St. 18, BRIDGEVILLE, PA. — Tajnik-blairajnik Frank Strah, Bndonsko delavstvo, organiziran o v Delavski stranki, je dobilo novo zmago, ko je bW v v Afriko. Dosedaj »e je prijavi- mestni odbor izvoljen O. W. lo največ zamorcev. jOurrie, član koč. Btranke. Ameriški rekruti za Abesinijo Abesinija je v VVashirfjrtonu odprla urad za rekrutimnje prostovoljcev, ki bodo poslani Izgredi radi "rdečih srajc V Mehiki je bilo na 15. julija v izgredih proti vodji organizacije "rdečih srajc" T. G. Canabalu ustreljenrti sedem izgred n^ko v . * A Yugoslav Weekly Devoted to the lnterest of the Workers OFFjClAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPER ATI VE COM M ON W E A LTH NO. 1454. Publi»k«d W.«kly at 3639 W. 26tk Si. CHICAGO, ILL., JULY 24, 1935. VOL. XXX. OWNERSHIP OF PERSONAL PR0PERTY NOT THE AIM OF SOCIALISM — By David P. Berenberg The a m of Social alvvays been the pride tablish an iiulu»trial demucracy |Mglory," as di I Napoleon vvith in which the vvorkers shall ovvn the French more than a hun-collectively the machines at j dred yoars ago. Hitler in Ger-vvhich they work. In such a so- many is arming for the same ciety goods will be produeed jreason. lioth the Italian and for use, and not for profit. In such a democracy there vvill be no rich and no poor. The great majority of the people are vvorkers, and stand to gain a!l and lo.e nothing in the change from ca p i tal rs m. But there are large groups that do not think themaelves as vvorkers. The farmers, professionals, worker> in offjces, retail store ovvners and elerks, call them-selves the middle class, and think that their problems are different from those of the vvorkers. They think they are not interested in production for use. They have a little p rope r-ty, or they have just lost a ufctle property. They either vvant to keep vvhat they have, or win back vvhat they have lost. They are afraid that under Sodalism ali property vvill be ovvned in common, and that their ease and comfort, and their social prestige, of vvhich they are very proud, vvill be gone. They are vvrong. In the first the German armiesean be used at should the middle class become restless, suspici-ous and rebellious. Capitalism has almost des-troyed the midd'le class. Many members of the middle class, vvhether they. knovv it or not, are already part of the vvorking class. ()nly a society that. like Social »srn, offers a revvard in proportion to ability and ser-vices rendered can give back to cf the middle Class. There [i m o rea <<> » . The mi Idle class needs the ability to organize and fight that the vvorking class has shovvn. Together they can end in a day the capitalist regime of h unger for the many and luxury Uat a fevv. Our Doings Here and There What The Falcons Are Doing Cklc»»o.-7-Th» Fa!cons are ir«» t i n t -»i Mg fi'f "Iv. K v ry ftaturd«y mor-nir* vve have rvr meetirg from 9:30 to U oVlock. Our meoting Kart* at 9:30 to 10:45. The other fiftee« minute« are «pent in our plan I>orothy Sodnik t's teaching the girls to m*ke many things. We aix» row covering boxes vvith material and making them into aevving kit The boys are vvorking oh projets. One of them in p lami ing out >u*t H*w a family can exist on $10 a menth, vvhich in the minimum wa/e i*C't o. Mitsi Oven. Falcon (juill. THE ESSENCE OF FA5CISM (Peter Petroff, l»adly wanted t>y the Nazi* for trade union activities n (icrmany, e^cap«'d with hia wife and two yountc daujfhters from un ler the noHot of the rtorm troop<*rs. Ln the followinK article ho jfive.< a tle.ir account of the aources and practic of a "culture" which threaten the modern vvorld with a reveraion to harhariitm.) The plairue of Fa.sc"pni i* apreidlrig. No country is alwolut^Jy immune against the infeetion. private life r< mains ouKide the riphere of control of the Fasciat atate. Under FaKci«m the individual's work, social relations, political activity, rcientific notion*, rel jfiou« feirvor, artistic taste, sexual lw>havior, phys-ical erercise and use of leisure is dic-tated arsi controlled by the state. Anci<'nt »lavery, mediaeval serfi d<»m RMer reached such a piteh of »(JtJagStion of the individual as Fa»-cifm means. The Fascist state is a militarlst The erisis is everywher4,' creatinif ; »tate. It militarir.es the whole nation There are severa 1 important dates that we wLsh our comrades would re-serve. First, the branch meeting, Pri-day nipht, July 26. A k»cture and a d cusfion j>eriod wlj follow after business matters have been trans-aeted. — Second, the general mein-berhi-p meeting of ali party members in Chi?a£o aml Ctx>k Coun.ty, to be held a t the I.at>or Lyceum, Ogden and Kedzie a ves., WtHln<»sday, July 31, at H p. m. The threo npeakers to adtrial re-sources. In the second plače, those vvho stili dream that ca-pitaHsm vvill restore to the middle clasts its property and its prestige, are deceiving them-selv^es. These things are gone for good. Those, again, vvho look at Italy and Germany, and think that i»n those countri-es the middle class is vvinning back, under fa^ckm, its old plače of povver and respectability, do KeReTs Grove, Saturday, Aujju.st 3. Plan to spend that even ing vvith the Sava Singers and invite your friendLs to come alonig. Acimisssion tickels are usy with van ous affairs. Comrae present. M On Sunday, Au^ust 11, the younjf comrades of our En^lish Seetion of Branch 1, JSF, vvill sojourn to the Sand Dune.s. An enjoyahle tinK« was had last year on a similar trip and we expt»ct a larjfer croor and pr> gTaathre organizations in many years »is beinp arranged by the VVivrkers' Šport League of America, Cervtral | States D.« trie t, for the three days relec when hi' visits them next Au»fuiit to September 2 at StagK moath. From Salem, Ohio, Comrade Fiel<* of ihe University of Chicago. Franoes Mihevc writes: 44Everyth njf. Tt'am-S for t h i« meet have already Lnnk-«'icr 2. The VVorkers ' Šport Leaguc is strictly a worktrs' organization and Chicago's workers* sportsmen vvill !>e the guettts of h<'nqr at a huge 4,Workers' >>orts Outing" to the Illinois Dunes, 4 mi!es No. of Wau-ktgan on the I^ke, Sunday, August 4th. The Outintr will arouse enthusi-a«m and «U4»port for the Midvvest Track and Field Meet of the VVorkers' Sport^ League of America vvhich vvill take placc at Stagig Field in Chicagu, August 31 — September 2. Trucks for the outing vvill leave 9 a. m. sharp from 2250 N. Clybourn manded for North S ders and from the Labot Lyceum, 3200 Ogden (at Kedtie) for South and West Siders. Tickets are 50c which vvill cover tranaportation and pay the lOc admission fee into the park. They can be secured fr^m Jack Jaffe at Room 721, 549 Ran-dolph Street. favorable conditions for the spread-ing of this plague. The number of declassed elements is grovving; large masses of unemployed throvvn out of the process of production are getting demoral.*ed and are falling an easy prey to adventures and demagoga. ('»pitalism is played out. The mag-nates of capital, determined to main-tain their economic and political povver, realize that this can no longer be done in democratic forms, and are resortinig to Fascism, in order to at-ta n their otoject by ' dietatorial methods. To this end they are mobilizing the declassed and de^pairing elements to uf* them against the vvorkers. A characteri*tic feature of Fascism is the use of popular radical Socialist slogans, Socialist aongs and emblem« i to cover its anti-Soc alist reactionary i ideas. Fascism is a form of militarist dietatorship of an essentially nevv type »upported by militarized hooli-gan elements whose job is to keep the population terrorized. Thu« lies, dishonesty and violence form an es-sential part of the ideology of Fas^ cism. Fascism replaces the democratic principles of lbberty anle with. Um existence of free l«4*or organizations. It pretends to a bol sh class struggle by preventing the vvorkers from le-f end ing their interests. Knovving that the modern vvorker vvill riot remain unorganizera' .. _ .J . I___________ • r .< . . cialist Association for VVorkers and Physical Education. Šport and the economic forces that largely de term« ne vvhat mankiml can do By ta k ing ali those factors into account, vve plače ourselves on the In^lrock of s.cience. This enables us to probe the »orry setme of human wreckage of frustrated hopes, of ng and a Kari Marx.—T. N. L. CURTAINS FOR CAPITALISM Time: Soon. Plače: Army Headuarters. (Chief of Staff is reading communique (they never get less than a communique) informing him that vvorkers have seized the industries. A knock on the door is heard. Chief of Staff ducks under his desk.) OrderIy: Messrs. Morganbilt, Astorfeller, et al. (Chief of Staff dusts himself off, resumes plače at desk. and look s important. Ex-capitalists hobble in, take their shoes off and caress their feet.) Ex-capitaliats: General Soandso, vve command you to dis-pateh your troops at once to recover our industries. Chief of Staff: As always, gentlemen, at your command. Have you arranged for their transportation? Ex-capitalists; Transportation! You sap! Why, the vvorkers refused to transport us! Don't you see our bunions? Hut vve made a virtue out of necessity. VVe decided that as vve vvere compelled to vvalk, vve vvould parade. VVe vvould demonstrate our solidarity. VVe vvould raise slogans. VVe vvould demand the return of our industries. Some of us decided to demand relief and unemployment insurance. But finally, vve decided — ali or nothing!! Chief of Staff: Parade! Slogans! Relief! Unemployment Insurance! Why you sound like Communists! Did the vvorkers heed you? Ex-capitalists: About as much as vve heeded the demands of the Communists under our beloved departed system. Chief of S*aff: So you can't provide transportation. How about food? My soldiers must eat. Ex-capitalUta: Food? You ask ua for food vvhen the vvorkers have the farms, mills, storage plants, etc.? Chief of Staff: And vve only have a limited number of rounds of ammunition, of gas bomba and other supplies. (The "captalists" are silent.) Chief of Staff: And hovv about pay for our soldiers? Excapitali»tt: VVe'11 pay you after vve recover our industries. Chief of Staff: It's to bad, gentlemen. The "credit system" is gone vvith the capitalist system. The time is late. You'd better start the trek home. Hemember. tomorrovv vve must go down to the factories and arrange to go to vvork. C. N. in "Induttrial Unioniat". ONCE SHOULD BE ENOUGH! this retarded the vvork and progress of the party terribly. Groups every-whe that tbey vvill aH go to vvork for the movement again. * Even in our ovvn Jugoslav Federation tho vve tried to give it a neutral ntan-d on th<» quarrcl the individual members and exeeutive committee had the» r own opinions no matter hovv they may have tried to be neutral tbpy just couldn't. It's pretty hard to be neutral in a controversy vvhich has to do vvith an important part of ones very exi^U'nce. One just can't. One mu?t he critical of the vvrongdoings and naturally take sides vvith one or another, even if it is often against ones vvish. Of course, the best thing Ihat could have been done vvas to re- concile the oppoaing factions. * I extend an invitation to oar many comrades to attend th<» big picnic of the It once rs Sunday, July 28, 1935 a-l Stezinar's Grove- If you vvant to met t your old friends and acquain-tanccs, if you care for a varied program of fun and if you vivant to spend a little t ime to make a convert or tvvo Sundays picnic offers that oppor-tuni ncoln St at 11:00 a. m., 12:00, 1:00, 1:30, 2:30 and 3:00 P. M. From the SNPJ Hali they vvill leave at 11:15 A. M., 12:15. 1:15, 1:45> 2:45 and 3:15 P M. A buss vvill rtop on f>ftth and Cermak Rd in Cicero at 1:20 and another at 2:50 P. M. At Potoka>r'a in Lyona, 111., the busses uill stop at 2:00 and 3:30 P. M. Admission to the picnic U only 25c. * Our Unemployed Club held its second meeting of the month last Thur.-day and aceepted 3 nevv members vvhich makes it 9 nevv members for July. A good deal of ti me vvas de-voted to the attitude of the labor unions tovvarrl unemployed organiza-tions and the manner in vvhich the public vvorks program is l>eing ad-ministered relative to union and relief vvorkers. The question of dtizen-ship aLso drevv the sj>otlight and a school in vvhich our people vvill he taught ho»w to secune citizenship was authorizcd to be started. As soon as the organization committee can se-cure at least a half dušen applicanta t vvill begin * The Wcrkers' Rights Amemlment is getting tbe endoraement of nia»ny labor bodies. We note whi the Chicago Federation of Ls^or and even the M ontana Fet up. This amendmont should arou?« the senti-ment of the vvorkers for aetion on the polti