Kaho $i inislifo Francozi in Angleli razorožifev. Herriot, francoski ministrski predsednik, je v zvezi s Pavlom Boncourjem, -vojnim ministrom, sestavil novi razorožitveni načrt, Htateri je bil sprejet na seji francoske vlade, ki ji je predsedoval sam predsednik francoske republike Lebrun. Nato je bil načrt istočasno objavljen v Parizu in v Ženevi. Razorožitvenih načrtov je bilo v Ženevi že dovolj predloženih. Francija je predložila svoj načrt po prejšnjem ministrskem predsedniku Tardieu-ju, fci je predvideval za obrambo miru mednarodno vojsko, katera bi naj bila Zvezi narodov na razpolago proti kalilcem miru. Anglija je predložila svoj načrt, Amerika (Zedinjene države) tudi svoj načrt itd. Načrtov bi torej bilo že precejšnje število. Herriotov načrt ima to lastnost, da je iz vseh naertov zbral to, kar je stnatral za najbolj prikladno in potrebno. Jemlje tudi v obzir protivojno pogodbo Kelloggovo — ameriškega tajnika zunanjih zadev — in pravila Žveze narodov. Brez teh dveh osnov bi novi francoski načrt bil neizvedljiv. Sklieuje se osobito tudi na angleški načrt in na izjavo angleškega zunanjega ministra Simona, da ne more nobena država, ki je podpisala Kelloggovo protivojno pogodbo, proti napadalcu ostati nevtralna (nepristranska). Herriot hoče, da bi to stališče vse države sprejele in potrdile. Ako bi ikak šna država prekršila Kelloggovo pogodbo, bi morale vse druge države z njo prckiniti vse gospodarske in finančnc odnošaje. Vse države bi morale podpisati razsodiščno pogodbo = pogodbo, ld določa, da v slučaju spora ne sme nobena država zgrabiti za orožje, marveč mora spor predložiti mednarodncmu razsodišču. Ako katera država ne bi hotela sprejeti tega razsodiščnega in poravnalnega na.ina, naj se stvar predloži svetu Zveze narodov, iki z večino glascv ukrenc, ikaj je treba storiti proti taki državi. Vojske držav naj se vse preustrojijo na enoten tip (obliko) narodne vojske zgolj obrambnega značaja. Tako bi bilo omogočeno zmanjšanje števila voja¦kov, znižanje službene dobe in zmanjšanje vojncga materiala. Tako bi Nemčija izgubila svojo sedanjo najemniško armado, ki je jako dobro izvežbana in dobro opremljena. To pa Nemčiji ni po volji, ker bi rada doscgla povišanjc svoje oborožene sile. Francoski načrt udi predvideva mednarodno nadzorstvo nad armadami vseh držav in zaključek posebne pogodbe, da si bodo države s svojimi armadami vzajemno pomagale proti napadajoči državi. Vsaka država naj stavi Zvezi narodov na razpolago posebne čete svoje armade, ki bi bile izvežbanc po vseh modernib predpisih ter tehnično popolnoma oskrbljene. Prekomorske vojne sile kolonialnih držav so izvzete iz teb določil. Smejo pa se uporabljati samo v kolonijah, in sicer za namene, ki so za nje ustanovljene. Kar se tiče izvršljivosti francoskega razorožitvenega načrta, mu nekateri očitajo, da je preveč naučen, torej dejansko težko izvedljiv. To se mu pa mora priznati, da je zelo na široko zasnovan ter da tvori okvir, v katerem bi se lahko vršile razprave na razorožitveni konferenci v Žcnevi. Ako bo ta konferenca postopala v zavesti svoje velike odgovornosti pred narodi, bodo njene razprave dozorele do kakšnega resničnega uspeha. Ne sme biti za tiste, ki so člani te konference, odločilen nagib samo večja l.orist in osvajalna težnja posameznih vclesil, marveč ozir na človeštvo, iki težko nosi bremena oboroženosti, katera znašajo za vse države 230 milijard Din letno. Francija si je kot vodilna država v Evropi v svesti, da je njena naloga storiti vse, kar more, da se zagotovi varnost posameznih držav in obenein izvrši razorožitev teli držav do meje, ki je v sedanjih razmerah mogoča. Predsedstvo razorožttvene konference sc je med tem sestalo v Žcnevi in pri tej priliki je imel 17. novembra govor angleški zunanji minister John Simon. Raztolma.il je stališče angleške vlade in njene predloge o splošni razorožitvi na kopnem, na morju in v zraku. Pohvalil jc francoski razorožitveni načrt, češ, da je njegove tvorcc prešinjal globok duh. Stališčc angleške vlade z ozirom na ra_oroži{<ev je to: Vse evropske države se morajo svcČano zavozati, da hočejo odkloniti silo kot sredstvo za re.itev medsebojnih sporov. Glede omejitve oborožcvanja naj velja ista pogodba za Nemčijo, kakor za druge državc. Te omejitve naj veljajo za vse enako ter naj se tudi na enak način spreminjajo. Enakopravnost glede orožja, ki jo zahteva Ncmčija, ne velja za število orožja, marveč samo za vrsto orožja. T_ cnakosti v razorožitvi ni mogoče doseči takoj, temvcč postopoma. Konferenca se mora potruditi, da doseže čim največjo maž- no in izvedljivo razorožitev. Njena na» loga je, da določi prvo stopnjo te razorožitve na morju, na suhem, pa tudi v zraku. Konferenca bo dosegla svoj cilj samo z dobro voljo vseh mednarodnih činiteljev.