Dr. France Prešern. L. 1838 je z ,,Illyr. Bl." tekmovati jela tudi neraška nCarniolia'1, in v III. tečaju (1840 — 41) odgovarja v njej Nr. 59 Dr. Prešern svojim zabavljivcem po nemški: S o n e 11. nNichts tragt an ihm des Dichtergeisfs Geprage, Wie kommt", fragt mancher, ,,diescr Menseh zum Singen, Dem gar nichts in der Welt sonst will gelingen, Der auch zu Allem, wie es scheint, zu trage; Der Ruhm niclit sucJit, der durcb dcs Schicksals Schliigc Schon abgestumpft, wie konnt' er sich erschwingen Zu Liebesreimen, die ertraglich klingen?" Wer sich darein nicht findet, der envage: Wie nicht dem Schwan Gesang wird zugemuthet, Wie er ein muthlos, stilles, stummes Wesen; Docli singt er, wei_ die Todeswunde blutet, Wenn Dichten aucb nicht mein Beruf gewesen; Doch sang ich, als der Pfeil mich unvermutJiet Getroffen, von dem ich nicht kann genesen. V IV. tečaju (1841 — 42) brati je iz nIllyr. Bl." 1842 Nr. 13 ponatisnjena pesem: Bog te obar (v Poez. str. 15, 16. K slovesu: Kaj od mone preč oko, — Preč obraz obračaš mili) — Carn. Nr. 98 »nebst einer deutschen Nachbildung": Warum so den Blick von hier etc. — V V. tečaju (1842 — 43) Nr. 13 (v Poez. str. 19, 20.) po slovenski in po nemški: Zgubljena vera. Der verlorne Glaube. Nebeške sijejo oči, Noch strahlet ibrt der Augen Schein, Ko so sijale prejšne dni. Wie sonst er strahlte himmlisch rein. Rudeče lica zorno še Die Wange bltiht, wie sie gebliiht, Cvetejo, ko so pred cvetle . . . Schon wie die Morgenrothe glii_t. Serce je moje blo oltar, Die ich als Gottheit einst verehrt, Pred bogstvo, ti zdaj — lepa stvar. Hat nur des schonen Weibes Werth. Nr. 74 je sonet: An den Herrn k. k. Appellationsrath Anton T s c h o p p bei Gelegenheit seiner Uebersiedelung nach Klagenfurt (Zieh' gliicklich fort aus Deinem Vaterlande, — Wo Du getreu geiibt des Richters Pflichten etc). —V VI. tečaju (1843—44) Nr. 53 je še sonet: An eine junge Dichterin (Fiihlst du Begeisfrung dir den Busen schwellen, — Vom innern Gott zum Dichten dich getrieben —). — V „111 yr. Bl." 1843 Nr. 23 nahaja se pesem: Ukazi (De ne smem — Si ukazala — v Poez. str. 13); 1. 1844 Nr. 9: Sila spominja (Drug ti je v skerbno nastavljene mreže — Poez. 17, 18.); Nr. 20: Mornar (Nezvesta, bodi zdrava, — Čolnič po mene plava — Poez. 21, 22); Nr. 44: V spominj Andreja Smoleta (Černe te zemlje pokriva odeja — Poez. 27, 28). — L. 1844 SO »Novice" Št. 29—35 ponatisnile Prešernov nKerst per Savici" ter se mu tako prikupile, da je v ,,Illyr. Bl." 1. 1845 dal samo Nr. 3: Judovsko dekle (Stoji Moravški terg Lesce — Poez. 50 — 52); v ,,Novicah" 1. 1845 pa Št. 3: Ob šest in dvajseti obletnici smerti gospoda Valentina Vodnika (V Arabje pušavi — Se tičik rodi — Poez. 25. 26: V spominj Valentina Vodnika) v meri njemu naj bolj všečni, s povestjo o tiču Fenisu po starih basnih (v. Jezičn. XIV. 1876. str. 40 — 41). — Podpisan v Bohoričici Dr. Prešern. — V št. 16: Pesem od železne ceste (Andrejčik in Barbika: Bliža se železna cesta — Poez. str. 29 — 32) s podpisom v Gajici Dr. Prešerin. — V št. 11. prišla je na svetlo J. Koseskega Legenda (V britanski zemlji nekdaj duhovcn bil je svet), in v Št. 22 Prešernova: Kaj se sme, in more peti (Popusti posvetno rabo — Poez. 88. 89: Orglar). V listu 27. nahaja se v 0Novic." čestitka, ktero je Dr. Prešern naprošen zložil, dr. Toman pa — tedaj učenec govorništva — na strelišču slovesno govoril: nJanezu N. Hradeckitu .. v spomin spoštovanja in hvaležnosti na dan veseliga obhajanja pet in dvajsetiga leta Njegoviga poglavarstva Ljubljanski mestnjani itd." — iz ktere naj se na pr. pokažejo nekteri razstavki: Od serčno zaželjeniga poklica, In zvestoserčne nje poglej dekleta, Ki Tebi zročil varstvo je Ljubljane,Lic rajski zor, oči poglej nebesa, Pretekla je stoletja četertnica ...In sramožljivost, ki je varh njih cveta ... Up nar prederzniši si spolnil z deli, Kmetijske družbe ud nje zbor podperaš, Ki jih pred hitrih let valov togotoPodperaš z njim domače Ti ,,Novice", Emone bodo letopisi oteli . . . Zahvale vsih Slovencov si nabšraš, Kak Tvoje je bilo serce goreče, Ki bratov tihotijo zabavljice, Za č.ist, in prid, inblagorstvoLjubljane, De smo zares mi Kranjci pozabili Ljubljane, ljilbice nebes in sreče!..Že Slave matere, nje govorice, Poglcj nje čverste, bistrih glav sinove, Ki stala v bran je Atilovi sili, Ki vnema v sercih se jim želja sveta, Ki preživela mnoge je narode, Obcruit v doma čast vsih zgod osnove; Ki naj naprej ohrani Bog jo mili! itd... Tisto leto še je v št. 44, v tretjič natisnjen njegov sonet: Mem ento mori! — L. 1846 prineso nNovice" št. 8 njegovo žalostnico: V spomin Matija Čopa po gerški ali latinski meri, in nIllyr. Bl." Nr. 17 po tevtonski (Jezičn. XVIII. B. str. 38. 39); naslednje leto pa se prikažejo na dau: POEZIJE Doktorja Franceta Prešerna. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1847. 8. str. 192. Za geslora: nSim dolgo upal in se bal itd." na čelu so v razdelku I. Pesini, in med njimi doslej ne oraenjene: Pod oknam. Prošnja. Zapušena. Nezakonska mati. — V II. Balade in romauce. Neiztrohnjeno serce. Ženska zvestoba. — V III. Različne poczije. Zabavljivi napisi. Nekim pevcam duhovnih pesem. Krempeljnu. Kopitar. Daničarjara. Bahači čvetero bolj icnožnih Slave rodov. Narobe Katon. Pričujoče poezije. — V IV. Gazele. — V V. Sonetje. Je od vesel'ga časa teklo leto. Ni znal molitve žlahtnič terde glave. Sanjalo se mi je, de v svetim raji. Na jasnim nebi mila luna sveti. Marskteri rotnar gre v Rim, v Kompostelje. Zgodi se včasih de Mohamedani. — V VI. Herst per Savici.