8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 30. oktobra 2019. Najbolj problematična alkohol v prometu in nasilje v družinah 16 Cena: 1,46 EUR Leto: XXI Dvajseta Žalska noč mladih z rekordnim obiskom 25 Brez zaupanja v hmeljarstvu ne gre ŠT. 9 I 25. september 2019 28 Tekmovali lastniki gozdov in gasilci Guinnessov rekord s fički? T. Tavčar Praznovanja SVAMZ, ki ima danes v registru že 13 tisoč starodobnikov, se je udeležilo tisoč voznikov s svojimi starodobniki, kakih tisoč pa je bilo tudi drugih obiskovalcev. Razstava vozil je bila prava paša za oči. Na dan prireditve je potekalo tudi postav- ljanje Guinnessovega rekorda s fički. Našteli so jih kar 298, kar je do zdaj svojevrsten rekord. Na dan prireditve je potekal tudi bolšjak, verjetno največji v Sloveniji. Poleg tega so pripravili predavanje o zgodovini Zastave in tekmovanje »dva na dva«. B. P. Slovenska veteranska avto moto zveza (SVAMZ) je v soboto, 21. sep­­ tem­­bra, praznovala dvajseti rojst­ni dan. Ob jubileju so povabili vse imet­ nike staro­dobnih vozil v Sloveniji na skupno praznovanje, ki je bilo v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem. Drugačni, boljši, bolj vaši LUCIJA KOLAR Danes je pred vami 213. uvodnik, kolikor se jih je nabralo v dobrih trinajstih letih mojega urednikovanja Utripa Savinjske doline. Prvi uvodnik tistega junija 2006 je prinesel polemiko o kakcih naših hišnih ljubljenčkov, ki jih v skladu z odloki lastniki psov ne pospravljajo za svojimi psi (Ali je danes kaj drugače?). Od takrat dalje je moje oko zaznalo, uho slišalo in pero zabeležilo še več takšnih in drugačnih kakcev ter hvalabogu še več bolj ali manj dišečih stvari in zaznanj. Vsa, v vsej svoji raznolikosti, vsebinski pestrosti, barvnih niansah in glasnosti, so del življenja. 213 je velika številka in zadnjič me je naključno grlo pobaralo: »Pa kje jemlješ vsebino? In da potem še spraviš na papir!« Pogled na del fičkov, ki so prišli v Center varne vožnje na Vransko. Utrip ob 20-letnici v novi podobi L. K. D. N. Utrip Savinjske doline se danes po štirinajstih letih predstavl­ ja v novi, sodobnejši podobi. Pri snovanju je uredništvo in izda­ jatelja, ZKŠT Žalec, vodila želja, da bi časopis še bolje opravljal svoje poslanstvo, torej poročal o dogod­ kih in ljudeh te doline, in to na način, ki bo blizu bralcem. Prenovl­ jen Utrip je pred vami tudi v poklon 20. jubileju izhajanja. Avtorica novega logotipa in grafične podobe je Lea Gorenšek, univ. dipl. oblikovalka, med drugim tudi prejemnica Prešernovega priznanja, z več kot dvajsetletnimi izkušnjami s področja grafičnega oblikovanja, ki je bila izbrana na javnem natečaju, objavljenem januarja in zaključenem aprila letos. Po izboru je bilo opravljenega ogromno dela pri konkretizaciji rešitev in uvedbi sodobnih orodij pri urejanju in postavljanju časopisa na konkretno vsebinsko zasnovo. Pri tem je bilo z vsebinskimi Na zdravje Spodnja Savinjska dolina, na zdravje njen utrip, Utrip Savinjske doline! Utrip Savinjske doline smo v podobi na fotografiji zadnjič brali avgusta. izhodišči izdatno vpeto tudi uredništvo, še zlasti odgovorna urednica. Med drugim časopis prinaša bolj razgibano petstolpično zasnovo, več možnosti naslovja in drugih uredniških dodatkov. Rezultate tega dela lahko preberete na 32 straneh tokratne, septembrske številke, ki je izšla ravno na 20. jubilej izhajanja. SREČANJE FONTANE PIV IN VINSKE FONTANE Dragi bralci, čeprav se dogodki v dolini res ponavljajo, kot letos ugotavljamo na str. 26, ko prebiramo stare številke časopisov, so obarvani in velikokrat zapakirani drugače. In z vidika nas, ustvarjalcev je vsaka številka časopisa čisto unikatna zgodba zase. Narava in posebnost novinarskega in uredniškega dela je za nepoznavalca včasih res težko razumljiva zaradi nepredvidljivosti poteka dogodkov, ki naše terminske plane spravijo v kaos, nas pa v ustvarjalno paniko in bitko s časom. Pa vendarle je vsaka številka nov, vznemirljiv izziv in tisto, ki vedno znova prižge ustvarjalno iskrico. Tem ne zmanjka, žal ali pa na srečo tudi tistih, ki nas zbodejo do te mere, da jih zapišem v uvodniku nekoliko kritično. A po odzivih na te vrstice sodeč, jih prebirate z zanimanjem, nekateri z odobravanjem, drugi z neodobravanjem. Namen uvodnika gotovo ni zgolj enoznačno strinjanje z vsebino, je v svobodi razmišljanja različno mislečih in orodje, s katerim zbodemo, spomnimo na nekaj in »damo misliti«. Upamo, da nam uspeva. Morda celo sprožimo kakšno spremembo na bolje. Želim si, da bi bilo tako, čeprav ni naša naloga. Naša naloga pa je, da spremljamo dogajanje v dolini in med ljudmi te prelepe zelene Spodnje Savinjske doline, v kateri je še vedno svež vonj po obranem hmelju, in ga zapisujemo, v besedi in sliki. Vesela sem, da bo od tokratne številke dalje naše ogledalo, ki ga postavljamo dogajanju in ljudem, imelo še lepši okvir in boljše možnosti zapisovanja. Upam, da vam bo všeč in da nas bodo še naprej navdihovali kot nas že dvajset let, na dvajset let podlage. Na zdravje Spodnja Savinjska dolina, na zdravje njen utrip, Utrip Savinjske doline! VSAKA HÖRMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO Petek, 27. 9. 2019, od 16. ure dalje, pri fontani piv v Žalcu. Sodelujejo: Boštjan Romih, Godbi Liboje in Marezige, ED Hmeljarska vas, hmeljarski par in skupina Dežur. Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 Kakšno zgodbo bodo govorila vaša? TZ-Anz-4c-Garage-Haus-110x60mm-A-2019-SLO-Matjaz-B.indd 1 www.matjaz.si info@matjaz.si 19/09/19 11:11 2 občinA ŽALEc ŠT. 9 I september 2019 Za trajnostno mobilnosti v mestu Žalec T. Tavčar Namenu so predali pločnik in pripravili številne dejavnosti za dan brez avtomobila Proti zaprtju pošte D. Naraglav Krajani trdijo, da poslovanje ne prinaša finančne izgube, le premajhen dobiček. Izguba pošte pa je velika težava za krajane. V petek, 20. septembra, je Občina Žalec uspešno sklenila še en projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi. Pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivo­ varstva Slovenije v Žalcu je bila ob koncu projekta Ukrepi trajnostne mobilnosti v mestu Žalec novinarska konferenca. Na Šlandrovem trgu pa so pripravili številne dejavnosti na temo dneva brez avtomobila. Kolesce dobro sprejeto Janko Kos, Linda, Luka in Dejan so s prerezom traku predali namenu nov pločnik. Projekt je bil sestavljen iz dveh delov, je na novinarski konferenci povedal župan Občine Žalec Janko Kos. Lani, prav na dan brez avtomobila, je bil predstavljen sistem izposoje javnih koles Kolesce, ki ga je postavilo in ga upravlja podjetje Nomago iz Celja. Vrednost tega dela projekta, ki je bil končan novembra lani, z izgradnjo petih postaj v mestu in vzpostavitvijo sistema, je z vključenim DDV dobrih 108 tisoč evrov. Namestnik vodje Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleš Uranjek je povedal, da se je sistem izposoje koles v Žalcu dobro prijel. Številke kažejo na pozitiven trend naraščanja najemov. V avgustu je najem v povprečju trajal 28 minut. Najpogostejša relacija, ki jo kolesarji prevozijo, je izpred Občine Žalec do Lave oziroma do Dvorane Zlatorog v Celju. Dokaj priljubljena je tudi relacija med avtobusno postajo v Žalcu do Ljubljanske ceste v Celju. V načrtu imajo, da bi sistem razširili še na druge kraje v Občini Žalec. Pločnik za varnost pešcev Na Šlandrovem trgu je bilo vse dopoldne pestro in zanimivo. Drugi del projekta pa je novi pločnik ob Cesti žalskega tabora, od Ekomuzeja proti Vrbju, v dolžini 400 metrov, ki so ga odprli prejšnji petek. Ob njem so postavili še javno razsvetljavo, urbano opremo in zasadili drevesa. Pogodbena vrednost tega dela projekta, ki ga je opravil samostojni podjetnik Sašo Cizej, pa znaša skoraj 196 tisoč evrov. Nov pločnik bo bistveno povečal varnost pešcev, tudi prvošolcev, ki so najbolj ranljivi udeleženci v prometu, zato ni naključje, da so skupaj z županom Jankom Kosom prerezali trak ob odprtju prvošolci Dejan, Linda in Luka iz I. OŠ Žalec. Peš do Ribnika Vrbje Aleš Uranjek je zbrane seznanil, kako deluje izposoja koles. V Žalcu je bila pretekli petek med 8. in 17. uro popolna zapora Celjske ceste od križišča z Ulico Savinjske čete do križišča z Ulico Ivanke Uranjek. Dan brez avtomobila je tudi letos potekal na Šlandrovem trgu, kjer so se predstavili policisti, gasilci in mestni redarji. Najmlajši so ustvarjali likovne izdelke ter ob animaciji ekipe Centra za krepitev zdravja iz žalskega zdravstvenega doma izvajali razne gibalne vaje. »Gremo peš« je bilo geslo letošnjega evropskega tedna mobilnosti, in to so dobesedno vzeli tudi na Občini Žalec. Po službi so v svojo družbo povabili še druge zaposlene v javnih zavodih in ustanovah ter se skupaj odpravili na pohod proti Ribniku Vrbje, kjer so preživeli čudovito popoldne. Vrednost projekta Ukrepi trajnostne mobilnosti v mestu Žalec je ob prijavi na razpis znašal 439.437,82 evra z DDV. Občina Žalec bo iz proračuna prispevala 69,39 odstotkov, Ministrstvo za infrastrukturo pa 30,61 odstotkov. Od tega bo 85-odstotni delež pokrila Evropska unija iz Kohezijskega sklada, 15-odstotni delež pa bo prispeval proračun Republike Slovenije. Demonstrativno proti zaprtju pošte z zbiranjem podpisov Prejšnji petek in soboto so pred Domom Svobode Griže pripravili protestno zborovanje z zbiranjem podpisov proti zaprtju njihove pošte, ki naj bi jo, kot že precej drugih, zaprla Pošta Slovenije. Krajani se s tem nikakor ne morejo strinjati, saj je nedopustno, da bi svojo pošto, ki so jo dobili že leta 1890, po 130 letih izgubili. Do sedaj so zbrali kar 1200 podpisov. Dejstvo je, da njihova pošta zajema široko območje naselij: Griže, Zabukovico, Migojnice, Pongrac in druge zaselke, stisnjene med Bukovico, Homom, Kamnikom in Gozdnikom, z več kot 3000 krajani. 130 let so imeli svojo pošto in poštne storitve, zdaj pa jim je ostala le odločitev, kam bodo hodili na pošto, v Žalec ali Petrovče. Za vodstvo Pošte Slovenije najbrž to ne predstavlja težave, je pa to velika težava za krajane, zlasti starejše, in tiste odvisne od tujega prevoza. Vsi niso toliko mobilni in vešči drugih načinov plačevanja položnic ali biti deležni kake druge poštne storitve, je bilo slišati na zborovanju. Kot so povedali predstavniki organizatorjev tega protestnega shoda z zbiranjem podpisov, je pošta nepogrešljiva za njihovo krajevno skupnost, saj v njenih prostorih svoje storitve opravlja veliko krajanov, zato je nedopustno, da bi jo zaprli glede na velik obseg njihovega poslovanja in raznolikost dejavnosti pošte. Menijo oziroma prepričani so, da takšno poslovanje Pošti Slovenije ne prinaša izgube in zato je zaprtje pošte le svojeglava politika vodstva, ki v želji po še večjem dobičku po vsej Sloveniji ukinja preko 50 pošt, ob tem pa nima posluha za to, kaj s tem povzroča ljudem. Prenovljena učna pot D. N. Prenova je potekala v sklopu projekta LAS SSD »Gozdovi so pljuča Pekla«, ki traja od 15. 9. lani do 10. 10. letos. TD Šempeter je prejšnjo nedeljo pripravilo tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni pri Jami Pekel, ki je bila posvečena svetovnemu dnevu turizma in odprtju prenovljene gozdne in geološke učne poti, po kateri vodi na potep sovica Brihta. Prijavitelj projekta je bilo Celjsko gozdarsko društvo, projektni partnerji pa so: Razvojna agencija Savinja, Občina Žalec, TD Šempeter in Virant. si. Prenova poti je potekala v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije – KE Žalec. V sklopu projekta je bila pot prenovljena, posodobljena in vsebinsko nadgrajena. Na desetih točkah so bile postavljene nove informativne table v slovenskem in angleškem jeziku. Vse so opremljene s QR-ko- dami, urejeni sta bili nova dvojezična spletna stran in zloženka. Tabla na začetku poti je označena tudi z braillovo pisavo. Pot je opremljena z novimi didaktičnimi pripomočki za še bogatejše doživljanje gozda. Na vrhu poti je v senci hrastov in borov urejeno počivališče. Obiskovalci si lahko pot ogledajo sami ali s strokovnim vodstvom gozdarjev. Sprehod je primeren za vse starostne skupine in v vseh letnih časih. Obiskovalce po poti spremlja in jih usmerja radovedna sovica Brihta in simpatične ilustracije, ki jih je izdelal Mladen Melanšek. Skupna vrednost operacije znaša nekaj čez 36.600 evrov, od tega Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sofinancira 29.660 evrov oziroma 85 odstotkov upravičenih stroškov. Na vrhu požarišča s tablama, v sredini Mladen Melanšek OBČINA ŽALEC ŠT. 9 I september 2019 Ali smo dovolj ponosni na državo? Bina Plaznik V Žalcu so slavnostno zaznamovali praznik občine. Dejan Tamše, gonilna sila sku­pi­ne SToP – Slovenski tolkalni projekt, ki letos praznuje dvajset let delovanja, je po nastopu na slavnostni seji povedal: »V dvajsetih letih smo igrali na odrih za deset in na odrih za deset tisoč ljudi ter prišli do spoznanja, da ni razlike. Igrati na domačem odru pa je nekaj posebnega. To je neke vrste naš oder, kjer že 13 let ustvarjamo BumFest in smo na tem odru tako rekoč doma. Tukaj čutimo res dobro energijo. V lokalni skupnosti nisem nikoli naletel na gluha ušesa in menim, da imamo srečo v tem domačem okolju, da smo v pravem trenutku na pravem mestu.«. 3 Dejan Tamše Letošnji žalski nagrajenci z županom V Domu II. slovenskega tabora je prvi petek v septembru poteka­ la slavnostna seja občinskega sveta Občine Žalec, na kateri so podelili najvišja občinska priznanja. Praz­ niku se je z izvirnim nastopom poklonil SToP – Slovenski tolkalni projekt, ki letos praznuje dvajset let delovanja. Obiskovalce je ob prihodu v avlo kulturnega doma pozdravila Godba Liboje. Na začetku seje je zbrane nagovoril slavnostni govornik, župan Občine Žalec Janko Kos, ki je spomnil na 6. september pred 151 leti, ko je v Žalcu potekal drugi slovenski tabor in se je zbralo približno 15 tisoč ljudi iz bližnje in daljne okolice, da se posvetujejo in oblikujejo enotne zahteve do oblastnikov. Smeh je izvabil pri publiki, ko je poudaril, da so se zbrali brez pomoči Facebooka in Twitterja ter bili ponosni na to, da so Slovenci. Pri tem se je vprašal, ali smo danes dovolj ponosni na našo državo, saj nam je že slovensko zastavo težko izobesiti. Poudaril je, da je prav, da našo državo cenimo in spoštujemo. Spregovoril je o delu občinskega sveta, skupnih dosežkih, izzivih ter načrtih za prihodnost. Ključni del slavnostne seje je podelitev najvišjih priznanj izjemnim, ustvarjalnim posameznikom in skupinam, ki jih je v nadaljevanju podelil župan. Grb Občine Žalec za leto 2019 so prejeli: Jožef Čeh iz Drešinje vasi za uspešno delo na področju zbiranja domoznanskega gradiva in urejanja knjig o pomembnih dogodkih in Praznično v Levcu T. Tavčar V Krajevni skupnosti Levec, ki je najmlajša v žalski občini, ustanovljena je bila leta 1999, so ob letošnjem devetem krajevnem prazniku od 26. do 31. avgusta pripravili več prireditev. Sveža moč na ZKŠT Žalec, vodja programa kultura in moderatorka prireditve Nastija Močnik s tolkalističnim ozadjem ljudeh v Spodnji Savinjski dolini pod sloganom Spodnja Savinjska dolina, ne pozabi me! (podelitve se ni mogel udeležiti), Cveto Jančič za dolgoletno, nesebično, predano in uspešno delo v društvih in KS Griže, Moški pevski zbor Gotovlje ob 125-letnici delovanja in PGD Griže ob 100-letnici delovanja. Plaketo Občine Žalec so prejeli: Janez Drugovič za dolgoletno aktivno delo pri kulturnih, gasilskih in športnih dejavnostih v Grižah, KO Rdečega križa Šempeter v Savinjski dolini za dolgoletno uspešno in aktivno delo na področju humanitarne dejavnosti ter mladinska in pionirska ekipa PGD Drešinja vas za izjemne uspehe na gasilskih tekmovanjih in za promocijo Občine Žalec. Značko Občine Žalec za leto 2019 so prejeli: Enes Draganović za prispevek k izboljšanju turistične ponudbe Občine Žalec, Aleksander Javornik za prispevek k promociji Občine Žalec na področju športa, 4 Simona Pilih Derča Na slavnostni seji v dvorani PGD Levec je zadnji avgustovski petek predsednica sveta KS Levec Simona Pilih Derča predstavila dosežke v preteklem obdobju. Med drugim so postavili solarne svetilke na poti od vrtca proti Bračiču, zasadili drevesa ob športnem igrišču, postavili so spletno stran, ob koncu leta pa bodo izdali tudi svoje glasilo. Krajanom Levca je na seji za praznik čestital tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Pohvalil je složnost krajanov Levca ter omenil novo kolesarsko stezo od Levca do Medloga v celjski občini. Predsednica Turistično-kulturnega društva Levec Milena Kotnik je podelila priznanja za urejeno okolico stanovanjskih hiš in Žriafolnetacni p Milena Kotnik podeljuje priznanje za prvo mesto Mateju Kotniku. vrtov. Prvo mesto za najlepše urejeno hišo z vrtom je komisija podelila Mateju Kotniku, drugo Miranu Lesjaku in tretjo Mariji Anders. Predsednica KS Simona Pilih Derča je podelila tudi priznanje KS Levec, ki ga je prejel PGD Levec za 110-letnico delovanja. Za popestritev slavnostne seje in srečanja starejših krajanov so kulturni program pripravili mladi iz Turistično-kulturnega društva Levec. V sklopu praznika so izvedli tudi meddruštveno športno tekmovanje upokojencev za Pokal KS Levec, letni kino za najmlajše, likovno delavnico najmlajših, njihove izdelke pa so prikazali v dvorani gasilskega doma na slavnostni seji, predstavitev defibrilatorja in praktičen prikaz, merjenje krvnega tlaka in holesterola pa je pripravila Krajevna organizacija RK Levec. Praznovanje se je zaključilo s kuhanjem golaža in družabnim srečanjem za vse krajane. Sergej Novakovič za uspešno in družbeno odgovorno vodenje podjetja Grafo lit, Maja Štamol Droljc za večletni prispevek k promociji Občine Žalec s prepoznavnim in vrhunskim modnim oblikovanjem. Svečanost je s svojim izvirnim nastopom obarval SToP – Slovenski tolkalni projekt, ki letos praznuje dvajset let delovanja, z gosti: plesalcema Hanno Rotar in Tilnom Tržanom iz Hiše umetnosti Celje in iz Plesnega teatra Igen ter vokalistko Ano Logar in pianistko Melito Estigarribia Villasanti iz GŠ Risto Savin Žalec. Tokrat je sceno na odru oblikovala Breda Bračko. Prireditev je povezovala Nastija Močnik. Zaradi vremena je po končani slavnostni seji odpadlo druženje v mestnem parku pri Fontani piv Zeleno zlato, kjer bi naj dogajanje popestrila glasba »balkan brass benda« Pivo in čevapi. Pogostitev z neformalnim druženjem so tako pripravili kar v avli kulturnega doma. občinE 4 ŠT. 9 I september 2019 Dobroveljčani veseli modernizirane ceste T. Tavčar Končana sta rekonstrukcija in asfaltiranje cestnega odseka Dobrovlje– Nazarje (Črni graben) v dolžini 647 metrov. Vojko Ramšak, Marjan Kokovnik in župan Tomaž Žohar so s prerezom traku cesto predali namenu. Za krajane Dobrovelj, zlasti še za samotni kmetiji Vojka Ramšaka in Marjana Kokovnika, je bil 6. september velik dan, saj so namenu predali odsek asfaltirane ceste, ki so jo razširili in asfaltirali. Dobrovlje so raztreseno hribovsko kmečko naselje v Občini Braslovče na nadmorski višini 662 metrov, znano po samotnih kmetijah, na katerih družine živijo ob cesti Dobrovlje–Nazarje (Črni graben). Številne, ki so se zbrali ob odprtju težko pričakovanega cestnega odseka, je nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Skupna vrednost investicije (gradnja in strokovni nadzor) znaša 104.480 evrov z davkom na dodano vrednost. Na podlagi javnega razpisa je bilo za izvedbo kot najugodnejši ponudnik izbrano celjsko podjetje Remont – nizke gradnje. Del nepovratnih sredstev v višini 63.252 evrov je prispevalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, drugo je zagotovila Občina Braslovče iz proračuna. Blagoslov ceste sta opravila braslovški župnik Milan Gosak in pater Andrej Pollak iz Nazarij. Vojko Ramšak, Marjan Kokovnik in župan Tomaž Žohar pa so s prerezom traku cesto predali namenu. Za praznično vzdušje so poskrbeli člani moškega pevskega zbora Karel Virant iz Braslovč. Vsem, ki so pripomogli k investiciji, pa se je zahvalila tudi Brigita Kokovnik. Na kmetiji Marjana Kokovnika, po domače »pri Predovnik«, pa so potem poskrbeli za družabni del. Izstop iz velenjskega inšpektorata T. Tavčar Braslovški svetniki so se 4. septembra sestali na sedmi redni seji občinskega sveta. Na seji so med drugim brez razprave potrdili prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Soglasno so potrdili tudi izstop Občine Braslovče (z 31. decem­ brom) iz organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpekto­ rata, redarstva in varstva okolja s sedežem v Velenju. Po izstopu naj bi se braslovška občina v skladu z dogovorom na koordinaciji spod­ njesavinjskih županov pridruži­ la Medobčinskemu inšpektoratu Mestne občine Celje. Za letošnje prejemnike občinskih priznanj so potrdili podjetje Kronoterm iz Trnave (zlata plaketa), Zvoneta Zbičajnika (srebrna plaketa) in Anjo Jezernik (bronasta plaketa). Svetniki so potrdili imenovanje Petre Mogel iz Letuša za namestnico pred- sednika občinske volilne komisije. Potrdili so tudi merila za določitev nadomestila članom občinskih volilnih organov na nadomestnih volitvah za novega občinskega svetnika v eni volilni enoti. Za člane občinske volilne komisije za nadomestne volitve v eni volilni enoti nadomestilo znaša 50 odstotkov od zakonsko določenega zneska, za volitve v dveh volilnih enotah 75 odstotkov, v vseh treh pa 100 odstotkov. Za člane volilnih odborov veljajo zneski kot na drugih volitvah. Dalj časa so svetniki razpravljali o sprejemu Predloga Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni na področju otroškega varstva in šolskega dispanzerja na območju Občine Braslovče ter ga nato soglas- no potrdili v drugem branju. Tako je sprejeti odlok pravna podlaga za podelitev koncesije. Tudi predlog Odloka o spremembi Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva v Občini Braslovče je občinski svet obravnaval po skrajšanem postopku. Iz odloka je črtano določilo, da občina lahko podeli koncesijo zasebnemu izvajalcu predšolske vzgoje za največ dva oddelka. Ker v javnih vrtcih ni dovolj prostora, se lahko po novem občinski svet vsako leto odloči, za koliko oddelkov bo podelil koncesije. Na septembrski seji so svetniki potrdili sklep o podelitvi koncesije za en dodatni oddelek predšolske vzgoje, skupaj bodo torej v tem šolskem letu trije. S podpisa pogodbe za opravljanje šolskih prevozov Z avtobusom več kot 300 učencev T. T. V petek, 30. avgusta, je bila v prostorih Občine Braslovče podpis­ ana dvoletna pogodba za opravl­ janje šolskih prevozov v Občini Braslovče za to in naslednje šolsko leto. Pogodbo sta podpisala župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predstavnik podjetja Nomago Darko Šafarič. Šolske prevoze na območju Občine Braslovče bo prihodnji dve leti tako opravljalo podjetje Nomago s podizvajalcem, samostojnim podjetnikom Janezom Rajevcem, ki je bilo na podlagi javnega naročila, objavljene- Po novem ena volilna enota T. Tavčar Svetniki Občine Polzela so na sedmi redni seji 10. septembra obravnavali in potrdili kar 17 točk dnevnega reda. Na seji so se svetniki med drugim seznanili s Poročilom o notranji reviziji Občine Polzela za leto 2018 in s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna za letoš­ nje leto ter. Potrdili so tudi Sklep o podelitvi priznanj Občine Polzela za leto 2019. Po krajši razpravi je občinski svet sprejel sklep, da se grba Občine Polzela ob letošnjem občinskem prazniku podelita Davidu Krku in Marjani Šmajs, plakete občine pa Prizidek doma T. Tavčar Dela pri prizidku Doma upoko­ jencev (DU) na Polzeli potekajo po programu. Vrednost naložbe znaša 2.520.620 evrov, financiranje pa je predvideno s strani Doma upoko­ jencev Polzela, od tega delno z lastnimi sredstvi, v višini milijona evrov pa je dom najel kredit. V novem objektu (dva tisoč SLIKOPLESKARSTVO kvadratnih metrov) bo 35 pretežno dvoposteljnih sob in spremljevalni prostori v dveh negovalnih enotah v nadstropju, v dveh bivalnih enotah v pritličju, apartma za izvajanje paliativne oskrbe ter ordinacijski prostori za fizioterapijo, delovno terapijo, frizerski in pedikerski studio. S tem bo za 87 stanovalcev od skupno 224 zagotovljena ustrezna namestitev. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si ga na portalu EU in RS, izbrano kot edini ponudnik. Oba izbrana izvajalca, ki sta že do zdaj izvajala šolske prevoze, bosta tako še naprej skrbela za pravočasen in predvsem varen prevoz otrok v šolo in domov. V šolskem letu 2019/20 bo šolski prevoz uporabljalo predvidoma 309 učencev od skupno 501, kolikor jih bo obiskovalo centralno šolo v Braslovčah in podružnične šole Trnava, Letuš in Gomilsko. Vrednost pogodbe znaša nekaj manj kot 240 tisoč evrov. Gradnja prizidka k domu upokojencev na Polzeli bodo prejeli Ferdinand Glavnik, Tajana Vrbnjak in Ida Jevšnik. V nadaljevanju seje je občinski svet sprejel dva sklepa, in sicer, da se v svet Osnovne šole Polzela za novo mandatno obdobje iz lokalne skupnosti imenujejo Valerija Pukl, Felix Skutnik in Ivan Kapitler ter da se za člana skupščine JKP Žalec imenuje Magdo Cilenšek. V drugi obravnavi je nato občinski svet po krajši razpravi sprejel predlog sprememb in dopolnitev Statuta Občine Polzela ter predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Polzela. Dalj časa pa so se člani občinskega sveta zadržali pri Predlogu Odloka o določitvi volilnih enot v Občini Polzela v drugi obravnavi. Ob koncu razprave so sprejeli sklep, da se za volitve članov občinskega sveta in župana Občine Polzela določi ena volilna enota, ki obsega območje Občine Polzela, ter da se v volilni enoti voli 17 članov Občinskega sveta Občine Polzela. Brez razprave so svetniki potrdili predlog Sklepa o uvedbi postopka preštevilčenja stavb v naseljih Andraž, Dobrič, Podvin, Orova vas in Založe. Postopek preštevilčenja bo izvedla geodetska uprava po predhodnem posvetovanju z ljudmi z območja, na katero se spremembe nanašajo. Predhodno posvetovanje bo opravljeno s strani občine oziroma krajevnih odborov za posamezno naselje. Preštevilčenje naj bi se izvedlo prihodnje leto zaradi zagotavljanja boljše orientacije v naseljih. OBČINE ŠT. 9 I september 2019 Novi vozili za PGD Parižlje - Topovlje T. Tavčar Denar je društvo zagotovilo samo s pomočjo 140 donatorjev, sponzorjev in botrov. PGD Parižlje - Topovlje je 14. septembra slavnostno prevzelo kar dve gasilski vozili in orodno prikolico. Gasilsko vozilo za prevoz moštva so kupili od pobratenega društva iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Gasilsko avtocisterno je izdelalo podjetje Webo Maribor v sodelovanju s podjetjem Euro GV. V vozilu je vsa potrebna oprema za zaščito in reševanje v različnih nesrečah ter cisterna s 1300 litri vode, namenjena prvemu hitremu posredovanju v primeru požara. Za gasilski vozili z opremo so morali zagotoviti 130 tisoč evrov, zbrali so jih v celoti s pomočjo 140 botrov, donatorjev in sponzorjev, krajanov in občanov ter z lastnimi aktivnostmi. Na slovesnosti ob prevzemu vozil so zbrane nagovorili predsednik PGD Parižlje - Topovlje Boštjan Bradeško, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in poveljnik Savinjsko-Šaleške regije Boris Lambizer. Vsi so izrekli veliko priznanje gasilcem in občanom, ki so kakor koli pripomogli pri investiciji, ki ni majhna za ta kraj. Slavnostni prevzem vozil so opravili predsednik Poveljnik Miloš Dernač izroča ključe skrbnikoma vozil. društva Boštjan Bradeško, poveljnik Miloš Dernač ter skrbnika vozil Boštjan Bosilj za GVM-1 in Martin Dernač za GVV-2. Vozili je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak. Ob koncu so podelili tudi posebne zahvale podjetju, ki je vozilo izdelalo, nekdanjemu predsedniku društva in zdajšnjemu županu Tomažu Žoharju, ki je bil idejni vodja tega, da so se podali na pot nakupa vozila. Prav tako so se zahvalili poveljniku Milošu Dernaču za izjemno prizadevno delo pri nakupu novega vozila GVV-2. Prireditev so s petjem obogatili pevci – gasilci MPZ Karel Virant in mladi gasilci domačega društva. Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje z ansamblom Kerlci, pozneje pa pozno v noč še z ansamblom Modrijani. Gradijo 19 oskrbovanih stanovanj T. Tavčar Končuje se prvi del projekta Malteški dvori na Polzeli. Dokončanih je 38 sodobno zasnovanih stanovanj, gradijo pa tudi oskrbovana stanovanja. Gradnja 19 oskrbovalnih stanovanj se je že začela. Na Polzeli so poleg stanovanj za trg začeli z gradnjo 19 oskrbova­ nih stanovanj, prirejenih za bivanje starejših ljudi, glavni izvajalec pa je podjetje Remont. Pri načrtovanju je investitor sledil vsem veljavnim standardom in trendom, predvsem pa so z analizo podobnih objektov doma in v tujini poskušali najboljše prakse prenesti v ta projekt. Stanovanja se nahajajo v štirih etažah in so različnih kvadra- tur in razporeditev. Najmanjša so v velikosti 38 kvadratnih metrov, pa vse do 55 kvadratnih metrov. Vsa stanovanja bodo imela nadkrite balkone oziroma lože ter ločene shrambe v stanovanju ali ob njem. V pritličju je skupni prostor s kuhinjo, knjižnico in prostorom za skupno druženje vseh stanovalcev oziroma obiskovalcev z možnostjo izhoda v atrij. Stanovanja so namenjena upokojencem in drugim starejšim ljudem po 60. letu starosti. Predvsem tistim, ki že potrebujejo delno pomoč in nego po potrebi, obenem pa lahko še samostojno bivajo. Namenjena so tudi aktivnim upokojencem ali pa tistim, ki si želijo trajno zagotoviti bivanje brez visokih vzdrževalnih stroškov za svoje nepremičnine in že danes želijo poskrbeti za svojo mirno prihodnost. Vrednost investicije (objekt z oskrbovanimi stanovanji) je ocenjena na 1,5 milijona evrov, projekt pa bo končan do junija 2020. 5 V znamenju poročil D. Naraglav S prve redne seje OS Občine Prebold po počitnicah Na osmi seji, ki je potekala prvi septembrski četrtek, so preboldski svetniki med drugim potrdili tudi zapisnika dveh dopisnih sej, ki so ju imeli v poletnem času. V nadalje­ vanju so se seznanili z opozorilom o izločanju iz razprave in glasovanja na občinskem svetu, če se razprava in glasovanje nanašata na posame­ znega ali posamezne svetnike. Sicer pa so tokrat najprej razpravljali o predlogu Odloka o določitvi stroškov lokacijske prevetritve in določitve takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občini Prebold. Poglavitni cilj odloka je bila določitev višine takse oziroma stroškov, ki jih bo občina zaračunala investitorju oziroma pobudniku sprememb. V nadaljevanju so potrdili še predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje v Latkovi vasi. V 30-dnevno razpravo so dali Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov. Razloge o ukinitvi javnega dobra na enem izmed zemljišč in o njegovi prodaji sta potem pojasnila Branko Verk in župan Vinko Debelak. Svetniki so se strinjali s predlogom, vendar se morajo pred ukinitvijo urediti meje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, ki jo vodi Franci Škrabe, je občinskemu svetu posredovala predlog kandidatov za Svet zavoda Osnovne šole Prebold, ki so ga svetnice in svetniki po daljši razpravi tudi potrdili. Novi člani sveta so tako postali Marjan Golavšek, Sonja Stergar in Lilijana Kač. Ob tem pa je občinski svet tudi predlagal predstavnikom ustanovitelja v svetu šole, da za predsednika predlaga Marjana Golavška kot predstavnika ustanovitelja in predsednika odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Občine Prebold. V naslednjih točkah so bile podane informacije o izvedbi javnih razpisov na področju kmetijstva, malega gospodarstva in za sofinanciranje letnih dejavnosti ter programa oziroma projektov društev, ki delujejo na področju kmetijstva v Občini Prebold v letu 2019 ter dodelitvi sredstev vlagateljem. Občinski svet pa se je seznanil tudi z razdelitvijo sredstev na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje športnih in kulturnih dejavnosti, za sofinanciranje društev, organizacij in združenj, ki niso predmet drugih razpisov ter za sofinanciranje počitniških dejavnosti v Občini Prebold v letu 2019. Svetniki in svetnice pa so se nato seznanili še s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine Prebold za leto 2019. Ob koncu je bilo še nekaj vprašanj in pobud, ob čemer se je razvila tudi burna razprava, ki se je nanašala predvsem na vrnitev sredstev državi za Medgeneracijski center Prebold. Sprejeli letni program kulture in športa T. Tavčar Na šesti redni seji v torek, 17. septembra, so svetniki Občine Vransko med drugim sprejeli letni program kulture in športa v Občini Vransko za leto 2020. Sprejeli so tudi odlok o postopku in merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Vransko v prvem branju in ga posredovali v 30-dnevno javno obravnavo na krajevno običajen način. Sprejeli so tudi sklep o povišanju cene storitve zimske službe v Občini Vransko, in sicer v neto vrednosti 36,30 evra na uro za pluženje in neto vrednosti 33,00 evra na uro za posipanje. Po krajši razpravi so sprejeli Letni program sofinanciranja socialnovarstvenih programov in programov drugih društev za leto 2020, se seznanili s polletnim poročilom o izvajanju proračuna Občine Vransko za leto 2019 in s končnim poročilom Nadzornega odbora Občine Vransko o opravljenem nadzoru Zaključnega računa proračuna Občine Vransko za leto 2018. Brez pripomb so potrdili število delavcev na sistematiziranih delovnih mestih v OŠ Vransko - Tabor, enoti Vrtec Vransko, za šolsko leto 2019/20, imenovali Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter imenovali dva člana Sveta zavoda OŠ Vransko - Tabor. Ob koncu seje je občinski svet sprejel sklep o začetku postopka odmere in odkupa zemljišč lastnikov, po katerih poteka lokalna cesta Ločica–Zaplanina–Limovce v skupni dolžini 6236 metrov, in javne poti Zaplanina– Pider v dolžini 905 metrov. Obnovljeni cesta T. Tavčar Jamarji Črnega galeba praznujejo D. N. V teh zadnjih septembrskih dneh praznuje 50 let delovanja Jamarski klub Črni galeb Prebold. V sklopu praznovanja bodo pripravili več dogodkov, s katerimi bodo zaznam­ ovali pol stoletja uspešnega dela in raziskovanja podzemlja. Raziskovali so na tleh osamelega krasa Spodnje Savinjske doline, Ponikvanske planote, Dobrovelj, na Kozjanskem, predalpskem in alpskem krasu Zgornje Savinjske doline, po nekdanji Jugoslaviji in svetu. Imeli so odmevne ekspedicije na kras Južne Amerike (Ekvador, Kolumbija, Galapaški otoki, otok San Andres – Karibi) in trikrat na kras filipinskega otočja (1995, 1999, 2008). Nocoj, v sredo, 25. septembra, ob 18.30 bodo njihovo delo in dosežke lahko spoznavali udeleženci odprtja razstave v preboldski občinski knjižnici, v petek bo dan odprtih vrat njihovega kluba v preboldskem Gaju. Osrednja slovesnost ob 50-letnici bo v soboto ob 11. uri v Hotelu Prebold s kulturnim programom, pred njo pa še ogled razstave v knjižnici. Svoje praznovanje pa bodo sklenili v nedeljo ob 11. uri z odkritjem spominske plošče pri Snežni jami na Raduhi in brezplačnim ogledom jame. Občina Vransko je v sklopu dveletnega proračuna pristopila k obnovi dotrajane lokalne ceste Vransko–Lipa. Dolžina obnovljene ceste je 875 metrov, vrednost inve­ sticije pa 246.900 evrov. Že lani je bil obnovljen odsek Prapreče–ovinek Kale, v letu 2019 pa še odsek Kale–Vologa, ki skupaj merita 875 metrov. V sklopu obnovitvenih del so opravili izdelavo zgornjega ustroja, meteorne kanalizacije z revizijskimi jaški in obnovili cestne propuste, asfaltno prevleko v debelini 7 + 3 centimetre ter lokalni vodovod za naselji Vologa in Kale. Sofinan- cirani so bili tudi hišni priključki. Vrednost obnovitvenih del skupaj s projektno–tehnično dokumentacijo in strokovnim nadzorom znaša 246.900 evrov. Za konec del so v naselju Vologa obnovili še kapelico, ki je v občinski lasti, za restavriranje križa pa je poskrbel lokalni restavrator Vlado Rančigaj. Ob odprtju je pridobitve z nagovorom pospremil župan Franc Sušnik, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Turinek. Prireditev je s kulturnim programom obogatila vokalna skupina Štima Literarnega društva LIvRA Vransko. 6 po dolini ŠT. 9 I september 2019 Sto let tradicije, vrednot in pripadnosti D. Naraglav Takšno je bilo geslo griških gasilcev ob praznovanju stoletnice obstoja in delovanja njihovega društva, ki so ga zaznamovali s slovesno akademijo in uradnim odprtjem novega gasilskega doma. O stoletnem delovanju PGD Griže priča tudi razstava, ki so jo postavi­ li na ogled dva tedna pred slovesno akademijo v Domu Svobode Griže in so si jo tako lahko ogledali tudi udeleženci praznovanja 31. avgusta. Slovesno praznovanje se je začelo z zvonjenjem zvonov iz farne in podru- žnične cerkve ter postrojem častnega voda in praporščaka društvenega prapora s spremljevalcema. Sledila je predaja poročila (raporta) poveljnika PGD Griže Aleša Štacuna predsedniku Gasilske zveze Slovenije Janku Cerkveniku, ki je nato skupaj s predsednico PGD Griže Darjo Šalej in društvenim praporom s praporščakom in spremljevalcema vkorakal v dvorano Doma svobode Griže. Predsednica društva je v uvodnem nagovoru pojasnila, da so v spomin na začetke gasilstva v Grižah prireditev začeli z bitjem plati zvona, s katerim so nekoč priklicali gasilce ob pojavu ognja. Svoje delo pa so opravljali tudi trobentači, ki so na svojih stanovanjih in hišah imeli rdečo tablico z napisom »Tukaj se priglašajo požari«. »Poleg res izjemne funkcionalnosti, enotne opremljenosti in dizajna ter domiselnosti za izrabo vsake pedi prostora dom namreč ni namenjen samo osnovni dejavnosti, ampak so zgornje prostore namenili in opremili v namen pomoči krajanom ob neljubih situacijah, ko družina v trenutku ostane brez strehe nad glavo. Novi gasilski dom z imenom »Gasilsko-reševalni center Griže« na dan praznovanja Darja Šalej je spregovorila tudi o razvoju gasilstva v Grižah, ki je skozi desetletja doseglo izjemen napredek, društvo pa se lahko danes pohvali z dobro opremljenimi gasil- Paraplegiki znajo in zmorejo veliko D. Naraglav Pripravili demonstracijo slikanja z usti in odprli razstavo likovnih del svojega člana Branka Rupnika. Letos Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske praznuje 40-letnico svojega obstoja in delo­ vanja. Ob tem jubileju so pripravili več raznih aktivnosti in dogodkov. Eden izmed takšnih se je v torek, 10. septembra, zgodil tudi v Občin­ ski knjižnici Prebold, kjer so skozi pogovorni večer predstavili svoje delovanje. Dejavnosti društva potekajo na območju 33 občin z namenom vključevanja v aktivno in ustvarjalno življenje v skupnosti. Njihov moto v projektu pravi »Kar me ovira, me motivira«, in to bi lahko bil vzor marsikdaj v življenju v skupnostih, ko je potrebno razumevanje različnosti in s tem povezanih različnih potreb. Društvo danes šteje več kot 130 članov, od leta 2000 ga kot predsednik vodi Janez Hudej. V pogovoru s knjižničarko Leo Felicijan je bogato dejavnost, širok spekter interesnih dejavnosti in posameznikov v društvu predstavil Peter Planinšek iz Petrovč, ki je paraplegik postal zaradi prometne nesreče pred 18 leti. Čeprav je priklenjen na voziček in ne more uporabljati ne nog ne rok, je izjemno ustvarjalen in družbeno angažiran. Vse, kar počne, od dela na računalniku do fotografiranja, počne z usti. Njegovo delo kot delovanje številnih drugih ter športna dejavnost društva pa dokazuje, da za vrhunske rezultate ni ovir. Kot društvo so člani ne le za invalide, temveč za vse motivator in zgled za Vodstvo PGD Griže z drugimi člani po odprtju doma skimi vozili, tehniko, strokovnostjo in novim gasilskim domom. Vse to je plod desetletnega dela in prizadevanj vodstva, članstva in številnih krajanov, kakor tudi drugih, ki so tako in drugače pomagali uresničiti ta projekt. V nadaljevanju prireditve, ki jo je povezoval Dušan Pungartnik, je zbrane nagovoril slavnostni govornik, predsednik GZ Slovenije Janko Cerkvenik, ki je društvu tudi čestital za visok okrogli jubilej in novi gasilski dom, ki je lahko resnično v ponos. Ob tem je griškemu društvu podelil odlikovanje GZ Slovenije za posebne zasluge. Vodja Izpostave za zaščito in reševanje Celje Janez Melanšek pa je PGD Griže podelil tudi srebrno plaketo Civilne zaščite. Obe priznanji je v imenu društva sprejela predsednica Darja Šalej. Udeleženci akademije so prisluhnili zanimivemu kulturnemu programu v izvedbi pevke, kitaristke in skladateljice Ditke. Po končanem kulturnem programu so se udeleženci odpravili pred gasilski dom, kjer je ob postroju častnega voda sledila še slovesnost ob uradni predaji gasilskega doma. Slovesen prerez traku so opravili najstarejša griška gasilca Štefan Poteko in Alojz Funkl ter predsednik gradbenega odbora Jani Drugovič. Ta je za novi gasilski dom ob predstavitvi uporabil kar pridevnik »nadstandardni«. Poleg res izjemne funkcionalnosti, enotne opremljenosti in dizajna ter domiselnosti za izrabo vsake pedi prostora dom namreč ni namenjen samo osnovni dejavnosti, ampak so zgornje prostore namenili in opremili v namen pomoči krajanom ob neljubih situacijah, ko družina v trenutku ostane brez strehe nad glavo. Dom je blagoslovil domači župnik Jože Planinc. Uradno slovesnost pa so v Grižah nadaljevali s prijetnim druženjem ob zvokih domačega ansambla in z vsem, kar spada na gasilsko veselico. Srečanje težjih invalidov D. Naraglav Vsakoletna srečanja so del socialnega programa MDI, usmerjenega k izboljšanju življenja invalidov. Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v četrtek, 5. septembra, v Šempetru organiziralo že 17. sreča­ nje nepokretnih in težje pokretnih invalidov. Srečanja se je udeležilo okrog 140 invalidov, njihovih spre­ mljevalcev in gostov. Predsednik MDI Žalec Janez Meglič je izpostavil pomen vsakoletnih srečanj in tudi predstavil delovanje društva in dejavnosti, ki so usmerjene k izboljšanju življenja invalidov. Ob tem je še posebej izpostavil dejavnosti, ki jih letos pripravljajo v Občini Prebold. Vključili so se namreč v akcijo ZDIS-a za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Občina Prebold bo za Občino Žalec (ki je listino prejela konec leta 2017) postala druga spodnjesavinjska občina, ki bo prejemnica te listine. Ob tem je Janez Meglič izrazil željo, da se ta trend nadaljuje in listino pridobijo še vse druge občine v naši dolini. Udeležence je spomnil tudi na letošnji jubilej, 50-letnico delovanja ZDI Slovenije in 50-letni jubilej delovanja MDI Žalec, ki ga bodo praznovali prihodnje leto. Zbrane so v Šempetru nagovorili tudi predsednica MDDI Celje Dragica Mirnik, podžupanja Občine Vransko Nataša Juhart ter župani Marko Semprimožnik, Vinko Debelak, Tomaž Žohar in Janko Kos. Srečanje sta bogatila petje in glasba v izvedbi Ljudskih pevk treh vasi ter harmonikarja Alfonza Lesjaka in kitarista Marjana Lipovška. Gregor Janežič med prikazom slikanja z usti preseganje lastnih meja, je povedal Aleš Povše. Vsem potrebam po mobilnosti poskušajo v društvu doprinašati z lastnimi prevozi; kako jim to uspeva, je pojasnil Franc Ivenčnik in ob tem izrekel zahvalo tudi preboldskemu županu Vinku Debelaku in Občini Prebold, ki je skupaj z drugimi občinami pripomogla k nakupu društvenega kombija. Nataša Lotrič pa je spregovorila o preprekah in ovirah pri mobilnosti. Društvo zavzeto opozarja in ozavešča, dobro pa sodeluje z občinami in tudi v Občini Prebold je opaziti trud prilagajanj potrebam invalidov, kar bo letos kronano tudi s pridobitvijo listine Občina po meri invalidov. Na prireditvi je bil prisoten tudi Gregor Janežič, ki je praktično prikazal slikanje z usti. Risba s čopičem brez pomoči rok je aktivnost, umetnost, po kateri so slovenski ustvarjalci znani kot eni izmed vodilnih v Evropi. Dogodek so sklenili z odprtjem razstave likovnih del Branka Rupnika, ki je na ogled postavil motive obrazov ljudi, ki so ga spremljali na njegovi življenjski poti in so mu marsikdaj nadomestili dom, starše in naravo, saj se je skoraj vse življenje potikal od bolnišnice do bolnišnice, od ene ustanove do druge. Razstava je bila na ogled do 21. septembra. Invalidi so se tokrat srečali že 17. leto zapored. po dolini ŠT. 9 I september 2019 7 Praznovali občinski praznik T. Tavčar Praznik so zaznamovali z več prireditvami, slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom, ki je bil v dvorani Doma kulture v Braslovčah Občina Braslovče vsako leto septembra praznuje občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140, ko je bil ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem Gradu. Takra­ tni oglejski patriarh je namenil novoustanovljenemu samostanu dva dela desetine v fari sv. Marije v Braslovčah. To je bila prva pisna omemba kraja in v spomin na ta dogodek praznuje Občina Braslov­ če svoj občinski praznik. Slavnostni govornik na slavnostni seji je bil župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je uvodoma dejal: »Vsekakor mi ni žal, da sem šel po tej poti! Delati za ljudi me izpopolnjuje, mi je v izziv, mi je v ponos. Hkrati pa se zavedam, da okolje, v katerem živimo, soustvarjamo skupaj – vi z mano in jaz z vami, dragi občanke in občani. Skupaj ustvarjamo zgodbe za lepše življenje v lokalni skupnosti.« V nadaljevanju govora je župan Žohar govoril o turizmu, gradu Žovnek in treh čudovitih jezerih, nato pa je del govora namenil gospodarstvu v občini in poudaril: »Podjetje Kronoterm si je postavilo temelj poslovne cone v Trnavi. Naše aktivnosti trenutno tečejo v smeri iskanja novih investitorjev na tem območju. Za zdaj imamo šest potencialnih investitorjev (z dvema sta že podpisani pogodbi), zato smo – glede na trenutne prostorske zmožnosti, potencial in izkazan interes – s pripravo novega občinskega prostorskega načrta pristopili tudi k potrebnim aktivnostim o širitvi Poslovne cone Trnava. Zelo aktivno in s primerno mero previdnosti delamo tudi za ustrezno prostorsko umestitev Lesno-pridelovalnega centra v Šmatevžu, ki bo za proračun Občine Braslovče pomenil pomemben dodaten vir prihodkov in kjer bo po načrtu delo dobilo okoli 150 ljudi.« Na področju celostnega zagotavljanja komunalne in druge infrastrukture so v občini v tem letu poleg obnove manjših odsekov cest končali tudi več kot 400 tisoč evrov vredno investicijo v celotno ureditev komunalne in druge infrastrukture v kraju Šmatevž. V prihodnjem letu jih čaka več kot dva milijona vredna investicija, celostna infrastrukturna ureditev od Grajske vasi do Šmatevža, s tremi sekundarnimi vodi na Gomilskem. Nujna bo drugo leto tudi razširitev OŠ Braslovče, investicijo pa ocenjujejo na milijon evrov. Precej težav imajo na področju zagotavljanja neprofitnih stanovanj. S KZ Braslovče so se dogovorili, da investira v 13 novih stanovanj, ki jih bo Občina Braslovče najela za namen zagotavljanja neprofitnih občinskih stanovanj ter s tem rešila najbolj perečo problematiko na tem področju. Župan Žohar je pohvalil tudi dobro sodelovanje z župani spodnjesavinjskih občin pri skupnih projektih, delo društev, ob koncu pa se zahvalil za 21 let skupnega dobrega dela za ljudi ter se priporočal za dobro delo in konstruktivno delo vnaprej. Sledila je podelitev letošnjih priznanj. Bronasto plaketo je prejela Anja Jezernik, za večkratne uspehe, ki jih dosega z MoPZ Karel Virant in pevskim zborom Asumpta, ter za prizadevno prostovoljno delo na področju glasbenega ustvarjanja v občini in širše ter s tem ustvarjanje prepoznavnosti občine na področju kulture in šolstva; srebrno plaketo je prejel Zvone Zbičajnik, za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju na področju odbojke ter za dolgoletno uspešno delo pri vzgajanju mladih odbojkaric ter krepitvi prepoznavnosti Občine Braslovče na področju športa, tako v lokalnem kot Letošnji nagrajenci z županom Tomažem Žoharjem državnem merilu. Zlato plaketo pa je prejel Kronoterm Trnava, za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju ogrevalno-hladilnih sistemov, krepitvi gospodarstva v občini ter za doprinos k prepoznavnosti občine na področju gospodarstva, ne le lokalno, temveč tudi državno in mednarodno. Slovesno sejo so popestrili s kulturnim programom. Nastopili so Moški pevski zbor Karel Virant, dve skupini plesalk Plesnega gledališča, ki deluje v sklopu KD Braslovče, ter pevki Ajda Laznik in Ana Logar iz GŠ Risto Savin, ob spremljavi pianistke Melite Estigarribie Villasanti. Slovesnosti se je med drugimi zbranimi udeležil tudi poslanec v Državnem zboru Nik Prebil, navzoči so bili nekateri župani in podžupani spodnjesavinjskih občin. Na Mrzlici zaključek akcije gluhih D. Naraglav Letos je srečanje Zasavčanov, Savinjčanov in Laščanov gostila Občina Trbovlje Nastop Plesnega gledališča Braslovče ŽALSKE LEKARNE Poslej tudi v trgovskem centru Tuš Žalec! Vabljeni, da nas obiščete v novi ali v ostalih dveh enotah: Lekarni Žalec II v poslovno trgovskem centru Tuš Žalec, Lekarni Žalec v Zdravstvenem domu Žalec in v Lekarni Petrovče. „Tudi beseda je lahko zdravilo!" www.lekarna-zalec.si Žalske lekarne, Prešernova ulica 6, Žalec, 03 712 02 50 Zasavsko-savinjska Mrzlica je bila v soboto, 14. septembra, pri­zo­rišče tradicionalnega srečanja Zasav­ čanov, Savinjčanov in Laščanov, s katerim se nadaljuje tradicija, ki ima svoje korenine v predvojnem dela­ vskem gibanju. Letošnje srečanje je bilo posebno, saj se je na Mrzlici sklenila letošnja akcija Planinske zveze Slovenije Gluhi strežejo v planinskih kočah. Zbrane je pozdravila moderatorka Lucija Cestnik, za prijetno kulturno doživetje pa je poskrbela Delavska godba Trbovlje. Posebnost tokratnega druženja je bila slovenska znakovna govorica, s pomočjo katere so gluhi lahko spremljali vse govore, obratno pa so govore z znakovno govorico s tolmačenjem razumeli tudi vsi drugi udeleženci. Za to sta skrbeli tolmački Marjeta Bizant in Lidija Letonja. V imenu letošnjih organizatorjev je udeležence, med katerimi je bilo tudi okrog petdeset otrok in njihovih spremljevalcev iz Občine Tabor, nagovorila županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič. Pozdravila pa sta jih še predsednik PD Trbovlje Matjaž Kilar in podpredsednik PZ Slovenije Martin Šolar. Nekaj spodbudnih besed je zbranim namenila predstavnica gluhih in naglušnih v tej akciji Daša Peperko, o akciji, njenem pomenu in občutkih pa je več povedala vodja delovne skupine prostovoljcev in predsednica Mladinskega društva za osebe z okvaro sluha Vklop/izklop Maja Kuzman. »S projektom inkluzivnega kova nadaljujemo predstavitev edinstvenega načina samozavestnega vključevanja gluhih in naglušnih v aktivno družabno in poklicno življenje. Prek socialnih, kulturnih in pohodniških dejavnosti združujemo prostovoljce, Maja Kuzman z nekaterimi prostovoljci Znakovna abeceda in del jedilnega lista oskrbnike in osebje planinskih koč ter obiskovalce, pohodnike, kolesarje. Ustvarjamo srčen pridih soustvarjanja in sodelovanja v akciji ter povezovanja ljudi. Spodbujamo h gibanju do planinskih koč, ki je potrebno za zdrav duh v zdravem telesu, prav tako spodbujamo k vzpostavljanju stikov s prostovoljci akcije,« je med drugim povedala Kuzmanova. Uradni del so zaokrožili ob zvokih pihalnega orkestra, nato pa se je srečanje nadaljevalo ob glasbi in petju Navihanih muzikantov. 8 osrednje teme ŠT. 9 I september 2019 Najbolj problematična alkohol v prometu in nasilje v družinah Ksenija Rozman K. R., T. T. Po besedah komandirja Policijske postaje Žalec Gorazda Trbovška v Spodnji Savinjski dolini sicer živimo precej varno. Žalska policijska postaja z obnovljeno streho in okni Policiste radi vidimo, ko jih potre­ bujemo ali da se počutimo varnejše. Kadar nas ujamejo pri prekršku, je seveda drugače. V začetku tega meseca so skupaj z drugimi služba­ mi in številnimi prostovoljci poskr­ beli za varne poti učencev v šolo in domov. Prvi dnevi novega šolskega leta so minili varno. Komandir Poli­ cijske postaje Žalec Gorazd Trbov­ šek pravi, da v Spodnji Savinjski dolini, če se primerjamo z državnim povprečjem, živimo precej varno. V Sloveniji je bilo avgusta veliko opozoril zaradi poslabšanja varnos­ ti v cestnem prometu, zlasti zaradi povečanja smrtnih žrtev v primer­ javi s preteklim letom. Kako je na območju Policijske postaje Žalec, ki obsega vse spodnjesavinjske občine in po njej teče glavna prometna žila – avtocesta? »Na srečo v Policijski postaji Žalec ugotavljamo, da na našem območju ni takšne problematike, kot kažejo statistični podatki za celotno državo. Pri nas je, ravno obratno, vsako leto boljša statistična varnost. Zadnji dve leti imamo trend zmanjševanja prometnih nesreč in njihovih posledic. Lani nismo imeli prometne nesreče s smrtnim izidom, letos pa se je zgodila ena, v kateri sta dve osebi umrli, vendar se je zgodila na lokaciji, kjer v preteklosti ni prihajalo do prometnih nesreč. Tudi po omenjeni nesreči smo bili tam večkrat prisotni, preverjali kršitve hitrosti, vendar jih nismo ugotovili. Torej je šlo za nesrečen slučaj, ki se je zgodil med praznikom, in prisoten je bil tudi alkohol.« Glede alkohola podatki verjetno niso tako dobri? »Na tem področju ne morem biti tako zadovoljen, saj ugotavljamo, da je na cestah še vedno preveč alkoholiziranih voznikov. Seveda ti podatki kažejo tudi našo aktivnost, več ko opravimo nadzorov, več kršiteljev ugotovimo. Žal statistika kaže, da je med vozniki precej alkohola.« V preteklosti smo veliko govorili o tako imenovanih črnih oziroma najnevarnejših točkah na cestah. Je to na našem območju izvoz z avto­ ceste v Arnovskem gozdu, kjer sicer ne poročate o zelo hudih prometnih nesrečah? »Izrazitih črnih točk, kjer bi se stalno dogajale prometne nesreče s hujšimi posledicami, ni. Prometne nesreče se dogajajo zelo razpršeno. Je pa res, da je ta diamantni izvoz zelo problematičen z vidika pretočnosti prometa. Tam se dogajajo manjše prometne nesreče z lažjimi poškodbami, vendar je večji problem pretočnost. Mislim, da bo malo bolje, ko bodo postavili semaforje do končne ureditve tamkajšnjega izvoza oziroma uvoza. Semaforji bodo postavljeni na izvozih in bodo samo pripomoček, ki bo uravnaval kolono vozil proti Pirešici, da se ne bo preveč nabirala, ampak bo regulirana. Se pravi, da se bo nadzoroval promet že iz smeri Velenja proti avtocesti.« O nasilju v družini: »Kakšno leto je primerov več, drugič manj, še vedno pa je tega obupno preveč. Lani smo obravnavali več kot 20 primerov, da smo izrekli prepoved približevanja, kar pomeni, da so to že precej hudi primeri.« Imate podatek, kdaj naj bi bili semaforji postavljeni? »Postavljeni naj bi bili že letos. Na sestanku z direkcijo, ki smo ga imeli na občini, je bilo dogovorjeno, da naj bi bilo to urejeno, preden začne poslovati Lidlov objekt v poslovni coni. Takrat naj bi vsakih deset minut odpeljal iz centra po en velik kamion, zato bi bilo dobro, da je to urejeno pravi čas.« Prometna povezava Spodnje Savinjske doline pa botruje tudi temu, da po njej poteka nelegalni prevoz migrantov. Pred kratkim je celjskim kriminalistom uspelo aretirati skupino ljudi, ki je opra­ vljala te prevoze. Dve osebi naj bi bili tudi z našega območja? »Za to je pristojna kriminalistična policija, tako da informacij o tem ne morem dajati. Smo pa mi imeli primer, ko smo odkrili več migrantov na kamionu. Izrazite problematike glede tega ni, je pa res, da je tu avtocesta, na kateri ne moremo nadzorovati vsega.« Kaj pa na splošno področje tujcev, sezoncev? »Na našem območju je precej sezonskih delavcev, vendar policija ne ugotavlja kakšne posebne problematike na tem področju. Večina sezoncev je po kmetijah, z urejenimi prijavami. Vsake toliko časa naredimo nenapovedane preglede pri kmetih, pa najdemo kakšno kršitev, da so za kakega tujca pozabili prijaviti bivanje. V zadnjem nadzoru smo ugotovili tudi kršitev delo na črno. Kršitve se torej pojavljajo, ne predstavlja pa to kakšne velike težave z varnostnega vidika.« Kako problematčno pa je nasilje v družini, še vedno naraščajo prija­ vljeni primeri? »Ta trend je žal kar konstanten. Kakšno leto je primerov več, drugič manj, še vedno pa je tega obupno preveč. Lani smo obravnavali več kot 20 primerov, da smo izrekli prepoved približevanja, kar pomeni, da so to že precej hudi primeri. Pri tem dobro sodelujemo s Centrom za socialno delo Žalec, smo tudi zelo hitro odzivni, ker je na tem področju ničelna toleranca. Da bi bilo teh primerov manj, ni odvisno od policije in centra za socialno delo. Mi smo represivni organ, ki pride, ko se nasilje že dogaja, center praktično samo še »gasi požar«. Ne vem, ali je to odraz družbe, trenutnega stanja …« Pred časom smo za vse družinsko nasilje krivili splošno krizo. Vsaj gospodarske krize ni več. Ali pa ugotavljate, da do nasilja prihaja samo v socialno šibkih družinah? »Rekel bi, da gre večinoma za večjo ozaveščenost žrtev, da si nasilje sploh upajo prijaviti. O tem se zdaj že kar nekaj let v javnosti veliko govori, veliko je zloženk o tej temi. Žrtve si upajo spregovoriti, zato je tudi statistično veliko primerov. Verjamem, da sicer nasilja v družinah ni vedno več, ampak za precej tega sploh ne vemo.« Diamantno križišče že dolgo čaka na varnejšo in bolj pretočno prometno ureditev. Kako pa je z zlorabo prepovedanih drog? »Prepovedane droge so na na našem ob­ močju še vedno prisotne. Težava je v tem, da si uživalci prepovedanih drog najdejo točke, kjer se zbirajo. Policija se odzove, ko dobimo tako informacijo, ampak v bistvu se potem uživalci samo pre­stavijo na Komandir Policijske postaje Žalec Gorazd Trbovšek drugo točko. Je pa tega bistveno manj sem tu, število policistov pa je enako kot v preteklih letih. Razveseljuje podatek, da je manj tistih trdih drog, oziroma celo manjše. Žal je fluktuanarkomanov na heroinu. Največ je cija takšna, da nas je vedno premalo. uži­valcev trave, te tudi največ zaseže- Pred časom novih zaposlitev ni bilo zaradi zmanjševanja zaposlenih v mo.« javni upravi, in tu je nastala ogromna Kaj pa tako imenovana klasič­ kadrovska praznina. Zdaj so objavljena kriminaliteta – tatvine, ropi, ni razpisi, da bi pridobili ta kader, umori? vendar želenega odziva žal ni. Trenu»Zadnja štiri oziroma pet let tno smo na 72 odstotkih sistematiopažamo, da število teh kaznivih ziranih delovnih mest, zato je zelo dejanj upada. Lani so bili izraziti težko organizrati delo, da fantje ne bi problem vlomi v hiše, letos je teh bili obremenjeni čez vsako mero. Že bistveno manj, čeprav gre še vedno tako so preobremenjeni, ker je Poliza kar visoke številke. Lani v tem cijska postaja Žalec po problematiki obdobju smo jih obravnavali 92, letos na tretjem mestu v regiji, poleg tega 77. Je pa več vlomov v druge objekte, imamo tu avtocesto. Za zdaj nam še kot so trgovinice in drugi poslov- uspeva obvladovati delo. To jesen naj ni objekti. Največji problem tega bi vendarle dobili nekaj policistov iz območja so premoženjska kazniva nove generacije, lani smo dobili tri.« dejanja, to so v glavnem tatvine, kakšne druge izrazite specifike pa ne »Diamantni izvoz je zelo zaznavamo. Umora ni bilo.« problematičen z vidika Kaj pa samomori? pretočnosti prometa. »Ti se žal dogajajo.« Tam se dogajajo manjše V začetku meseca ste imeli tudi prometne nesreče z lažjimi bombni alarm, lažno prijavo, da poškodbami, vendar je je nastavljen eksploziv v novem večji problem pretočnost. hotelu v Poslovni coni Arnovski Mislim, da bo malo gozd. Ste ugotovili, za kaj gre?« bolje, ko bodo postavili »Mi smo se na prijavo takoj odzvali, objekt je bil pregledan in ugotovisemaforje do končne li smo, da je šlo za lažno naznanilo. ureditve tamkajšnjega Zbiramo obvestila, več pa za zdaj ne izvoza oziroma uvoza.« bi komentiral.« Kako pa je s kadrovsko zasedbo Z župani dobro sodelujete? Policijske postaje Žalec? Pred leti »Z vsemi župani oziroma lokalnimi smo pisali o tem, da vas je premalo, da niso zasedena niti vsa sistemati­ skupnostmi sodelujemo dobro.« zirana delovna mesta. Objekt policijske postaje je zdaj »Žal na tem področju ni nič v celoti v lasti ministrstva oziroma novega. Oktobra bo osem let, odkar države. Imate zdaj boljše prostor­ ske pogoje? »Prostora imamo dovolj, objekt pa tudi postopoma obnavljajo. Streha in okna so novi, obljubljena nam je vgradnja klimatskih naprav, upamo pa tudi, da bo v doglednem času obnovljena še fasada, ki je v zelo slabem stanju. Vse je seveda odvisno od denarja.« V Savinjski dolini torej živimo razmeroma varno? »Tudi naša policijska postaja redno tedensko poroča medijem o dogajanju, ki ga obravnavamo, morda se včasih sliši, da se veliko dogaja, vendar kljub vsemu občankam in občanom sporočam, da živijo zelo varno. Tudi, če primerjam našo statistiko s statistiko na državni ravni, je naša ugodnejša. Naša preiskanost je 56-odstotna, na državni ravni pa 20 do 30-odstotna. Zato ‘kapo dol’ našim fantom, glede na to, kako nas je malo in da obravnavamo kar veliko zadev.« osrednje teme ŠT. 9 I september 2019 9 Pravi kot in novi Vpogled Bina Plaznik Pesniško nagrado Fanny Haussmann je prejela pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič za sklop pesmi z naslovom Pravi kot. Nagrajenka Maruša Mugerli Lavrenčič Marija Končina Dr. Zoran Pevec Ambient Dvorca Novo Celje je več kot primeren za umetniška srečanja. ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo: 1. DELAVCE V PROIZVODNJI IN SKLADIŠČNE DELAVCE (m/ž) (zaposlitev ali študentsko delo za daljši čas) 2. Odprta so tudi delovna mesta: - Key Account Manager Junior (m/ž) Vodja projektov (m/ž) Tehnolog kakovosti (m/ž) Tehnolog na področju metalizacije (m/ž) Tehnolog na montaži (m/ž) Kontrolor kakovosti v oddelku elektronike (m/ž) Vzdrževalec (m/ž) Nastavljalci strojev za brizganje plastike (m/ž) Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. Več informacij o razpisanih pogojih si lahko ogledate na www.odelo.si. Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 www.odelo.si Aleš Šteger Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) je drugo leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann, prve slovenske pesnice, katere 200. obletnico rojstva smo praznovali lani. Prejšnjo soboto so v Dvorcu Novo Celje razglasili nagra­ jenko, predstavili pa so tudi novo številko revije za književnost in lite­ raturo Vpogled. Odziv na razpis za pesniško nagrado je bil zelo dober, saj je prispelo 52 ciklusov pesmi s poljubno tematiko. Na natečaju je s svojimi pesmimi sodelovalo tudi veliko uveljavljenih slovenskih pesniških imen. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali slovenistka Lidija Koceli, slovenistka Marija Končina, pesnik in literarni kritik dr. Zoran Pevec, član komisije je bil tudi pesnik, kulturnik, novinar in literarni kritik Peter Kolšek, ki je maja letos žal preminil, je v ožji izbor nominirala pet avtorjev in avtoric: Ervina Fritza, Petro Koršič, Marušo Mugerli Lavrenčič, Francija Novaka in Andraža Poliča. 20. septembra so v Dvorcu Novo Celje razglasili nagrajenko. Nagrado, ki znaša tisoč evrov, je prejela pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič za sklop pesmi z naslovom Pravi kot. Odgovorni urednik revije Vpogled dr. Zoran ­Pevec je v obrazložitvi med drugim povedal: »Pesnica se v sklopu pesmi časovno nanaša na minljivost, na naključja, priščipnjena v eksistencialni trenutek. Ponekod dajejo pesmi presežno vrednost pesniški postopki, kot so ironija, besedne in miselne igre, večina verzov je speljana stilno dovršeno, pesniški subjekt pa se z njimi zlije v enovito celoto.« Nagrado je izročil župan Občine Žalec Janko Kos. Nagrajenka je na vprašanje, od kod črpa navdih za pesmi, povedala: »Včasih kaj preberem, včasih vidim kakšno besedo, opazim kaj v naravi, zelo različno. Črpam bolj iz radosti kot iz trpljenja. Ta nagrada mi še posebno veliko pomeni, ker delam kot prevajalka, prevajam iz nemščine, in tukaj je povezava.« Vpogled že 15 let Na prireditvi so predstavili tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo ZKŠT Žalec izdaja že 15 let. Urednica revije Marija Končina se je ozrla na prehojeno pot revije. Kritično je osvetlila naš čas: »Danes se kakovost zapisanega besedila meri s številom klikov na spletu. Maruša Mugerli Lavrenčič: »Črpam bolj iz radosti kot iz trpljenja.« Skupna tem zapisom je 'sproščenost', ki pomeni, da pišoči ne čuti potrebe, da bi zapisano podkrepil z dejstvi, temveč mu velikokrat zadošča zgolj lastno mnenje, ki ga deli s svojimi delivci na spletu, ti pa ga sprejmejo kot dejstvo. V takšnem svetu ni veliko prostora za ustvarjanje umetnosti besedil. Takšna besedila ne nastajajo vsem na očeh, pač pa v samoti, kjer se utrnejo iskrice, ki potem zaživijo v umetniku. V pričujoči številki Vpogledi nas najprej nagovarja glavna urednica, sledi nekrolog priljubljenemu pesniku, pisatelju in novinarju Petru Kolšku. Srce revije predstavljajo pesmi, nominirane na natečaju Fanny Haussmann, sledi razdelek pesnikov in pesnic, ki niso sodelovali na natečaju. V rubriki 'Proza' je med drugim prevedeni prispevek poljskega sodobnega avtorja Mariusza Sieniewicza. Drugi del revije Vpogledi je namenjen kulturi v najširšem pomenu besede. Začenja ga zapis 'Tistega lepega dne', nastal ob stoletnici rojstva slovenskega režiserja Franceta Štiglica, sledi predstavitev Male Veronike in predstavitev kuratork, ki so oblikovale razstavo o sodobni likovni umetnosti v Savinjski dolini v 20. stoletju.« Novi Vpogled Zbrane je na srečanju nagovoril tudi pesnik, pisatelj, prevajalec in kritik Aleš Šteger. Večer sta popestrila vokalistka Urška Gajšt in kitarist Igor Bezget, dogodek je povezovala Jolanda Železnik. JEZIKI-SVETOVANJE-DRUŽINSKI CENTER UPI-MEDNARODNIPROJEKTI JEZIKI-SVETOVANJE-DRUŽINSKI IZBERI NPK-IZBERI-FORMALNA IZOBRAZBA CENTER UPI-MEDNARODNI PROJEKTI www.upi.si UČENJE-ŽALEC-PLANET GENERACIJ IZBERI NPK-IZBERI-FORMALNA IZOBRAZBA www.upi.si ZNANJE. KARIERA-ZNANJE.RAČUNALNIŠKI UČENJE-ŽALEC-PLANET GENERACIJ TEČAJI-BREZPLAČNA ZNANJE. UČNAPOMOČ KARIERA-ZNANJE.RAČUNALNIŠKI PODJETNIŠKE DELAVNICE-KAKOVOST TEČAJI-BREZPLAČNA UČNAPOMOČ PODJETNIŠKE DELAVNICE-KAKOVOST PRIDI NA UPI ŽALEC PRIDI NA UPI ŽALEC 10 podjetništvo in turizem ŠT. 9 I september 2019 Četrt stoletja pogrebništva D. Naraglav Letos mineva 25 let od začetka delovanja pogrebne službe Ropotar iz Šempetra, kar dopolnjuje s cvetličarsko dejavnostjo, poleg pogrebne dejavnosti pa skrbi tudi za več pokopališč. Še dober mesec nas loči, ko bomo bolj kot sicer prižiga­ li svečke na pokopališčih in ob drugih spominskih obeležjih ter se spomnili na tiste, ki jih ni več med nami. Svojo dejavnost v pogrebni službi Ropotar opravljajo s srcem in profesionalnostjo, kar nedvom­ no čutijo tudi žalujoči, ki so ob smrti svojega najbližjega žalostni, zbegani, nemočni in jim beseda utehe ter ureditev vsega potrebne­ ga na enem mestu še kako veliko pomeni. V podjetju poskrbijo za celotno organizacijo pogrebov, na željo žalujočih pa v protokol vključijo tudi glasbenike, pevce, umetnike in govornike. Ivan Ropotar in njegova žena Ivanka sta bila pred 25 leti zaposlena v večjem državnem podjetju, vendar sta ob nekem dogodku začela razmišljati o pogrebništvu. Na začetku so se obema porajali dvomi in pomisleki o dejavnosti, o kateri tako kot mnogi drugi nista vedela veliko in je bilo med ljudmi na splošno označeno kot neki čuden srhljiv posel. Nekoliko bolj pogumen kot Ivanka je bil mož, vendar sta kljub temu na začetku oba nekoliko oklevala, saj se tega poklica ni bilo mogoče nikjer priučiti in pridobiti dragocenih izkušenj. V pogrebništvu namreč ni popravnih izpitov. Pogrebna storitev mora biti zaradi spoštovanja do pokojnika in žalujočih vedno izpeljana brezhibno. Čeprav je bilo na začetku težko, pa svoje odločitve nista nikoli obžalovala. Ravno nasprotno. Ivanka Ropotar pravi, da je opravljanje tega poklica velik dar in da so redki tisti, ki to zmorejo dolgo početi z dušo in srcem. Tega se zavedajo tudi vsi njihovi zaposleni na čelu z možem Ivanom, ki je nosilec dejavnosti in direktor, ki se maksimalno trudi in skupaj z zaposlenimi poprime tudi za vsa težka fizična dela. Sicer pa sta z ženo usklajen tandem, ves čas drug drugemu v oporo, kar tudi prinaša tako uspešne rezultate. Žalujočim morajo biti v oporo »Na začetku se morda sploh nisva zavedala, da je poleg tega, da pri delu s pokojniki nimaš strahu ali pomislekov, daleč najpomembnejše to, da delo opravljaš z dušo in srcem ter da si hkrati v največjo oporo žalujočim. Vsak človek je zgodba zase, poseben in neponovljiv, in na zadnji poti se ga je treba tudi spominjati, kakršnega smo poznali. Ob tem pa je seveda treba potolažiti žalujoče in jim prižgati svetlo lučko upanja za prihodnost. To je morda še najtežji in najzahtevnejši del storitev,« je povedala Ropotarjeva. »Vsak človek je zgodba zase, poseben in neponovljiv, in na zadnji poti se ga je treba tudi spominjati, kakršnega smo poznali. Ob tem pa je seveda treba potolažiti žalujoče in jim prižgati svetlo lučko upanja za prihodnost. To je morda še najtežji in najzahtevnejši del storitev.« V zadnjih letih se je odnos ljudi do pogrebništva zelo spremenil, saj so koncesionarji poskrbeli za izjemno visoko raven pogrebnih storitev. Zaradi čustvenosti in prirojene empatije so za opravljanje tovrstnega Ivanka in Ivan Ropotar poklica primerne oziroma zaželene ravno ženske, ki pa se seveda morajo umakniti, kadar gre za težka fizična dela in kadar pogrebni protokol izrecno narekuje vlogo predstavnika moškega spola. Včasih pa je seveda tudi drugače. Žensk v tem poklicu ni bilo, pogrebcem in kopačem grobnih jam pa so se ljudje običajno posmehovali, njihovo težko delo pa označevali kot nekaj nizkotnega in ničvrednega. »Človek se plemenitosti tega poklica zave šele takrat, ko doživi smrt bližnjega in ko potrebuje pomoč, ki je v tistih težkih trenutkih neprecenljiva. Približno tri leta, preden sva se z možem odločila, da vstopiva v pogrebništvo, sem se sama soočila s prezgodnjo smrtjo moje drage sestre. Prepričana sem, da je bil to razlog, da pozneje nisem imela težav v stiku s smrtjo in pokojniki,« je dejala Ivanka in hkrati dodala, da se tako nje kot vseh drugih v kolektivu še vedno dotakne prav vsaka smrt posebej, še zlasti hudo pa je, če gre za mlade ljudi. »Človek se plemenitosti tega poklica zave šele takrat, ko doživi smrt bližnjega in ko potrebuje pomoč, ki je v tistih težkih trenutkih neprecenljiva.« Ob žalosti zbegani in nemočni »Kljub temu živimo in delamo v prijetnem vzdušju, saj lahko ljudem, ki izgubijo svoje najdražje, pomagamo in jim prižgemo svetlo iskrico v očeh. Pomembno je, da občutijo, da niso ostali sami, da jim lahko stisnemo roko, jim svetujemo in se potrudimo, da je slovo od njihovih dragih lepo in dostojno. Vsak človek različno sprejema smrt in slovo od svojih bližnjih. Nekateri odkrito pokažejo svoja čustva, spet drugi se zaprejo vase in tiho trpijo, vsem pa je skupna žalost, zbeganost in nemoč,« pravi naša sogovornica in doda: »Vedno je hudo, še posebno takrat, ko smrt pride nenadoma in nepričakovano ali ko se v neki družini žalostni dogodki vrstijo drug za drugim. Ob vsaki smrti je treba k žalujočim pristopiti s pravo mero sočustvovanja in pomoči, kakršne bi si v takšnih trenutkih želeli tudi sami. Topel je občutek, ko vidiš, da lahko ljudem z lepo in spodbudno besedo pomagaš omiliti bolečino, in lahko rečem, da si življenja brez tega poklica sploh ne bi znala več predstavljati,« še poudari Ivanka, ki se je mnogim žalujočim vtisnila v srce kot izjemna topla oseba tudi zaradi njenih pogrebnih govorov, ki so nekaj posebnega in sežejo globoko v srce. AKTUALNE INFORMACIJE – OKTOBER 2019 V sklopu svoje dejavnosti skrbijo tudi za urejenost pokopališč Prva vseljiva do konca leta T. Tavčar OBČINA ŽALEC s partnerji podjetniškega podpornega okolja za vse svoje obrtnike in podjetnike organizira že tradicionalno srečanje podjetnikov – podjetniški piknik, ki bo v četrtek, 3. oktobra, ob 15. uri na Letališču Levec. Predprijave sprejemamo do torka, 1. oktobra, na sedežu Razvojne agencije Savinja, ra.savinja@ra-savinja.si ali tel. 713 68 60. JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad Finančne spodbude malih vrednosti – vavčerji za večjo konkurenčnost mikro, malih in srednje velikih podjetij! Na spletni strani SPS https:// podjetniskisklad.si/sl/razpisi so objavljeni naslednji vavčerski pozivi: 1. Vavčer za statusno preoblikovanje družb 2. Vavčer za kibernetsko varnost 3. Vavčer za pripravo digitalne strategije 4. Vavčer za digitalni marketing 5. Vavčer za dvig digitalnih kompetenc 6. Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini 7. Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino 8. Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih 9. Vavčer za tržne raziskave tujih trgov 10. Vavčer za patente, modele, znamke 11. Vavčer za certifikate kakovosti Prva stanovanja naj bi bila vseljiva še letos. Gradnja soseske Grofice Vransko poteka v skladu s predvidenim časovnim načrtom. Prva faza, ki zajema izgradnjo štirih večstano­ vanjskih enot s skupno 32 stano­ vanji, bo predvidoma končana septembra. Stanovanja pa naj bi bila vseljiva do konca tega leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Kot so povedali pri podjetju Mejor invest, ki je bilo ustanovljeno namensko za izgradnjo stanovanjskega kompleksa Grofice Vransko, je zanimanje za nakup stanovanj veliko. Investicijo ocenjujejo na okoli 5,5 milijona evrov. Prvih 32 stanovanj bo končanih in vseljivih še letos. Gradnjo še treh enot načrtujejo za prihodnjo pomlad, končala pa naj bi se v 12 mesecih. DRUGE INFORMACIJE Storitve SPOT svetovanje Savinjska in SPOT registracije Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva vam v sklopu izvajanja celovitih podpornih storitev za bodoče in potencialne podjetnike v času uradnih ur ponujata brezplačne storitve. Več informacij na spletnih straneh www.ra-savinja.si in www.ooz-zalec.si. podjetništvo in turizem ŠT. 9 I september 2019 11 V Celju stičišče obrtnikov in podjetnikov K. R. T. T. 52. MOS postal sodoben in inovativen sejemski dogodek – med razstavljavci in prejemniki priznanj tudi podjetja iz Spodnje Savinjske doline Nekaj časa je veljalo, da bosta tudi v svetu obrti in podjetništva prevladali virtualnost in sklepa­ nje poslov na daljavo. Kljub temu je družba Celjski sejem vztrajala pri organizaciji največje poslovnosejemske prireditve v širši regiji in kot so ugotavljali letos, je v gospo­ darstvu še vedno zelo pomemben osebni stik, ki je temelj za ustvar­ janje dolgoročnega zaupanja med partnerji. MOS je odprl minister za okolje in prostor Simon Zajc, ki je poudaril vse večjo povezanost in odvisnost gospodarstva od upravljanja s prostorom in varovanja okolja. Stične točke gospodarskega in okoljskega ministrstva so med drugim tako imenovano krožno oziroma zeleno gospodarstvo, odprava zaostankov na agenciji za okolje ter gradbena zakonodaja. Minister je obljubil preglednejšo in jasnejšo zakonodajo, ki pa bo hkrati varovala okolje. spodbudnejše poslovno okolje, brez birokratskih ovir. Moja mantra je, da če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, bo šlo dobro vsem državljanom Republike Slovenije.« »Če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, bo šlo dobro vsem državljanom Republike Slovenije.« Boštjan Gorjup pa je med drugim poudaril, da so pred podjetniki novi izzivi: »Treba bo prilagoditi proizvodne procese, izzivi bodo na področju infrastrukture, kadrov, energetike. Prisiljeni bomo v pospešeno rabo sodobnih tehnologij, na področju avtomatizacije in mehanizacije. Prvo pravilo je, da bolj sodelujemo in se pogovarjamo med sabo.« Ob tem je Boštjan Gorjup dodal, da je treba čim manj uporabljati besedo kriza. Obiskovalci so hmeljsko princeso Klavdijo Bastl Enci in hmeljarskega starešino Ivana Janka Bizjaka na stojnici Občine Žalec spraševali o hmelju, pridelku, kam se prodaja … in zavodi. Med njim ZKŠT Žalec in Občina Žalec. Obiskovalci so lahko sodelovali v nagradnih igrah, prejeli kupon ugodnosti za nakup vrčka za pokušino piv na Fontani piv Zeleno zlato, degustirali jedi istoimenske blagovne znamke ter seveda okusili lokalno, savinjsko pivo Kukec. Na razstavnem prostoru sta se predstavila tudi hmeljarski starešina in hmeljska princesa. Podjetje Kronoterm je na MOS-u predstavilo najvarčnejšo in najtišjo toplotno črpalko v Evropi ter prejelo tudi zlati ceh. novo toplotno črpalko Adapt, ki je na seznamu nemškega urada za gospodarstvo in nadzor izvoza opredeljena kot najučinkovitejša in najtišja toplotna črpalka v Evropi. Je tiha, varčna, lepa in pametna, pravijo v Kronotermu. Srebrno priznanje Celjskega sejma pa je prejelo tudi podjetje Zagožen iz Žalca, specializirano za prodajo izdelkov za zunanji vodovod in kanalizacijo. Srebrno priznanje je prejelo za svoj nov produkt – protipoplavni ventilacijski vložek, ki prepreči vdor površinskih voda v fekalno-kanalizacijski sistem, hkrati pa je zagotovljeno prezračevanje tega sistema. Zlati ceh Kronotermu Vse dni MOS-a je bilo zelo živahno na razstavnem prostoru Vrtin Palir, skrajno desno Iztok Palir. Zeleno in pametno Podjetje Matjaž je tudi letos pozdravljalo s svojo ponudbo vrat. Od 10. do 15. septembra se je na 52. MOS-u v Celju predstavljalo okoli 1500 razstavljavcev iz več kot 30 držav. Glavni partner pri organizaciji sejma je bila tudi letos Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki je še posebej obeležila 50-letnico svojega delovanja. Država partnerica je bila Črna gora, po letu premora pa se je na MOS vrnila tudi Ljudska republika Kitajska. Izzivi so tu Ob odprtju MOS-a sta zbrane nagovorila tudi predsednik Obrno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Boštjan Gorjup. Po besedah Branka Meha je malo gospodarstvo motor države: »Da pa lahko obrtniki in podjetniki nemoteno delamo, potrebujemo Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je zbrane na odprtju MOS-a nagovoril preko videa in potrdil, da se gospodarska rast umirja, da pa je še vedno stabilna. Ob tem je ocenil, da je danes slovensko gospodarstvo bistveno bolj odporno na recesijo kot leta 2008, predvsem zaradi večje previdnosti podjetnikov, večjega lastnega kapitala, bolj zdravih finančnih temeljev in manjše zadolženosti. Po njegovih besedah ostaja v dobri formi po zaslugi povezovanja in sodelovanja, pripravljeno, da postane zeleno in pametno. Sejemska priznanja Celjski sejem, Mestna občina Celje in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije so kot vsako leto podelili sejemska priznanja. Med tremi prejemniki zlatega priznanja Celjskega sejma je bil Kronoterm iz Trnave za Obrtno-podjetniška zbornica Slo­­ venije je podelila priznanja in cehe. Zlati ceh je prejelo podjetje Kronoterm, ki je vodilno slovensko podjetje na področju toplotnih črpalk, vse bolj pa se uveljavlja tudi na mednarodnih trgih. Zlati ceh je prejelo za razstavljeno unikatno toplotno črpalko Adapt, ki je najvarčnejša evropska toplotna črpalka tipa zrak-voda, je obenem ena najtišjih na tržišču. Neslišna notranja enota ji omogoča, da je tišja od delovanja računalnika oziroma kar petkrat tišja od vseh drugih toplotnih črpalk na tržišču, ki je plod slovenskega znanja in dela, je utemeljila komisija svojo odločitev za podelitev zlatega ceha. PRODAJALNA Tudi turizem Med mnogimi razstavljavci iz Spodnje Savinsjke doline so se predstavili tudi turistični ponudniki Spoštovani podjetniki v občini Žalec, člani ZZG Žalec in Golding kluba Žalec ter partnerji Razvojne agencije Savinja vabljeni na PODJETNIŠKI PIKNIK 3. oktober 2019, ob 15.00 na Letališču Levec Prijave do 1. oktobra, RA Savinja Žalec na ra.savinja@ra-savinja.si in 713 68 60. Veselimo se srečanja z vami! Janko Kos, župan Občine Žalec Stojan Praprotnik, direktor RA Savinja Matjaž Žgank, predsednik ZZG Žalec Nataša Gaber Sivka, predsednica Golding kluba Žalec 597 00 € 447 € akcija 75 Motorna žaga 450 II Dolžina meča 38 cm, 50,2 cm3, 2,4 KM, 5,1 kg (brez rezalne opreme), Air Injection, inercijska zavora verige, X-Torq®, Smart Start® in črpalka www.uniforest.si goriva, trodelna ročična gred. Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–17.00 sobota: 7.00–12.00 podjetništvo in turizem 12 ŠT. 9 I september 2019 Namesto bombe bombastično odprtje L. Kolar T. T. 5. septembra so tudi uradno od­prli najnovejšo pridobitev Ob­či­­ni Žalec, štirizvezdični Hotel A ob avto­cesti v Arji vasi. Slovesnost ob odprtju so za izbrane goste že popoldne oboga­ tili z ekskluzivnim programom, ki mu je v večernih urah sledila zabava za vse z Mambo Kingsi in Denisom Avdićem. Bom­bastično odprtje pa je dodatno začinila lažna informacija o podtaknjenem eksplozivnem telesu. Nekdo je namreč med zabavo zvečer, ko je bilo v hotelu okrog 200 ljudi, v šotoru pred hotelom pa še približno 1000, o tem obvestil policiste. Vse obiskovalce hotela, prireditve in zaposlene so policisti evakuirali ter prostore pregledali. Izkazalo se je, da je šlo le za potegavščino, kaj več pa policisti zaradi preiskave v teku niso mogli povedati. Uradni del slovesnosti v popoldanskem času pa so pospremili akrobati, ki so se spustili v avlo hotela s stropa, manekenka na hoduljah, žongler, solistka Nuška Drašček in pianist Georg Krajnc, ki je muziciral na ekskluzivnem prozornem klavirju. Vratolomno ob odprtju hotela Ob novi pridobitvi se je zbrala vsa družina Draganović Žonglerji, akrobati, pevci, komik, pianist in odlična zabava, a tudi lažna prijava bombe. Po hmeljski poti 283 pohodnikov T. Tavčar ZKŠT Žalec je letos organiziral že 16. pohod po hmeljski poti, ki jo je leta 2011 Turistična zveza Slovenije izbrala za drugo najboljšo tematsko slovensko pot. Prireditev je povezovala nekdanja mis Tjaša Kokalj. Trak sta skupaj simbolno prerezala lastnik Enes Draganović in župan Občine Žalec Janko Kos, ki je lastniku ob tem podaril sliko slikarke Biljane Unkovske. Cinca Marinca in kuhna T. T. V nedeljo, 15. septembra, je ZKŠT Žalec pri fontani piv prip­ ravil »Kuhno pri fontani«, tokrat v sklopu Tedna okusov v njegovi organizaciji. Predstavili so se lokalni ponudniki hrane. Prvič so v Žalcu gostovali tudi ponudniki tajske hrane iz voka. Obiskovalci so lahko svoje brbončice razvajali z bogračem, skutnimi štruklji z drobtinami in omako iz gozdnih sadežev, ajdovimi štruklji z orehi in vaniljevo omako, z riževimi rezanci z zelenjavo ali piščancem, riž s kari omako ipd. Ozračje ob kulinaričnih užitkih na podeželski tržnici je dobro ogrela tudi skupina Cinca Marinca, ki preigrava irsko glasbo, presenetila pa je tudi s priredbami legendarnih slovenskih pesmi, ki odlično zvenijo tudi na irske inštrumente. Skupina Cinca Marinca iz Žalca, ki je obiskovalce navdušila z irsko glasbo. V času obiranja hmelja članice Društva podeželskih žena Občine Žalec rade poskrbijo, da tudi čez zimo ne pozabijo na zeleno zlato. Hmeljne kobule spletejo v krog ali v obliko srca in tako hmelj ostane zelen celo zimo. Zadnjo soboto v avgustu so delavnico izvedle ob koncu pohoda po hmeljski poti na podeželski tržnici v Žalcu in tako še dodatno popestrile dogajanja pri Fontani piv Zeleno zlato. Ob prijetnem sončnem vremenu se je na 14 kilometrov dolgo ravninsko pot odpravilo 283 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. Začeli so pri Ekomuze­ ju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, sklenili pa so jo pri fontani piva. Pot jih je vodila najprej do Dvorca Novo Celje, potem med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra ter Rimske nekropole, ki so si jo lahko tudi ogledali. Iz Šempetra so se vrnili v Žalec, k fontani piva. Tam so malicali, članice Etnološkega društva Hmeljarska vas pa so poskrbele, da so si lahko pohodniki ogledali obiranje hmelja na star način. Društvo podeželskih žena Občine Žalec je pripravilo delavnico izdelave ven­čkov iz hmelja, za dobro vzdušje pa so poskrbeli Izvirni muzikantje. Pohodnike sta na startu pozdravila župan Občine Žalec Janko Kos in S pohoda po hmeljski poti hmeljarski starešina Anton Grobler ob spremstvu hmeljarske princese Klavdije Bastl Enci. Zaželeli so jim ob lepem in sončnem vremenu srečno in varno pot. Ob poti so za udeležence pripravili okrepčilo in osvežitev člani turističnih društev Petrovče, Šempeter in ZKŠT Žalec. Prvič v Žalcu predstavitev tajske hrane … iz političnega življenja ŠT. 9 I september 2019 13 Slovenija naj bi imela 11 pokrajin K. Rozman Med poletjem predloga pokrajin in sprememb volilne zakonodaje – Razhajanje mnenj o obeh temah še vedno zelo veliko V času poletnega politične­ ga zatišja sta bila objavljena dva predloga, ki lahko precej vplivata na prihodni razvoj države. To sta zakon o ustanovitvi pokrajin in predlog preoblikovanja meja volil­ nih okrajev. Glede pokrajin je bil sicer pripravljen šele predlog njiho­ vega števila in velikosti, ne pa tudi pristojnosti in financiranja. Pokrajine so zapisane v ustavi. Razprave in predlogi o njihovi ustanovitvi se pojavljajo vse od ustanovitve samostojne Slovenije, razhajanja pa so tako glede pristojnosti kot števila in velikosti pokrajin. Tokratni predlog oziroma študijo so pripravili profesorji slovenskih univerz na pobudo občin in ob podpori Državnega sveta RS. Predlog o pristojnostih občin ne govori, predvideva pa ustanovitev 11 pokrajin. Spodnjesavinjske občine spadajo v Južnoštajersko pokrajino, ki na vzhodu sega vse do hrvaške meje, sedež pa je v Celju. Velika bi bila 2054 kvadratnih kilometrov in imela 241.521 prebivalcev. Druge predlagane pokrajine so: Savinjsko-Šaleška s sedežem v Velenju, Koroška s središčem v Slovenj Gradcu, Zahodnoštajerska s središčem v Mariboru, Vzhodnoštajerska s središčem na Ptuju, Pomurska s središčem v Murski Soboti, Dolenjska s središčem v Novem mestu, Ljubljanska, Gorenjska s središčem v Kranju, Goriška s središčem v Novi Gorici in Primorsko-Notranjska s sedežem v Kopru. Trije najpomembnejši upravni organi vsake pokrajine bi imeli sedež vsak v drugem mestu oziroma kraju. Predlog potrebuje dvotretjinsko podporo poslancev v Državnem zboru, če bo tokrat vendarle sprejet, pa naj bi pokrajine zaživele leta 2023. Hkrati bi bile ukinjene zdajšnje upravne enote. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, da so zdajšnji volilni okraji neustrezni zaradi velikih razlik v številu volivcev, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo predlog sprememb meja volilnih okrajev. Najmanjši dovoljen okraj bi lahko imel 16.454 volilnih upravičencev, priporočeno število bi bilo 17.422, največje dovoljeno število 22.261 volilnih upravičencev, največja priporočena velikost pa 21.293 volilcev. Povprečna velikost 88 volilnih okrajev bi bila 19.358 volilnih upravičencev. Meje volilnih okrajev se ujemajo z mejami občin. Spodnjesavinjska dolina ostaja v peti volilni enoti, vendar bi bila razdeljena na peti, sedmi in osmi volilni okraj. V petem volilnem okraju (Žalec) bi bili občini Žalec in Prebold z 21.824 volilnimi upravičenci, v sedmem volilnem okraju (Velenje – okolica) občine Polzela, Šmartno ob Paki, Šoštanj in del Mestne občine Velenje z 20.865 volivci, v osmem volilnem okraju (Mozirje) pa občine Braslovče, Ljubno, Luče, Mozirje, Rečica ob Savinji, Solčava, Tabor in Vransko z 22.012 volilnimi upravičenci. Poslanske skupine že imajo na mizi tudi predlog ukinitve volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. O družbi brez diskriminacije B. Plaznik V Hiši Sadeži družbe Žalec so organizirali delavnico o zakonodaji na področju varstva pred diskriminacijo – dostopnost za vse, spoštovanje za vse. Vodja Projetka ZaVse/4All, ki nosi geslo »Družba brez diskri­ minacije«, je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za inva­ lide, Slovenska filantropija pa je skupaj z Zavodom Vozim partner pri omenjenem projektu. Katarina Rotar, koordinatorica projekta na Slovenski filantropiji, je udeležencem na delavnici v Žalcu predstavila projekt in analizo, ki so jo opravili med nevladnimi organizacijami, da so lažje zastavili delavnice. Povedala je, da so raziskali, koliko se institucije ukvarjajo z diskriminacijo, koliko jo zaznavajo in koliko poznajo to področje, da bi jim na delavnicah lahko ponudili prave odgovore. Ugotovili so, da organizacije v večji meri ne ločijo točno, kdaj gre za diskriminacijo in kdaj za krivico ter kaj je lahko povod Predsednica dekanijske Karitas Petrovče (v sredini) s predsednico ženskega odbora (prva z desne), članico odbora in predsednikom stranke ob prejemu šolskih potrebščin Podarili šolske potrebščine D. N. Ob začetku šolskega leta je za nadvse dobrodošlo darilo – šolske potrebščine – poskrbel tudi Ženski odbor SDS, ki deluje v sklopu Občinskega odbora SDS Žalec. Tudi letos so se odločili za sodelovan­ je z Župnijsko Karitas Petrovče, ki je podarjene šolske potrebščine razdelila družinam, ki so te pomoči potrebne. Predsednica odbora Nina Avbelj Lekič je s članico odbora Marjeto Rukav in predsednikom Občinskega odbora SDS Žalec Srečkom Lednikom potrebščine izročila predsednici Dekanijske Karitas Petrovče Elviri Krošel. Ta je ob tej priložnosti na kratko tudi predstavila delovanje njihove Karitas. Ob koncu se je zahvalila za podarjene šolske potrebščine, ki jih bodo z veseljem razdelili pomoči potrebnim družinam s šoloobveznimi otroki. Nina Avbelj Lekič pa je povedala, da njihov odbor vsako leto organizira humanitarno akcijo zbiranja šolskih potrebščin za otroke, ki so tega potrebni oziroma jim starši težje kupijo, kar potrebujejo. Denar za nakup potrebščin so zbrale same članice izvršilnega Ženskega odbora SDS in pa tudi člani izvršilnega odbora SDS Žalec. POŠTE ZAPIRAJO VRATA Katarina Rotar za diskriminacijo, kar je v zakonu strogo opredeljeno. Delavnica je bila ZAKLJUČEK IV. SEZONE FONTANE PIV Z INES ERBUS Sobota, 2. 11. 2019, od 16. ure dalje, pri fontani piv v Žalcu. namenjena prvenstveno nevladnim organizacijam, državnim institucijam in tudi posameznikom. Zbrane so seznanili o veljavni zakonodaji na področju varstva pred diskriminacijo. Glavni del je odpredavala pravnica Jana Huč Uršič, ki je pojasnila, da zakon o varstvu pred diskriminacijo opredeljuje, kaj je diskriminacija, kdo lahko pomaga diskriminirani osebi in kakšni so postopki za varstvo osebe, ki je diskriminirana. Namen delavnice je, da se udeleženci seznanijo z novim institutom, to je zagovornikom načela enakosti, ki ima nalogo tako ozaveščati kot tudi pomagati tisti osebi, ki je v dvomu ali če gre samo za neko nepravično obravnavo ali diskriminacijo. Če se ugotovi, da gre za diskriminacijo, nov institut usmerja diskriminirano osebo. Skratka, zdaj je poskrbljeno, da se na enem mestu dobi pomoč, usmeritev in tudi že ukrepe proti kršitelju. Draga naša država, pa ne mislim »draga« zato, ker jo imam tako rada, draga mislim dobesedno, saj je postala predraga za nas, drugorazredne državljane. Da, nekateri se res počutimo v tej podalpski dolinici kot drugorazredni državljani. Iz odročnih krajev nam ta država jemlje banke in bankomate, da o policijskih postajah, ki so bile včasih skoraj v vsaki vasi, sploh ne govorim, to je resnično že zgodovina, in kakor je videti, bodo zgodovina postale tudi pošte v manjših krajih. Zakaj? Zaradi dobička? Halo! Ali ni Pošta servis vseh državljank in državljanov Slovenije? Ali mati država misli, da na periferiji živimo ljudje, ki tega servisa ne potrebujemo? Že res, da bodo uvedli pismonoške in premične pošte, ampak dragi kreatorji usod malih ljudi, kje pa boste dobili toliko poštarjev, da se bodo, kot nam zagotavljate, na vsak naš klic vozili čez drn in strn do uporabnikov poštnih storitev takoj po našem klicu? Lari fari! Že zdaj imate premalo poštarjev, pa še ti so bolj obremenjeni z reklamami in drugim balastom, ki ga morajo, v želji po čim večjem zaslužku nalogodajalca, dostavljati na naše naslove. No, mogoče pa Pošta zato kupuje Intereuropo, da bo lahko s šleperji zagotavljala te premične, zanjo primarne poštne storitve: reklame, sporočila in še tisoč in en artikel, ki so se nam do zdaj smehljali s prenatrpanih polic poštnih uradov in nas mamili ter se nam ponujali, ko smo stopili v ta hram čudes po znamko ali priporočeno pošiljko. Ne vem in ne razumem, zakaj bomo, kljub tako založenim poštnim policam, drugorazredni državljani ostali brez vseh teh dobrin. Mogoče mi s periferije premalo posegamo po artiklih, ki v poštne prostore niti ne spadajo? Razumem željo Pošte Slovenije po čim večjem zaslužku, ne razumem pa odnosa države in državnih podjetij, kamor spada tudi Pošta, da dela razlike in krivico nam, ki pač ne živimo v velikih mestnih središčih. Draga država, kapital smo ljudje, tudi ljudje s periferije. Vsi potrebujemo drug drugega, tako kot vsi potrebujemo levo in desno roko, ali desno in levo, da ne bo zamere. Brez ene roke postanemo invalidi in bojim se, da je država, ki ne spoštuje in neenakovredno obravnava svoje državljanke in državljane, pa naj bodo to mestni ali pa mi s periferije, obsojena na invalidnost. Lepo pozdravljam vse, tudi tiste, ki se ne strinjate z mano. Ola Mar 14 po dolini ŠT. 9 I september 2019 Športali pod Žvajgo Tekmovalo 580 gasilcev T. Tavčar D. Naraglav Športno društvo Partizan Prebold je pripravilo tradicionalno celodnevno športno dogajanje Šport pod Žvajgo s pestro paleto športnih in družabnih dejavnosti za vse generacije. Fantje, ki so se pomerili v metanju žoge na koš preko avtomobila. Na športnih površinah okrog preboldskega bazena, v njem in v preboldskem Gaju so si udeleženci lahko privoščili odbojko na mivki. Ves dan je potekal turnir izžrebanih trojk, enako je ves dan potekal teniški turnir izžrebanih dvojic. Izžrebane trojke so se pomerile tudi v košarki. Rekreativno pa so se med seboj pomerili tudi ljubitelji atletike, ki so pod vodstvom Adija Vidmajerja lahko sodelovali v atletskem troboju, kjer so metali kroglo, giro in skakali troskok z mesta. Dopoldne so potekale dejavnosti za najmlajše. Najbolj množično je bilo na nogometnem igrišču, kjer je potekal nogomet- ni turnir U-11 in U-13 z gosti. Poleg nogometa so se letniki 2004 in mlajši merili med sabo še v tenisu, odbojki na mivki in košarki. Posebnost tega dne je bil tek z Urbanom Praprotnikom do Šmiglove zidanice nad Grajsko vasjo in nazaj, prav tako pohod po poteh grebena Žvajge pod vodstvom PD Prebold, v Gaju pa so na svoj račun prišli ljubiteljice in ljubitelji joge in pilatesa. Tam je potekala tudi skupinska vadba Fit efect in hoja po vrvi (slackline). Društvo upokojencev pa je na svojih športnih površinah v Gaju organiziralo rusko kegljanje in balinanje. Prireditev, ki je bila izpeljana v sodelovanju z Občino Prebold, PD Prebold in DU Prebold, je vodil in povezoval Jan Podbrežnik. Vsi udeleženci so imeli na voljo brezplačno hrano (nekaj na žlico) in vodo. Lahko pa so si privoščili tudi dobrote iz odprte kuhinje, pivo in drugo pijačo. Druženje je vseskozi potekalo tudi ob glasbi in je po končanih športnih dejavnostih trajalo pozno v noč. Gasilska zveza Žalec je v soboto, 14. septembra, v Libojah za stare­ jše gasilce in gasilke ter v nedeljo, 15. septembra, v Športnem parku v Žalcu za članice in člane A in B pripravila letošnje gasilsko tekmo­ vanje. Na obeh tekmovanjih je v šestih kategorijah nastopilo 58 enot. Tekmovanja se je udeležilo 580 gasilk in gasilcev iz celotne GZ Žalec. Člani in članice so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, vaji razvrščanja in teoretičnem testiranju, starejši gasilci in gasilke pa v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Obe tekmovanji sta izbirni za uvrstitev na regijsko in nato na državno tekmovanje prihodnje leto v Celju. Člani A: 1. Dobrovlje, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Drešinja vas, 4. Andraž nad Polzelo; članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Drešinja vas, 3. Kapla Pondor; člani B: 1. Levec, 2. Letuš, 3. Zabukovica, 4. Braslovče; članice B: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Braslovče, 3. Vransko; starejši gasilci: 1. Ponikva pri Žalcu, 2. Drešinja vas, 3. Zabukovica, 4. Kasaze - Liboje; starejše gasilke: 1. Kapla – Pondor. Vse omenjene ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje. S tekmovanja članov v Žalcu Žur pod Žvajgo v dvorani D. Naraglav Oder so dodobra zatresli izjemna pevka Alya, Ella Roš, domači ansambel Vudu ter celjski zasedbi Tooth in she sky in Kobra Rock Show. Tradicionalni Žur pod Žvajgo so izpod milega neba letos prestavili v Dvorano Prebold, ki je tako vsaj delno nadomestila preboldski Gaj in omogočila izpeljavo težko priča­ kovanega dogodka z že lani napove­ danimi izvajalci. Lani jim je namreč vreme zagodlo tako, da želenega žura ni bilo mogoče izpeljati. Na odru dvorane, ki je žuru primerno spremenila svojo podobo, so najprej začeli zažigati mladi fantje tričlanske glasbene skupine Tooth in the sky iz okolice Celja. Njihova glasbena pot se je sicer začela pod drugačnim imenom na Gimnaziji Celje – Center. Za sabo imajo že veliko nastopov, z energično in izvirno avtorsko glasbo pa so navdušili tudi na preboldskem žuru, ki ga je povezovala Nejka Golič. V nadaljevanju večera je oder zavzela domača rockerska skupina Vudu. Njihova skupna pot se je začela že v preboldski osnovni šoli, kjer so se kot sošolci združili pod imenom Rock out. To ime pa so lani spomladi z izidom prvega avtorskega albuma spremenili. Do zdaj so igrali že na več Žurih pod Žvajgo, prav tako pa so nastopili na številnih koncertih v Celju in po dolini. Stalni zasedbi se včasih pridruži kakšen njihov glasbe- T. T. PGD Polzela je v nedeljo, 1. septembra, na športnem igrišču za OŠ Polzela pripravil 20. gasilsko tekmovanje za Pokal Polzela, tekmo­ vanje pa je veljalo tudi za šesto tekmo lige članov in članic Gasilske zveze Žalec. Nastopilo je skupaj 22 moških in ženskih ekip, tekmovali pa so v vaji z motorno brizgalno in razvrščanjem. Pri članih je bila najuspešnejša ekipa PGD Andraž nad Polzelo, pri članicah pa ekipa PGD Drešinja vas, ki sta osvojili prehodni pokal Občine Polzela. Končni vrstni red lige tekmovanja GZ, seštevek vseh šestih tekem (Drešinja vas, Gomilsko, Letuš, Levec, Braslovče, Polzela): člani A: 1. PGD Dobrovlje, 2. Drešinja vas, 3. Andraž nad Polzelo; članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Letuš, 3. Drešinja vas; člani B: 1. Levec, 2. Braslovče. 3. Polzela; članice B: 1. Braslovče, 2. Letuš, 3. Vransko itd. Gasilci sklenili tekmovanja T. Tavčar Domača rock skupina Vudu, ki je svojo pot začela že v OŠ Prebold pod imenom Rock out. ni kolega in na tokratnem žuru je z njimi nastopil multiinstrumentalist Anže Zaveršnik. Pravo vrelišče je v dvorani nastopilo, ko je na oder stopila izjemna pevka Alya, ki je na slovenski glasbeni sceni prisotna že skoraj dvajset let in je od prvega albuma dalje, ki je bil najbolj prodajana plošča (zlata in platinasta), najbolj predvajana pevka pri nas. S svojo skupino vedno poskrbi za pravi žur in tako je bilo dve uri tudi na preboldskem odru. že 26 let Pregledi vida v torek, 1, 15. in 22. 10. 2019 Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure! Velika izbira sončnih očal! Od 26 do 50 % popusta na gotovino! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Pokal veljal za ligo Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si Kot pevka in avtorica se je občinstvu nato predstavila še Ella Roš. Že od malih nog ustvarja melodije in piše besedila, navdih pa išče skozi dogodke v svojem življenju. Sprva je pela v zasedbi, s katero so preigravali priredbe znanih pesmi, v prejšnjem letu pa je z glasbenikom Alexom Volaskom, ki se podpisuje pod aranžma skladbe, posnela prvo avtorsko pesem Vse kar je bilo. V začetku tega leta je posnela še drugo avtorsko pesem, Pogrešam te. Na preboldskem odru se je predstavila z iskrenimi pesmimi z globljim pomenom in občinstvo napolnila z dodatno energijo. Ta je naravnost eksplodirala z zadnjimi nastopajočimi, skupino Kobra Rock Show z mladimi in prepoznavnimi celjskimi glasbeniki, ki so občinstvo popeljali v obdobje legendarnih rockovskih uspešnic osemdesetih let prejšnjega stoletja, v obdobje zlate dobe rokenrol glasbe. Občinstvo je uživalo ob uspešnicah skupin Bon Jovi, Whitesnake, Guns and Roses, Van Halen, Queen, Scorpions in drugih. PGD Vransko je pripravilo zadnje, šesto tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami v letošn­ je ligi Savinjsko-Šaleške regije. Pri tekmovanju se točkujejo starost in avtentičnost brizgaln, originalnost tekmovalnega orodja, starost in izvirnost osebne opreme tekmovalcev ter hitrost zbijanja tarče. Brizgalna mora biti stara 50 in več let. Pri moških je zmagala ekipa PGD Topolšica, pred ekipo Kapla - Pondor, tretja je bila ekipa Paška vas, četrta Parižlje - Topovlje in peta Gotovlje, pri ženskah je zmagala ekipa Kapla - Pondor, druga je bila Topolšica, pri ročnih brizgalnah pa je zmagala ekipa Braslovče pred ekipo Požarne brambe Vransko. Skupni končni vrstni red šestih tekem (Kaplja vas, Gotovlje, Topolšica, Paška vas, Braslovče, Vransko) – motorne brizgalne, moški: 1. PGD Topolšica, 2. Paška vas, 3. Kapla - Pondor; motorne brizgalne, ženske: 1. Kapla - Pondor, 2 Topolšica, 3. Kaplja vas; ročne brizgalne, moški: 1. Požarna bramba Vransko, 2. Braslovče, 3. Letuš; ročne brizgalne, ženske: 1. Braslovče. Ekipa veteranov iz PGD Braslovče je pri starih ročnih brizgalnah po šestih tekmah na koncu osvojila drugo mesto. po dolini ŠT. 9 I september 2019 15 V planini spravljali seno D. Naraglav Potem ko so pri Pinterjevih spravili seno, se je ulilo. Če bi se to zgodilo kakšno uro prej, bi bil trud tridesetih, ki so prišli spravljat z njimi, zaman. Na vroč avgustovski ponedel­ jek popoldne je bilo na domači­ ji Pinterjevih pod Kamnikom, nasproti Homa in v ozadju z Mrzlico in Golavo, posebno veselo in nadvse družabno. Krepko čez trideset moških in žensk se je z vilami in grabljami spopadalo z veliko in strmo planino pokošene in posušene trave, ki jo je bilo treba spraviti v njeno vznožje, kjer so jo nalagali na nakladalko oziroma s strojem balirali v bale. Kosijo zaradi ohranjanja planine »Kosimo pravzaprav, odkar pomnim. Nekoč se je kosilo še ročno s kosami, kjer je moralo biti veliko koscev. Zdaj je težko dobiti tako število, da bi ta ogromna in strma površina bila pokošena v nekem doglednem času. Imam pa željo, da naredim tudi to in obudim spomin na tiste čase tudi s košnjo, in ne samo s spravilom sena, kot letos in že vrsto ki hiši, v stari živi mama Ljudmila, v novi pa Sandi z družino, ki ima že kar nekaj let dopolnilno dejavnost na kmetiji. Žena Sonja hodi v službo in je kuharica v Celju, 17-letna hčerka Maja je dijakinja, 7-letni sin Maks pa osnovnošolec OŠ Prebold. Zaradi dopolnilne dejavnosti imajo tudi lepo urejene prostore za druženje in razna praznovanja, kjer sprejmejo pod streho trideset in več gostov. Sandi je pravi mojster za pripravo dobrot na žaru, izpod peke Kmetija ima urejen tudi prostor za druženje. in krušne peči, kot mesar pa ima tudi predelavo mesa v suhomesnate izdelke, veliko hladilnico in vse, kar je potrebno za tovrstno mesno-predelovalno dejavnost. Prav ta je tudi prinesla odločitev za dopolnilno dejavnost na kmetiji in njihovo ponudbo, tako doma kot na terenu. Začelo se je s kolinami in druženjem »Začelo se je pravzaprav dokaj spontano. Pozimi ne manjka dela, saj je to čas kolin, ko sem še posebno angažiran na terenu, pri sosedih, znancih, prijateljih in drugih, ki želijo moje mesarske usluge. Veliko ljudi je prišlo po koline tudi k meni domov in tako se mi je porodila ideja, da bi jih ob tem tudi pogostil. Najprej smo začeli s kakšnim deci vina, suhomesnatimi dobrotami in še čim. Za to je izvedelo vse več ljudi in nekateri so si zaželeli, da bi pri nas praznovali kak jubilej in se poveselili ob naših domačih dobrotah, suhomesnatih narezkih, jedeh Skupinska slika večine udeležencev ob koncu grabljenja (Sandi s sinom in ženo zgoraj drugi z leve) Pogled na vso množico pridnih mož in žena, ki so bili od daleč videti kot velike premikajoče se pike sredi velike in strme planine, je bil nekaj posebnega in redko videnega. Meter za metrom so z vilami in grabljami spravljali vedno večjo količino posušene trave proti vznožju planine. Ob tem je koga tudi potegnilo v nagrmadeno seno, tako da se je le s težavo skobacal iz njega. Seveda ni manjkalo smeha in spodbujanja, da čim prej končajo. Ob res vročem dnevu je zadolženim za pijačo komaj uspevalo odžejati vso to množico. Še zlasti je prijal dobro ohlajen domač jabolčnik, razredčen z vodo, komu pa je šlo v slast tudi kaj drugega. let nazaj,« nam je povedal gospodar Sandi Pinter in dodal: »Kosimo enkrat na leto, saj je to delo res naporno, a bistveno lažje kot nekoč, ko se je kosilo na roke s kosami. S kosilnico je začel kositi že moj pokojni oče, tako nadaljujem tudi jaz. Vsekakor tudi ta košnja zaradi strmine ni preprosta in traja z dvema kosilnicama skoraj ves dan. Kosi se počez čez planino, saj drugače niti ne bi šlo. Je pa treba imeti kosilnico trdno v rokah in paziti na vsak korak, saj bi se lahko prekucnila in zgrmela po pobočju,« še poudari Sandi, ki je skupaj s prijateljem planino tudi pokosil. Na domačiji Pinterjevih sta poleg gospodarskih poslopij dve družins- Po delu je sledila prava pojedina. z žara in izpod peke. Lotil sem se ureditve ustreznih prostorov in danes se pri nas velikokrat veselo družimo, podobno kot danes, ko smo opravili res veliko delo in še pravočasno pred dežjem pospravili seno. Imam kar nekaj živine, tako da bo ta planinska krma še kako dobrodošla. Bolj kot to pa je pomembno, da planino vzdržujemo in ohranjamo, saj bi se sicer hitro zarasla, kot marsikatera druga v Sloveniji,« z vso resnostjo na obrazu pove Sandi in še doda, da bo planino ohranjal takšno, kot je, dokler bo lahko. Vesel zaključek s pravo pojedino Zadnje količine sena je pohrustala balirka in z njo so delo končali tudi še zadnji udeleženci tega velikega in zanimivega podviga, ki se je zaokrožil z bogato pojedino za skupno mizo v nadvse prijetnem ambientu Sandijeve kajže iz predelanega kozolca z dodatnim nadstreškom za poletno druženje. Na mizi so se znašli trije veliki pekači z dobrotami izpod peke, pa pečen fižol – prebranac, razna zelenjava in pecivo. K temu je prijalo tudi pivo, jabolčnik ali kakšna druga osvežilna pijača. Ni manjkalo prijetnih pomenkov, pripovedovanja vicev, petja. Ko je zunaj bila že trda tema in je bilo druženje na vrhuncu, so izpod neba priletele prve dežne kaplje. Sandi je skoraj zavriskal od veselja. Če bi se to zgodilo kakšno uro ali dve prej, bi bilo veliko truda zaman, saj bi dež zmočil velik del sena, razen tistega, ki je bil že baliran in spravljen pod streho. Razlogov za veselje je tako bilo še več, vsi pa so ob odhodu z veseljem potrdili tudi udeležbo pri spravilu sena ob letu osorej. Kako ostati mlad? D. Naraglav V Sloveniji med stoletniki prevladujejo učiteljice stare šole in vojni veterani. Urban in Jasmina med svojim predavanjem in predstavitvijo knjige Kazimira V predavanju z naslovom Kako ostati mlad? sta v petek, 30. avgusta, v Občinski knjižnici Prebold o pomlajevalnih učinkih gibanja govorila pisateljica in antro­ pologinja Jasmina Kozina Praprot­ nik ter motivator zdravega načina življenja in profesor športne vzgoje Urban Praprotnik. Oba skupaj vodita največjo slovensko tekaško druščino Urbani tekači. Beseda je najprej tekla o učinku Roseto, o ljudstvu, čigar zdravje temelji na tem, da je med seboj izjemno socialno povezano. Poleg vsakodnevnega gibanja in zdravih navad so prav družbeni stiki tisti, ki pišejo dolge življenjske zgodbe. Predavatelja sta predstavila območja z največ stoletniki na svetu, izvedeli smo, kaj se lahko naučimo od njih, kaj vse vpliva na naše počutje, zdravje in občutek sreče. V Sloveniji med stoletniki prevladujejo učiteljice stare šole in vojni veterani. Za vzor sta nam lahko navdihujoči življenjski zgodbi dveh srčnih žensk, ki jima je skupen tek v zrelih letih in o katerih je Jasmina Kozina Praprotnik napisala knjigi: Bela dama o Heleni Žigon (2014), ki je pri 86 letih pretekla polovični istrski maraton, zamisel za knjigo o njej pa se je porodila ravno v preboldski knjižnici dobro leto pred tem, ter Kazimira, ki govori o 85-letni Kazimiri Lužnik Nanut, ki je redna obiskovalka tekaških prireditev tako doma kot po svetu. Med drugim je tudi desetkrat pretekla maraton v New Yorku, z izjemno energijo pa je tekla tudi na prav vseh Ljubljanskih maratonih. Skozi knjigo Jasmine Kozina Praprot- nik doživljamo Kazimirino življenje z vsemi vzponi in padci, gledamo skozi njene oči z neusahljivo življenjsko energijo, hvaležnostjo in radoživostjo. Spoznavamo žensko, ki rada živi, ima ogromno hobijev in zaposlitev, žensko, ki si brez gibanja ne predstavlja življenja. Vsekakor navdihujoča in optimistična zgodba, ki nas opomni, da nikoli ni prepozno. Obiskovalci knjižnice so skozi praktične primere spoznali, kako ohranjati močne kosti, mišice in zdrave sklepe, kako biti odporen na stres ter pravilno uravnavati krvni sladkor in krvni tlak. »Dan z nekaj teka je lepši dan. Poskusi, pa boš videl, kako boš vesel,« je bila le ena izmed spodbud na predavanju, ki sta ga predavatelja sklenila še ob druženju z zdravim prigrizkom in osvežilnim sokom. 16 po dolini ŠT. 9 I september 2019 Dvajseta Žalska noč mladih z rekordnim obiskom Bina Plaznik Na elektro odru in glavnem, rokersko obarvanem odru so nastopila uveljavljena imena slovenske in tuje glasbene scene ter tudi neuveljavljeni perspektivni glasbeniki. Največji projekt Študentskega kluba Žalec je letos 7. septembra v žalski športni park privabil okoli 3200 obiskovalcev, kar je rekordno število dijakov, študentov in mladih po srcu. Jubilejna Žalska noč mladih pa je bila tudi dobrodel­ na, za socialno ogroženo družino so zbrali 500 evrov. čakal, da začnejo s koncertom, saj se organizatorji Žalske noči vedno zelo potrudijo in imajo zares dober program. Na vprašanje, ali se je njihova publika v zadnjem desetletju kaj spremenila, je Daniel Grego­ rič, kitarist skupine Big Foot Mama, odgovoril, da opaža, da izginjajo Med pripravami na živahno noč mladih v Žalcu sta si prizorišče ogledovala domačina, Ernest in Jožica Lužar, ki se spomnita žalskih noči, od prve do dvajsete. Včasih sta Žalsko noč mladih obiskala, zdaj pa že dolgo ne. Se je pa letos na Žalski noči mladih zabaval njun vnuk, ki je tudi sam glasbenik. Grega Skočir in Daniel Gregorič iz ansambla Big Foot Mama. Tomaž Kozovinc Tomaž Kozovinc, ki je zadnji dve leti predsednik ŠK Žalec in programski vodja dogodka, je letos že sedmič organiziral Žalsko noč, zato pri organizaciji jubilejne, dvajsete prireditve ni bilo posebne treme, saj uživa pri tem delu, je povedal. Programa ni bilo težko sestaviti, saj se na slovenski sceni hitro obrne krog znanih nastopajočih. Potrudijo se, da vedno poiščejo kaj novega za publiko. Letos so Big Foot Mama nastopili tretjič, Vlado Kreslin drugič in Pero Lovšin prvič. Poleg omenjenih so na glavnem odru nastopili še Avven, Bališ in zmagovalci natečaja Stresi oder, skupina Amok. Na elektro odru so plesišče v tehno ritmih zagreli Dyzen, Mobo, Brlee, Rokky in Robby Jr. Pevec skupine Big Foot Mama Gregor Skočir je po popoldanski tonski vaji povedal, da se spomni, da je bilo pred desetimi leti v Žalcu precej pestro, zato je tudi letos komaj Bališ v elementu subkulture ter da mladina dandanes precej meša različne glasbene žanre in da niso, tako kot včasih, predani le enemu žanru. Pravita, da navdiha ne zmanjka, in vabita vse drugo leto na njihovo tridesetletnico obstoja. Vlado Kreslin: »Če pride na tak dogodek veliko mladine, potem rokenrol ni v zatonu ...« Pred vhodom so čakale na začetek koncertov vesele druščine mladih. Srednješolci David, Miha, Žan in Tomi so prijatelji in so prvič obiskali Žalsko noč mladih. V smehu so povedali, da so prišli zaradi pijače, deklet in elektro odra. Prav tako glasni in razigrani srednješolci Matevž, Jože, Lovro, Lara, Žan, Jure in Žan so že drugo leto obiskali prireditev, za naš časopis so želeli povedati, da so prišli zaradi elektro odra, deklet in Vlada Kreslina. Daniel Gregorič, kitarist skupine Big Foot Mama opaža, da izginjajo subkulture ter da mladina dandanes precej meša različne glasbene žanre in da niso, tako kot včasih, predani le enemu žanru. David, Miha, Žan in Tomi UTRUJENE IN BOLEČE OČI? ZAŠČITI SE PRED DIGITALNIMI NAPRAVAMI! ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA Preberi več na www.optikairman.si Vlado Kreslin je v zaodrju v sproščenem vzdušju med pomenkovanjem s člani benda čakal na svoj nastop in pokomentiral, da ga je spravilo v dobro voljo, ko je videl, kdo vse je med nastopajočimi. Dejal je, da če pride na tak dogodek veliko mladine, potem rokenrol ni v zatonu, ter da bo z bendom užival v nastopu. Čestital je organizatorjem za program. Ernest in Jožica Lužar Vlado Kreslin z bendom po tonski vaji Žalska noč mladih je bila tudi letos dobrodelna. Študentski klub Žalec je v sklopu svojega največjega dogodka podaril znesek v višini 500 evrov. Upajo, »da bodo s podarjenim denarjem olajšali življenje socialno ogroženi družini in ji s tem prihranili skrbi ter pričarali nasmeh na obraz,« so zapisali v svojem sporočilu za javnost. Matevž, Jože, Lovro, Lara, Žan, Jure in Žan Pester večerni program, pijača in jedača so poskrbeli za dobro vzdušje in zabavo obiskovalcev tudi na jubilejni Žalski noči mladih. Njihova predstavnica za odnose z javnostmi Živa Kolar je po koncu dogodka hudomušno sporočila, da letos niso doživeli posebnih zapletov, razen dežja, ki pa je tako ali tako vsako leto in jih ne preseneča več. Se vidimo prihodnje leto! NAPOVEDNIK ŠT. 9 I september 2019 OBČINA ŽALEC Torek, 1. oktober 18.00 Dober dan življenje, prireditev ob 20-letnica DUTŽ , Dom II. slovenskega tabora Sreda, 2. oktober 8.30 10.00 (vsako sredo) Telovadba – okrepimo hrbtenico, Hiša Sadeži družbe Žalec (vsako sredo) Urice pletenja – začetna skupina in likovna delavnica za odrasle, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.30 (vsako sredo) Vegi jedi, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Aktivni možgani in zdravo srce, predavanje S. Žnidarja, Dom II. slovensekga tabora, UPI Žalec 18.30 1. javna produkcija GŠ, dvorana GŠ »Risto Savin« Žalec 19.00 Predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila Četrtek, 3. oktober 9.00 (vsak četrtek) Asana joga in vaje za hrbtenico, Hiša Sadeži družbe Žalec 15.00 Podjetniški piknik, Letališče Levec, obvezne predprijave RA Savinja Žalec 16.00 Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke: druženje stanovalcev »domov SSD«, avla Doma II. slovenskega tabora, MSK Žalec Petek, 18. oktober 17.00 18.00 Odprtje likovne razstave Leonide Goropevšek, razstavni prostor Dom kulture Svoboda Griže, KUD Svoboda Griže (vsak četrtek) Francoščina za odrasle, Medgneracijski center Prebold 18.00 20.00 Predstava za vsako priložnost, komedija z Ladom Bizovičarjem, Dom II. slovenskega tabora Les naravno bogastvo, razgovor, dvorana muzejske zbirke, ZND Prebold Petek, 4. oktober Sobota, 19. oktober 9.00 7.00 Borl-Zavrč-Haloška pot, pohod, odhod izpred Mercatorja, PD Šempter (vsak petek) Bralni krožek - klepet ob kavi, Medgeneracijski center Prebold 16.00 9.00 39. pohod krajanov na Hom, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica (vsak petek) Kuharska delavnica - preprost obrok za otroke, Medgeneracijski center Prebold Sobota, 5. oktober Nedelja, 20. oktober 17.00 Citrarski abonma in izven, koncert Svit z Marino, avla Doma II. slovenskega tabora Torek, 22. oktober 18.30 Opereta Življenje ni pita, Dom II. slovenskega tabora, proste vstopnice v GŠ »Risto Savin« Žalec Sreda, 23. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica, Poslovni center Dolenja vas, TD in Občina Prebold 11.00 77. obletnica prve frontalne bitke na Štajerskem, Čreta, KO ZB NOB Prebold Torek, 8. oktober 18.30 S knjižnico po svetu: Colorado trail z gorskim kolesom čez skalno gorovje (M. Modrec), Občinska knjižnica Prebold 7.00 Krim, pohod, izpred društvene pisarne PD Žalec Sreda, 9. oktober 18.30 2. javna produkcijaGŠ, dvorana GŠ »Risto Savin« Žalec 8.00 Četrtek, 24. oktober 19.00 Jesen ihti, predstavitev knjige Branka Zupanca, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 20.00 Seks po slovensko, Vid Valič, komedija, Dom II. slovenskega tabora Petek, 4. oktober Prehranjevalne navade in analiza telesne sestave starejših oseb, Medgeneracijski center Prebold Četrtek, 10. oktober 16.30 Jesenski živ žav, atrij in igrišče Vrtca Prebold Sobota, 12. oktober … Dan zdravja, Dom pod Reško planino, KD Marija Reka … Drobtinica 2019, pred blagovnico Mercator, KO RK Prebold 10.00 (vsak petek) Kuharska delavnica, Hiša Sadeži družbe Žalec Petek, 25. oktober 10.00 Rožnate pletenine 2019, ovijanje dreves, Mestni park Žalec, UPI Žalec 19.00 19.00 Trpljenje mlade Hane, predstava Gim. Celje - Center, Dvorec Novo Celje (ni primerno za mlajše od 12 let) Sobota, 26. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica, Poslovni center Dolenja vas, TD in Občina Prebold 10.30 Maroltovo srečanje odraslih FS Slovenije, 1. polfinale državnega tekmovanje, Dom II. slovenskega tabora, OI JSKD Žalec Nedelja, 13. oktober 14.30 Maroltovo srečanje odraslih FS Slovenije, 2. polfinale državnega tekmovanje, Dom II. slovenskega tabora,OI JSKD Žalec 19.30 Maroltovo srečanje odraslih FS Slovenije, finale državnega tekmovanje, Dom II. slovenskega tabora, OI JSKD Žalec 20.00 Prelomni trenutki v astonomiji, predavanje, observatorij Srečka Lavbiča Galicija Sobota, 5. oktober 5.00 Vrhovi nad Fužinskimi planinami, izpred Kili Liboje, PD Liboje 7.00 Mrzlica-Kal, pohod, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 7.00 Kalnik (HR), pohod, odhod izpred Mercatorja, PD Šempter 8.00-12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec, pri fontani piv, JKP Žalec 20.00 Koncert skupine Dominik, cerkev sv. Nikolaja Žalec Zero Wste delavnica izdelave sveč iz odpadnega jedlinega olja, Hiša Sadeži družbe Žalec, TD Žalec Nedelja, 27. oktober 6.00 Pohod med zlate macesne, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 18.00 Nune v akciji, muzikal, Dom II. slovenskega tabora Torek, 29. oktober 16.00 Gledališki abonma za odrasle, Dvorana Prebold, KUD Svoboda Prebold Torek, 15. oktober 17.00 Črevo, ki cveti - predavnaje (Lekarna Cvetka), Medgeneracijski center Prebold 18.00 Srečanja srca, glas.-liter. večer ob dnevu bele palice, Občinska knjižnica Prebold 19.0020.00 Meritve holesterola, krvnega sladkorja, triglicerido, RR, prostori KO RK Prebold Nedelja, 6. oktober 17.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva Četrtek, 17. oktober 4.00 Vrhovi prijateljstva, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 18.00 17.00 9.00 Tenis turnir ob 20 letnici kluba, igrišča POŠ Trje, Tenis klub Trje 2000 Po pravljici diši - pravljična ura, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 20.00 17.00 18.00 (vsako nedeljo) Joga za družine, Hiša Sadeži družbe Žalec Življenje v rož›cah, avtorska monopredstava Alje Kapun, Dom II. slovenskega tabora 18.00 Voden ogled razstave Tukaj. Nekoč in danes, s kustosinjo mag. A. Domjan, Dvorec Novo Celje Ponedeljek, 7. oktober … Sreda, 30. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica in predstavitev gasilstva, Poslovni center Dolenja vas, TD, GZ in Občina Prebold 20.00 Ljubezenske prevare, komedija, Špas teater, Dom II. slovenskega tabora 14.00 OBČINA BRASLOVČE (vsak poned.) Urice pletenja - nadaljevaljna skupina, Hiša Sadeži družbe Žalec 12.00 (vsak poned.) Uporaba pametnih telefonov, Hiša Sadeži družbe Žalec 17.00 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje Petek, 11. oktober 19.00 Utrip domoznanstva: predavanje in razstava ob 200. letnici rojstva Ignacija Orožna, Medobčinska splošna knjižnica Žalec … Ponedeljek, 7. oktober Ostršek, otroška predstava, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Kostanjev piknik, POŠ Letuš in DPM Letuš Sobota, 12. oktober 20.00 Koncert Rudija Bučarja in Matevža Šaleharja Hama, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera 6.00 Križevnik, pohod, izpred društvene pisarne PD Žalec 18.00 Odprtje razstave krožka ročnih del Deteljica UTŽO Žalec, avla Doma II. slovenskega tabor Sreda, 16. oktober 19.00 Jesen ihti, predstavitev knjige Branka Zupanca, Krajevna knjižnica Griže 17.00 4. šahovski kadetski turnir Braslovče, Šahovski klub Braslovče 20.30 Začetni tečaj družabnih plesov, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera 18.30 3. Kulturno-zgodovinski večer, ob praznovanju 90 let KD Liboje, mala dvorana KD Liboje 19.00 Poslušaj barvo, odprtje razstave grafičnih del, častne predsednice 19. bienale otroške grafike Mojce Zlokarnik, Savinov likovni salon Sobota, 12. oktober 17.00 Koncert skupine Uroš Planinc Group, pri Fontani piv Zeleno zlato Petek, 18. okotber 20.00 Ratitovec, pohod, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica … Kostanjev piknik, Bukovica, PD Žalec 17.00 17. dobrodelni koncert »Človek - človeku«, Dom II. slovenskega tabora, MDI Žalec Ponedeljek, 14. oktober 20.00 18+ monokomedija Klemna Bučarja, Dom II. slovenskega tabora Torek, 15. oktober 19.00 Belo se pere na dvetdeset, predstavitev knjige in pogovor z avtorico Bronjo Žakelj, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Četrtek, 17. oktober 7.00 Ajdna, pohod, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 17.00 Predstavitev waldorfske pedagogike, predavata S. Pajk, pom. Dir. Waldorfske šole Lj. in R. Bošnjak, ravnatelj Waldorfske šole Savinja, Waldorfska šola Savinja Žalec 18.30 4. Kulturno-zgodovinski večer, ob praznovanju 90 let KD Liboje, mala dvorana KD Liboje 19.30 Narodno-zabavni abonma in izven, Ansambel Petka, Ansambel Stil, Dom II. slovenskega tabora Kriza srednjih let, monokomedija Ranka Babića, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Nedelja, 20. oktober 8.00 18.00 Noč čarovnic, Dom kulture Braslovče, Občinska knjižnica Braslovče OBČINA PREBOLD Kostanjev piknik, Športni park Latkova vas, ŠD Latkova vas Torek, 22. oktober … Gradec, polaganje venca na pokopališču, KO ZN NOB Prebold 18.00 Prisluhnimo pravljici v knjižnici ob noči čarovnic z Ulo in Frido, Občinska knjižnica Prebold Sreda, 23. oktober 8.00-20.00 Dan odprtih vrat Medgeneracijskega centra Prebold 8.00 Prehranjevalne navade in analiza telesne sestave starejših oseb, Medgeneracijski center Prebold 17.00 Prva obletnica delovanja in odprtje nove lokacije Medgeneracijskega centra Prebold Četrtek, 24. oktober 7.00-10.00 Krvodajalska akcija, gasilski dom Prebold, KO RK Prebold 17.00 Slovesnost pri osrednjem spomeniku NOB Prebold, Občina in OŠ Prebold Sobota, 26. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica, Poslovni center Dolenja vas, TD in Občina Prebold 10.00 Ustvarjalna delavnica KUD Svoboda Prebod, Občinska knjižnica Prebold 12.00 Tradicionalno srečanje starejših občanov, Gostišče Zmet, Občina in KO RK Prebold 16.00 Noč čarovnic na Kmečki tržnici, dvorišče Režajeve domačije, TD Prebold Črepičev vrh, pohod, odhod izpred OŠ Braslovče, PD Braslovče Torek, 29. oktober Nedelja, 13. oktober 5.00 Otroški gledališk abonma, Dvorana Prebold, KUD Prebold Sobota, 19. oktober Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže 9.00 Četrtek, 10. oktober Odprtje Svetovnega geopunkturnega kroga v Šeščah, Šešče 21 Petek, 18. 10. 18.00 Razstav ob 80-letnici kina Žalec, priložnosti žig, osebna znamka in spominska kuverta, Pošta Slovenije PE Žalec, Filatelistično društvo Žalec Sreda, 9. oktober 17 Nedelja, 27. oktober 16.15 Spominska slovesnost ob križu v Mariji Reki Ponedeljek, 28. oktober Torek, 1. oktober 9.00-11.00 (še 29. in 30. 10.) Počitniško ustvarjanje, Medgeneracijski center Prebold 18.30 Poučno v knjižnici: Vpliv solne terapije na zdravje, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 31. oktober 9.00 (vsak torek) Telovadba, Medgeneracijski center Prebold 11.15 (vsak torek) Petje v zboru, Medgeneracijski center Prebold 17.00 (vsak torek) Francoščina za mlade, Medgeneracijski center Prebold Sreda, 2. otkober … Mi se buče ne bojimo, Dom pod Reško planino, KD Marija Reka OBČINA TABOR Sobota, 9. oktober 18.00 Lekarna v nas 2. del, predavanje pranoterapevta T. Brumca, občinska sejna soba 11.00 (vsako sredo) Izmenjava izdelkov, Medgeneracijski center Prebold Sobota, 12. oktober 16.00 (vsako sredo) Šivanje, Medgeneracijski center Prebold 8.00-13.00 18.00 (vsako sredo) Rože iz krep papirja, Medgeneracijski center Prebold Nedelja, 13. oktober Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyr klub Savinjske doline Četrtek, 3. oktober 8.00-11.00 9.00 Torek, 29. oktober (vsak četrtek) Kuharksa delavnica, Medgneracijski center Prebold 18.00 Pregled gasilnih aparatov, gasilski dom PGD Loke Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor 18 kultura ŠT. 9 I september 2019 Znova zvenela ljudska pesem D. Naraglav Poleg skupin, ki slovensko ljudsko glasbo poustvarjajo s preteklimi glasbenimi praksami, so letos sodelovale skupine, ki pri izvajanju ljudskih pesmi uporabljajo sodobnejši pristop. Nastop domače skupine Reški slavčki V nedeljo, 1. septembra, je v Preboldu tradicionalno spet zvenela slovenska ljudska pesem in glasba. Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejav­ nosti Žalec je namreč v Dvorani Prebold organizirala letošnje območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se po novem imenuje Napev-odsev, revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije. Vodja OI JSKD Žalec Neža Zagoričnik je uvodoma pozdravila vse nasto- pajoče, regijsko selektorico dr. Uršo Šivic in občinstvo ter povedala: »Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je s tem letom uvedel novosti na področju folklorne dejavnosti in s tem tudi na področju petja ljudskih pesmi. Poleg skupin, ki slovensko ljudsko glasbo poustvarjajo s preteklimi glasbenimi praksami in so že stari znanci tovrstnih srečanj, so se letos lahko na srečanje prijavile tudi skupine, ki pri izvajanju ljudskih pesmi in melodij zavzemajo sodobnejši pristop. S tem je sklad odprl vrata širšemu Industrijska krajina in cvetoči vrt T. Tavčar V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 5. oktobra odprta skupinska razstava 18 članov likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec. krogu izvajalcev in, vsaj tako upamo, omogočil slovenski ljudski glasbi daljšo življenjsko dobo. S to vsebinsko spremembo pa je prišla tudi sprememba naziva srečanja. Ime Pevci nam pojejo, godci pa godejo – srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž smo spremenili v ime Napev – odsev, revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije. Vsaka izpostava pa lahko obdrži lokalno ime, če se je to med obiskovalci dobro ‘prijelo’, in Ljudska pesem v Preboldu se zagotovo je, zato ji ostajamo zvesti še naprej.« Najprej se je predstavila skupina Pesmica, ki ima svoj domicil v Občini Braslovče. V nadaljevanju so s pesmijo in glasbo prireditev bogatili še Veseli Pruhovčani iz Galicije, Prijatelji 6 Še iz Šešč, Vaški godci iz Andraža, Reški bend iz Marije Reke, Pevke FS Grifon Šempeter, Pevke treh vasi in Reški slavčki iz Marije Reke. Nastopajoče je poslušala in ocenila regijska selektorica dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer raziskuje glasbeno izročilo in njegove značilnosti v preteklosti in sodobnosti ter njihovo mesto v ljudskih šegah. Že vrsto let strokovno spremlja srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž po vsej Sloveniji, izvaja seminarje in izobraževanja ter piše znanstveno delo na temo ljudske glasbe. Po končanih nastopih je sledil pogovor z njo in vodji skupin, nato je podala svojo strokovno oceno. Po končanih srečanjih na območju celotne celjske regije pa bo določila tiste skupine, ki se bodo udeležile državnega srečanja, ki bo letos potekalo 16. novembra v Artičah v Občini Brežice. V Braslovčah je na ogled razstava o borcu Srečku Puncerju. Ob stoletnici T. Tavčar V Občinski knjižnici Braslovče so pripravili razstavo ob stoletnici smrti Maistrovega borca Srečka Puncerja, katere avtor je Franc Kralj. V avli Doma kulture v Braslovčah so v četrtek, 12. septembra, pripra­ vili spominsko slovesnost, s katero so se poklonili Srečku Puncerju, Braslovčanu, borcu za koroško mejo. Umrl je 29. aprila 1919 v Vovbrah na Koroškem. 12. septembra istega leta, torej pred natanko stotimi leti, pa so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Braslovče, kjer so ga pokopali z vojaškimi častmi, general Maister pa mu je spregovoril v slovo. Odkritje spomenika na bra­ slov­ škem pokopališču 19. oktobra 1930 je bilo povezano z žalno slovesnostjo ob desetletnici nesrečnega koroškega plebiscita. Udeležencev je bilo okrog tri tisoč od blizu in daleč. Ob stoletnici smrti, torej 29. 4. 2019, so na braslovškem pokopališču pripravili slovesnost, na kateri je bil navzoč tudi Borut Pahor, predsednik republike. Tokrat pa so v Občinski knjižnici Braslovče pripravili razstavo, katere avtor je Franc Kralj. O Srečku Puncerju smo pripravili obširni zapis tudi v aprilski številki Utripa Savinjske doline. V kulturnem programu so sode­ lovali Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče z zborovodkinjo Anjo Jezernik, učenki Osnovne šole Braslovče z mentorico Tino Marovt ter Jolanda Železnik, ki je v vezni tekst vpletla zapis Frana Roša o življenju, delu in boju Srečka Puncerja, objavljenega v Celjskem zborniku. Zbrane so nagovorili Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče, Ru­ dolf Pfajfar, generalni sekretar Zveze društev general Maister, in zgodovinar Franc Kralj. Med številnimi zbranimi sta bila tudi Srečkova sorodnika, nečak Vinko Puncer in pranečak Stojan Rozman. Z avstrijske Koroške pa sta prišla tudi Katja in Marjan Šturm, potomca z Grilove domačije, kjer se je končalo življenje Srečka Puncerja. Duh časa so ustvarjali uniformiranci 87. pešpolka, organizacijo pa sta imela v rokah Edita in Janez Šparaš. Razstava bo na ogled do 12. oktobra v času odprtosti knjižnice. Trpljenje mlade Hane D. Naraglav Takšen je naslov gledališke predstave v režiji in dramaturgiji domačina, Preboldčana Aljaža Primožiča, ki so jo odigrali v petek, 13. septembra v Dvorani Prebold. Razstavo je odprl direktor ZKŠT Žalec, mag. Boštjan Štrajhar (prvi z desne). Pod naslovom Industrijska kra­­ji­ na in cvetoči vrt razstavljajo 40 del, ki se vsebinsko nanašajo na odnos človeka do narave oziroma na pose­ ganje človeka v naravo. Mentor likovne sekcije, akademski slikar mag. Uroš Potočnik, je o razstavljenih delih povedal: »Motivi, ki so tokrat predstavljeni, so po večini lokalnega izvora. Podobe na industrijskih krajinah boste verjetno zlahka prepoznali in vam ne bodo preveč tuje. Na likovnih delih po izrazu prevladuje realizem, ki želi predmete in stvari predstaviti kar se da verno. Opazen je tudi kolorizem, ki se poigrava z barvnimi odnosi in se odmika od realne barvne lestvice. Nekatere kompozicije so drzne s svojo nenavadno perspektivo in vidnimi bolj grobimi potezami čopiča.« Razstavo je s pozdravnimi besedami pospremila vodja programa kultura na ZKŠT Žalec Nastija Močnik, razstavo pa je odprl direktor ZKŠT, mag. Boštjan Štrajhar. V kulturnem programu je nastopila Tina Ostruh, profesorica flavte. Člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec in ustvarjalci razstave so: Irena Čmer, Anton Holobar, Tatjana Hren, Julijana Juhart, Franci Kadivnik, Uroš Koceli, Zdenka Kopač, Elizabeta Kuder, Erna Kumperger, Jože Leskošek, Sabina Majcen, Stella Muzlovič, Jože Pogačar, Majda Smrkolj, Jožica Sovinc, Magda Šalamon, Marta Vošnjak, Tanja Vovk Petrovski. Posebnost predstave, ki jo je ustvarila gledališka skupina Središ­ če, delujoča pod okriljem Gimnazije Celje – Center, je v tem, da se dogaja na malem odru sredi dvorane, ki ga z vseh štirih strani obkroža občinstvo. Gledališka skupina se je s to predstavo predstavila februarja letos na državnem srečanju Vizije v Novi Gorici in se uvrstila v tekmovalni del Festivala Transgeneracije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predstava temelji na isto- S predstave s štirimi Hanami na odru imenski zbirki (2011) vsestranske celjske umetnice Katje Gorečan. Gre za sodoben spev mladosti, a hkrati krik vsakega izmed nas, ki se je vsaj enkrat znašel na prepadu med stvarnostjo in idealom. Avtorica skozi pesmi riše pobalinsko junakinjo, ki si upa zoperstaviti vsem ter pokazati »fakič« prelomnim trenutkom v njenem življenju, kot so prva menstruacija, spopadanje z anoreksijo in zmenkarije z brezdomci. Hkrati pa ve, da nima prav. In da jo bo to hudo bolelo. Hano, ki je mnogoterna, večplastna in večglasna, v predstavi odlično odigrajo štiri dekleta: Ivana Čačič, Ajda Kostevc, Tara Soderžnik in Lana Vincelj. Poleg njih v predstavi, ki je nastala pod mentorskim vodstvom Jasmine Temnik Kerš in Ane Pečnik ter v režiji Aljaža Primožiča, igra še Blaž Pavlič. Grafično podobo sta dali predstavi Ana Pečnik in Jana Cerovšek, za gib pa je skrbela Naja Podbrežnik. Ponovitev predstave bo 4. oktobra ob 19. uri v Dvorcu Novo Celje. kultura ŠT. 9 I september 2019 19 Folkloristi od Celja do Žalca D. Naraglav V 14 letih so na festivalu gostili že okrog 50 folklornih skupin iz vseh koncev sveta. Festival se je začel 31. avgusta z odprtjem razstave »Ljudska glasbila sveta« v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. Del nastopa bolgarske skupine Do 10. septembra so v Celju in Žalcu ter tudi v Laškem, Domžalah, Kamniku in na Vranskem potekale prireditve 14. mednarodnega folk­ lornega festivala Od Celja do Žalca. Organizator je Medobčinsko kultur­ no društvo Od Celja do Žalca, ki je nastalo leta 2006 kot plod sodelo­ vanja dveh kulturnih društev in njunih folklornih skupin iz Šempe­ tra in Celja. Do zdaj so na festivalu gostili že okrog 50 folklornih skupin z vseh koncev sveta. Letošnji 14. folklorni festival se je začel 31. avgusta z odprtjem razstave »Ljudska glasbila sveta« v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec in slovesnim odprtjem festivala z nastopom FS KUD Šmartno v Rožni dolini. Tovr- stno razstavo so 3. septembra odprli tudi v Muzeju novejše zgodovine v Celju, hkrati s tem pa tudi odprli festivalsko dogajanje v Celju, ki sta ga ta dan bogatili folklorna skupina Kobula KD Petrovče in folklorna skupina KD Ponikva. Festivalsko dogajanje se je 6. septembra nadaljevalo z gala koncertom v dvorani Celjskega doma, kjer so poleg gostujočih skupin iz Belorusije (FS Gasstinets, Rakau), Bolgarije (FA Bistritsa, Sofija) in Kosova (Ansambel pesmi in plesov Prishtina) nastopili še domači folkloristi KD Celjska folklorna skupina. Naslednji dan je gala koncert potekal tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Tu so poleg gostujočih skupin iz Belorusije in Bolgarije ter domače FS KUD Grifon Šempeter nastopili še srbska folklorna skupina KD Sava Hrastnik iz Hrastnika in makedonska folklorna skupina KD sv. Ciril in Metod iz Kranja. Prireditev je povezovala Saša Pukl, ki je predstavila vse folklorne skupine in njihove dosežke. Ob koncu so na odru nastopajoči zaplesali skupaj. Še pred tem jih je pozdravil in nagovoril župan Janko Kos. Poleg petkovega gala koncerta v Celju in sobotnega v Žalcu, se je v dneh festivala zvrstilo več predstavitvenih nastopov posameznih skupin, v Šempetru pa tudi delavnica beloruskih plesov. Isti dan zvečer je v športni dvorani v Domžalah potekal 11. gala folklorni večer »V Grobljah kot nekoč«, kjer so nastopale domače folklorne skupine in skupina iz Kosova. Gostujoče skupine iz Belorusije, Bolgarije in Kosova so se v ponedeljek dopoldne, 9. septembra, predstavile še na koncertu za učence OŠ Občine Žalec in učence OŠ Občine Vransko, za konec festivala pa dan pozneje še za učence OŠ Občine Laško. Kot sta povedala predsednik MKD Od Celja do Žalca Bojan Pevec in organizacijski direktor festivala Zdenko Štrucelj, je bil 14. mednarodni folklorni festival bil uspešno pripeljan do konca, čeravno jim je malo ponagajalo tudi vreme. Vesela sta lepih odzivov in pohval sodelujočih in občinstva, hkrati pa sta z mislimi že pri pripravi 15. mednarodnega festivala ob letu osorej, saj organizacija ni preprosta ter zahteva veliko dela in časa. Z ljubitelji poezije in glasbe D. Naraglav Glavne akterke večera so bile tri Marije, Marija Zmrzlak, njena hči Marija Petrovec - Manja ter njena tašča Marija Petrovec - Marinka, zadnja zaradi bolezni prisotna samo s svojo poezijo. Dogodek je vodila in povezovala Manja Holobar (v sredini). V Občinski knjižnici Prebold je v torek, 17. septembra, potekal prijeten večer z domačimi ljubitelji poezije in glasbe, ki ga je v sodelo­ vanju s knjižnico pripravila in vodila predsednica KUD Svoboda Prebold Manja Holobar. Poezijo so prispev­ ale tri Marije, čar mladosti pa štirje mladostniki z glasbo in petjem. Za to priložnost so izdali tudi bilten s pesmimi vseh treh ustvarjalk. Holobarjeva je najprej predstavila 77-letno Marijo Zmrzlak, ki je hudomušna, iskriva, delavna in vsestranska. Prva v vasi je imela že v najstniških letih težak motor Puch in je bila strastna motoristka. Bila je delavka v tekstilni tovarni v Preboldu, pa na Polzeli in nazadnje v MIK Prebold, ob vsem tem je kmetovala, našla pa je tudi čas za ustvarjanje poezije in druge dejavnosti. Vseskozi je navdušena športna navijačica. Šivanje in ljubezen do cvetja pa sta hobija za sprostitev. Poseben in nadvse spoštljiv je tudi njen odnos do narave. Vse to ji daje motiv za pisanje. Kakšna je njena ustvarjalnost, govorijo tudi nekatere predstavljene pesmi, kot sta Kravica in Golava. V nadaljevanju večera so predstavili poezijo Marije Petrovec, ki je bila leta 1946 rojena v Banatu v Srbiji. Kot 15-letno dekle se je zaposlila v celjski bolnišnici, pozneje pa v celjskem Cetisu. Ideje za svoje poetično ustvarjanje najde v ljudeh, njihovih življenjskih zgodbah, usodah in predvsem v izpovedih. S pisanjem pesmi se čisti, osvobodi bremen in tudi lastnih stisk, ki se zdijo kdaj nepremostljive. Zadnja gostja večera je bila Manja (Marija) Petrovec, ki je že nekaj časa zaposlena v Vrtcu Prebold in oseba, ki zaznamuje številne vrtčevske prireditve ter gledališke predstave za otroke in odrasle v gledališki družini KUD Svoboda Prebold. In to kot igralka, avtorica in tudi kot režiserka. Že v osnovni šoli je sodelovala v literarnem krožku. Največji pečat pri njenem ustvarjanju pa ji je pustil Frane Milčinski - Ježek. Zelo blizu so ji tudi dela Svetlane Makarovič, Toneta Pavčka in Ferija Lainščka. Za pisanje poezije sta jo najbolj navdahnila sin Matevž in hči Tita. Njene pesmi so pripovedne in odsev spontanih dogodkov ter situacij, ki se nam dogajajo vsak dan. Ena izmed nadvse zanimivih, ki so jo tudi prebrali, je hudomušna pesnitev Sosed. Pesmi treh Marij sta na večeru prebirala člana gledališke ekipe KUD Svoboda Prebold Marko Reberšek in Martina Aubreht, z glasbo pa so ga obogatili mladi glasbeniki Maja in Lara Kotnik, Neža Breznikar in pevka Eva Aubreht. Ivan Jelen na predstavitvi avtobiografije »Tečem maraton življenja« B. Plaznik Avtor avtobiografije Ivan Jelen pravi, da se je treba v življenju truditi in vztrajati ter da je večni optimist. Šestnajstega septembra so v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec v organizaciji Medobčinske splošne knjižnice Žalec pripravi­ li predstavitev avtobiografskega dela spominov in dogodkov »Tečem maraton življenja« avtorja Ivana Jelena. Ivan Jelen, po poklicu rudarski nadzornik, ima za sabo dolgo politično pot – dvajset let delovanja v vlogi občinskega svetnika Občine Žalec, dvajset let vodenja Krajevne skupnosti Ponikva, oddelal je poslanski mandat v državnem zboru, osem let je bil podžupan Občine Žalec. Povezan je s športom, z upokojenci, je pevec v Moškem pevskem zboru Ponikva ter ne nazadnje še planinec. Povedal je, da sta z ženo bila nekaj let celo oskrbnika na Planinski koči Bukovica, na 584 metrih višine. Devetkrat je obiskal Triglav, desetič so ga na njegovo željo na Triglav pripeljali še s helikopterjem, ker ga zaradi posledic poškodbe ne more več osvojiti peš. O naslovu knjige je avtor povedal, da se mu je dobesedno pojavil sam od sebe. Mnogi so ga želeli odvrniti od takšnega naslova. Vendar je vztrajal, saj meni, da njegovih 75 let, ki jih bo letos dopolnil, dobesedno predstavljajo maraton življenja, z vsemi vzponi in padci skupaj. Pravi, da se je treba v življenju truditi in vztrajati ter da je v življenju večni optimist. Sam zna dobro premagovati slabe trenutke in tudi druge zna spodbujati, da jih premagajo. Knjiga je izšla v petdesetih izvodih, v samozaložbi. Oblikoval jo je Jože Domjan, uredila jo je Jolanda Železnik, lektorirala pa Lea Felicijan. Z avtorjem se je pogovarjala direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik. V spremljevalnem delu večera je zapel Moški pevski zbor Ponikva, na citre je igrala Karmen Zidar Kos, v glasbenem presenečenju pa sta ob spremljavi citer zapeli Ivanova žena Trezika in sorodnica Lojzka. Naslovnica avtobiografije Ivana Jelena šport 20 ŠT. 9 I september 2019 712 kolesarjev v Logarsko dolino T. Tavčar Mlekarna Celeia Arja vas je v soboto, 31. avgusta, pripravila 17. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino. S 17. kolesarskega rekreativnega maratona v Logarsko dolino, takoj po startu v Arji vasi Gre za maraton, ki je z leti prera­ sel v eno množičnejših slovenskih rekreativnih prireditev, namenjen pa je vsem rekreativcem, ki obožu­ jejo izziv cestnega kolesarstva, se želijo preizkusiti v dinamični trasi, a hkrati ohraniti stik z naravo. Lepo sončno vreme je na 17. rekreativni maraton privabilo skupaj 712 kolesarjev (lani 451) iz raznih krajev Slovenije. Od tega se je velikega maratona Arja vas–Logarska dolina (72 km) udeležilo 432 kolesarjev, malega na relaciji Ljubno– Logarska dolina (32 km) pa 280. Za dobro počutje kolesarjev so na poti skrbele štiri okrepčevalnice, za varnost pa dobro organizirana ekipa spremljajočih vozil, policija, motoristi, gasilci in mobilna prva pomoč. Zbrane sta na startu velikega maratona v Arji vasi nagovorila predsednik nadzornega sveta mlekarne Zvonko Pušnik in mlečna kraljica Julijana Knez ter ob tem udeležencem zaželela srečno in varno vožnjo. Na cilju je udeležence pozdravil direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Sledila sta skupina Modrijani in okrepčilo. Veterani na športno-družabnem srečanju D. N. Največ zmag so dosegli ekipa in posamezniki ZB Žalec ter Severa. Prvo septembrsko soboto je bil preboldski Gaj prizorišče šport­ no-družabnega srečanja vseh treh domoljubnih veteranskih organi­ zacij iz Spodnje Savinjske doline, ki so vključene v Območno združen­ je veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, v polici­ jsko veteransko društvo Sever – odbor Žalec in v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Žalec. Pokrovitelj vsakoletnega srečanja je Občina Prebold, prostore in športne površine za druženje pa je tudi letos odstopilo Društvo upokojencev Prebold. Pred začetkom tekmovanj so zbrane pozdravili predsedniki veteranskih organizacij: Marijan Turičnik iz ZB NOB Žalec, Rado Gašperič iz društva Sever Celje – odbor Žalec in Adi Vidmajer iz OZ veteranov vojne za Slovenijo, ki je tokrat bilo na vrsti kot glavni organizator. Tekmovali so v streljanju z zračno puško, metanju pikada, balinanju, tenisu dvojic, šahu in odbojki. V streljanju je pri ženskah zmagala ekipa ZB Žalec, druga je bila ekipa ZB Ponikva in tretja ekipa veterank Severa. Med posameznicami so bile najboljše Karolina Ferme, Pavlina Glušič (obe ZB Žalec) in tretja Sonja Terglav iz ekipe Sever. Tudi pri moških je zmagala ekipa ZB Žalec, drugi so bili veterani OZ VVS in tretja ekipa ZB Griže. Med posamezniki je bil najboljši Milan Gauber (ZB Žalec), drugi in tretji pa sta bila Mladen Melanšek in Alojz Zagoričnik iz ekipe OZ VVS. Kikboksarka evropska prvakinja L. Kolar osebni arhiv L. Ž. S. Larisa Žagar Slemenšek, dijakinja I. gimnazije v Celju in članica celjskega kluba Hyong, je na zadnjo avgustovsko soboto postala evropska mladinska prvakinja v kikboksu. Na evropskem kadetskem in mladinskem prvenstvu v kikboksu v madžarskem Gyoru, ki se ga je udeležilo blizu 2000 tekmovalcev iz 42 držav, sta bili del 30-članskega slovenskega zastopstva v reprezen­ tanci tudi 16-letni dvojčici iz Levca. Nova evropska prvakinja je postala Larisa Žagar Slemenšek v disciplini »light contact« do 60 kilogramov. Na tekmovanju je Larisa najprej suvereno premagala eno izmed favoritinj prvenstva, Italijanko Francesco Oliverio, nato pa je sledil niz zmag nad špansko, nemško in v finalu še rusko igralko. »Glede na to, da sem letos prvič tekmovala kot mladinka na tako velikem prvenstvu, sem vesela, da se prestop iz starejših kadetinj ni zelo poznal,« je po vrnitvi v Savinjsko dolino povedala Larisa in dodala: »Kot vsako leto smo veliko trenirali, čeprav je bilo med poletjem tudi nekaj težav s poškodbami. Z rezultatom sem zelo zadovoljna, čeprav ne morem reči, da so bile moje borbe odlične.« Zdaj ima več kot mesec časa, da napake iz borb popravi in svoje znanje pokaže na evropskem prvenstvu v taekwondoju v Sarajevu. Evropsko prvenstvo v Gyoru se žal ni izteklo po pričakovanjih za njeno sestro dvojčico Aliso Žagar Slemenšek, ki je zaradi poškodbe sredi prvenstva med borbo morala prekiniti tekmovanje. Alisa je najprej zmagala v borbi z madžarsko igralko, ki je prav tako veljala za favoritinjo prvenstva, potem pa staknila dvojni izpah rame, kar ji je onemogočilo nadaljnje tekmovanje. Spomnimo, obe dvojčici, članici celjskega Hyonga, sta vsaka v svoji disciplini aktualni svetovni prvakinji Larisa Žagar Slemenšek Evropskega prvenstva v kickboxingu za kadete in mladince v madžarskem Gyoru se je udeležil tudi Simon Zajec braslovškega Taekwondo kluba Sun. Nastopil je v kategoriji mladinci light contact (–74 kg). V prvem krogu je premagal predstavnika Italije, v drugem pa je izgubil proti odličnemu nasprotniku iz Grčije ter se zaustavil tik pred stopničkami. Kljub temu je bilo vodstvo kickboxing reprezentance Slovenije zadovoljno z nastopom, saj je s prikazano borbo potrdil zaupanje selektorja reprezentance. v kikboksu ter ekipni evropski prvakinji v taekwondoju. Konkurenca vsako leto močnejša T. Tavčar Kronometer na Bukovico šteje tudi za pokalno tekmo Slovenije v gorskih tekih. Najboljše dvojice v tenisu, ki so ga tokrat igrali tudi ob rahlem dežju. Pri metanju pikada je pri ženskah zmagala ekipa ZB Žalec, druga je bila ekipa ZB Griže - Zabukovica, tretja pa ekipa ZB Ponikva. Pri moških so zmagali veterani Severa, pred veterani OZ VVS in ZB Žalec. Med posamezniki je bil najboljši Jože Pavlič iz ekipe Sever, pri ženskah pa Štefka Veler iz ZB Ponikva. Pri balinanju je pri moških zmagala ekipa ZB Prebold, pri ženskah pa ekipa ZB Žalec. V tenisu dvojic sta bila najboljša dvojica Franc Jurgec & Jože Hlade (OZ VVS). Pri šahu je bil najboljši Štefan Šinček iz OZ VVS, v odbojki, kjer se je igralo vsak z vsakim, je zmagala ekipa Sever Žalec pred ekipo ZB za vrednote NOB Prebold in OZ VVS Žalec. Prvo soboto v septembru je Tekaško društvo Savinjčan po marki­ rani planinski poti pripravilo že peti kronometer na Bukovico, ki šteje tudi za pokalno tekmo Slovenije v gorskih tekih za mlajše kategorije. Kljub slabemu vremenu se je teka udeležilo 54 tekačev in tekačic iz vse Slovenije, ki so na razmočeni progi dali vse od sebe ter dosegli nekaj izvrstnih rezultatov, še posebno v ženski kategoriji, kjer je Lucija Medja iz AK Radovljica postavila novi rekord proge v absolutni ženski kategoriji, saj je 253 višinskih metrov na razdalji 1550 metrov pretekla v času 10:57:59 in tako za 40 sekund izboljšala lanski rekord, ki ga je imela Klara Zupanc Korošec iz TK Šmarnogorska naveza. V absolutni moški kategoriji si je zmago pritekel Tim Breznikar iz Atletske šole HOP2 s časom 9:30:94, ki je za lanskim rekorderjem Bashirjem Rezajiem zaostal za 23 sekund. Kar štirje tekači so tekli pod desetimi minutami, kar je tudi svojevrsten rekord, govori pa o tem, da je konkurenca iz leta v leto močnejša. Teka se je sicer udeležilo malo tekačev iz okoliških krajev Žalca, je pa tekmovalo kar nekaj članov iz domačega kluba TD Savinjčan, ki so se vsi dobro odrezali v svojih kategorijah. šport ŠT. 9 I september 2019 21 Rokometašice sezono odprle Simon Jan veteranski svetovni prvak z zmagama D. Naraglav T. T. L. K. Po dveh zmagah se bodo v tretjem krogu merile 5. oktobra v domači dvorani proti ŽRK Krka Novo mesto. Z zadnje tekme na gostovanju v Izoli, kjer je prvič zaigrala Marjeta Vidak (levo, št. 8) Članska ekipa RK Zelene doline Žalec pod vodstvom Bojana Voglar­ ja je vstopila v novo sezono ligaških tekmovanj v 1. A državni rokomet­ ni ligi za ženske z dvema zmagama, z domačo zmago proti ŽRK Ptuj in zmago v gosteh proti ŽRK Izola. Potem ko je lani zasedla odlično drugo mesto v državnem prven­ stvu, se obeta še ena zanimiva sezona. V domači dvorani I. OŠ Žalec so žalske rokometašice v prvem krogu kar z 41 : 16 (17 : 6) nadigrale ŽRK Ptuj in navdušile domače navijače za uvod v sezono. Tekmo so nadzorovale od začetka do konca in niso dovolile presenečenj. Vztrajale so pri trdi obrambi kljub vodstvu do zadnje sekunde in uprizorile pravi strel- ski napad na ptujski gol. Zmagale so s kar 25 golov razlike, pri čemer so bile strelke v ekipi Anika Strnad (11), Kaja Kolar (7), Petra Fister (5), Lina Krulec (5), Alja Krevs (4), Anna Dobrić (3), Neža Herodež (3), Tjaša Žener (3). V drugem krogu 1. ADRL prejšnjo soboto so žalske rokometašice v gosteh v Izoli premagale prvoligaško novinko, ŽRK Izola, s 14 : 24. Ob odsotnosti zunanjih igralk Anike Strnad in Petre Fister se je kot nova moč v ekipi dobro znašla zunanja igralka, hrvaška šuterka Marijeta Vidak, in bila prva strelka ekipe z 10 goli. Druge strelke: Anna Dobrić (8), Kaja Krebs (3), Kaja Kolar, Lina Krulec in Alja Krevs (vse po 1 gol). Članska ekipa RK Zelene doline Žalec se je izkazala že v pripravljalnem obdobju. Priprave na novo sezono 2019/20 je začela v začetku avgusta, za njo pa so trije turnirji in 14 pripravljalnih tekem, na katerih se je ekipa kljub nepopolni postavi dobro izkazala. Bila je zmagovalka memorialnega turnirja Tacca v Italiji (blizu Milana). Tam so žalske rokometašice do končne zmage premagale tri italijanske in švicarsko ekipo. Konec avgusta so rokometašice RK Zelene doline Žalec zmagale na turnirju v Čakovcu, kjer so poleg njih sodelovale še štiri hrvaške ekipe. Poleg skupne zmage so za najboljšo strelko so razglasili Aniko Strnad, za najboljšo vratarko so imenovali Klaro Hrovatič in za najboljšo igralko Anno Dobrić, vse članice žalskega kluba. Ogrodje članske ekipe RK Zelene doline Žalec v novi sezoni ostaja bolj ali manj enako kot večji del lanske sezone, s tem da se ne bo vrnila poškodovana Pia Hren. Dodatno se je ob koncu lanske sezone poškodovala zunanja igralka, levičarka Saša Golavšek, ki bo predvidoma lahko zaigrala šele v drugem delu letošnje sezone. Igrati sta prenehali vratarka Larisa Grebovšek in srednja zunanja Pina Držan (zaradi študijskih izzivov). Na novo prihajata v žalsko člansko ekipo v letošnji sezoni mladinska reprezentantka iz vrst RK Krim Mercator, vratarka Petra Šurla Toth, mlada krilna igralka iz Slovenj Gradca, mladinka Alja Krevs in izkušena zunanja igralka Marijeta Vidak, ki prihaja iz Hrvaške in se je ekipi pridružila šele neposredno pred začetkom lige, prvič pa je zaigrala v tekmi drugega kroga. Na memorialu v dvojicah T. Tavčar Člana braslovškega Taekwondo kluba Sun Simon Jan in Boštjan Šketa sta konec avgusta nastopi­ la v veteranskih kategorijah na svetovnem prvenstvu v taekwon­ doju v Bolgariji. Posebno uspešen je bil Simon Jan, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka in bil član veter­ anske ekipe Slovenije, ki je naslov svetovnih ekipnih prvakov osvojila že četrtič zapored. Simon Jan je nastopal v veteranski kategoriji borbe posamezno in borbe ter v testu moči ekipno. V borbah posamezno je v najštevilčnejši kategoriji med veterani, silver borbe (–80 kg), po zmagah v borbah s Hopsi izgubili v superpokalu T. T. Hopsi, košarkarji s Polzele, so v tekmi za slovenski superpokal v Športni dvorani Podčetrtek v torek, 17. septembra, s 106 : 74 izgubili z ekipo Kopra Primorske. Hopsi so prvič v zgodovini nastopili v superpokalu kot finalisti pokala Spar. Superpokal, ki je tradicionalni uvod v novo sezono, bo odslej vedno potekal na praznik slovenske košarke – 17. septembra, na dan, ko so slovenski košarkarji leta 2017 postali evropski prvaki. Državno prvenstvo oziroma 1. SKL se bo s prvim krogom začela 2. oktobra. Polzelani so v novi sezoni precej spremenili ekipo, ki bo od zdaj brez ameriških košarkarjev. Tako bodo breme vsaj na začetku sezone nosili domači igralci. Boštjan Kuhar, trener Hopsov: »Ta tekma je bila za nas nagrada za lansko sezono. Glede na to, da smo šele dan pred tekmo dobili telovadnico za treninge, smo prišli povsem neuigrani in nepripravljeni. V tej sezoni bomo dali priložnost mladim, domačim igralcem.« Hopsi bodo tudi v letošnji sezoni igrali v mednarodni košarkarski ligi, v pokalu Alpe Adria. Žreb na Dunaju je Hopsom dodelil skupino B, v kateri bodo nasprotniki Hopsov češka ekipa Brno, slovaške Levice in avstrijska ekipa Gmunden. Danes v Športni dvorani na Polzeli ob 18. uri (25. septembra) v prvi tekmi doma gostijo ekipo Brno, 27. septembra ob 18. uri pa slovaško ekipo Levice. Z zadnje tekme na gostovanju v Izoli, kjer je prvič zaigrala Marjeta Vidak (levo, št. 8) Na teniških igriščih Športnega centra Žalec je v petek, 13. septem­ bra, pod pokroviteljstvom Občine Žalec, ZKŠT Žalec in Teniške akademije Volk Tomaž potekal tradicionalni teniški turnir dvojic v spomin na Vlada Vebra, pionirja razvoja tenisa v Občini Žalec. Turnirja se je udeležilo več kot 30 tekmovalcev in tekmovalk iz Savinjske doline. Tekmovali so v treh kategorijah: do 50 let, nad 50 let in v ženski kategoriji. Spodbudno je, da je na turnirju sodelovalo tudi veliko mladih igralcev. Turnir je odprl Matej Sitar, vodja enote šport pri ZKŠT Žalec. Po več urah igranja je bil vrstni red naslednji: dvojice nad 50 let: 1. Rado Antloga (Žalec), Savo Zupanc (Petrovče), 2. Matjaž Goršek (Petrovče), Damijan Sluga (Ponikva), 3. Slavko Košenina (Žalec), Srečko Slemenšek (Petrovče); dvojice do 50 let: 1. Beno Kveder, Radovan Antloga (oba Žalec), 2. Slaven Granič, Mitja Studička (oba Žalec), 3. Samo Sadnik, Lan Koprivc (oba Žalec); ženske dvojice: 1. Ajda Mandelc, Zala Kapitler (obe Galicija), 2. Tina Selišnik, Urška Turnšek (obe Polzela), 3. Emma Rajtmajer (Polzela), Kiara Lojen (Šmartno v Rožni dolini). predstavniki Rusije, Grčije, Japonske in Srbije osvojil naslov svetovnega prvaka. Slovenska ekipa, katere del je bil Simon Jan, je v borbah premagala Irsko, Anglijo, Češko in Japonsko ter že četrtič zapored osvojila naslov ekipnih svetovnih prvakov. Vsi dosežki veteranov so zadoščali tudi za osvojitev skupnega tretjega mesta med vsemi veteranskimi ekipami na svetovnem prvenstvu. Boštjan Šketa je nastopal v kategoriji veterani silver (40–50 let), forme prvi dan. Žreb mu je že v prvem krogu namenil poznejšega svetovnega prvaka, tako da je kljub odličnemu nastopu in minimalni točkovni razliki ostal tik pred stopničkami. ŠPORT NA KRATKO Članska odbojkarska ekipa SIP Šempeter, ki jo bo v novi sezoni ob pomoči Klemna Hrastovca ponovno vodil Sebastjan Cilenšek, se že pripravlja na sezono 2019/20, v kateri bo tekmovala v 2. DOL in Pokalu Slovenije. Kondicijski del priprav je zaupan Tjaši Nečimer Turnšek in Jasni Turnšek iz ŠD MAT. V 1. kolu 5. oktobra bodo Šempetrani doma gostili ekipo Radencev. Odbojkarice SIP Šempeter, ki bodo v sezoni 2019/20 tekmovale v 1. A DOL, Pokalu Slovenije in CEV Challenge CUPU, so v sklopu dneva ženske odbojke v soboto, 14. septembra, gostile ekipo aktualnih hrvaških prvakinj HAOK Mladost iz Zagreba in srečanje izgubile z rezultatom 2 : 3. V 1. kolu 1. A DOL, 12. oktobra, bodo Šempetranke gostovale pri ekipi Kopra. Košarkarski klub Prebold 2014, katerega članska ekipa Vrtine Palir bo tudi letošnjo sezono igrala v 4. SKL, njegove mlajše selekcije pa v 2. SKL, se je po odpovedi ene od ekip v Pokalu Spar odločil sprejeti izziv in sodelovati v pokalu. V prvem krogu se bodo člani pomerili s prvoligaško ekipo Terme Olimje iz Podčetrtka. Prva tekma bo odigrana v Preboldu, 5. oktobra, ob 18.00. V Medobčinski nogometni ligi Celje je tekmovanje v polnem teku. V 3. krogu je ekipa Žalca gostovala v Vojniku in igrala izenačeno z rezultatom 1 : 1, ekipa Savinjska Vransko pa je doma gostila ekipo Mons Klaudis in zmagala z rezultatom 2 : 0. Šahovski klub Braslovče je v avli Doma kulture Braslovče 18. septembra organiziral medgeneracijski turnir v šahu. Odigranih je bilo sedem kol z igralnim časom 15 minut za posameznega igralca. Prvo mesto v absolutni konkurenci je osvojil Friderik Emeršič, drugo Alen Vodovnik in tretje Janko Pirnat. Medalje v kategoriji do 9 let so osvojili: prvo mesto Luka Štorman, drugo Nina Kočevar in tretje Patrik Možina. Medalje v kategoriji do 15 let so osvojili: prvo mesto Jaka Štorman, drugo Bine Kočevar in tretje Voranc Plešivčnik. pisma bralcev / mladi 22 UTRIPOV HOROSKOP OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. KOZOROG VODNAR RIBI Vaš vladar Mars že ob začetku oktobra vstopi v znak tehtnice, po kateri bo potovalo več planetov, še zlasti Sonce v prvih treh tednih meseca. Umirili se boste in znali boste uživati življenje. Ljubezen se vam kar najbolj prijazno nasmiha! Ker ste v preteklih mesecih krepko presegli svoj proračun, bo treba malce stisniti pas in paziti na izdatke. V domačem okolju bodo odnosi urejeni, kar vam bo dajalo novih moči in spodbudo. Imeli boste občutek, da se okoliščine spreminjajo čez noč. Nič ne bo na koncu tako, kot je bilo videti sprva. V preteklih mesecih ste si zastavili veliko stvari pravilno, vztrajajte tako še v prihodnje. Prve sadove svoje potrpežljivosti boste želi že v tem mesecu. Pazite samo na pretirano čustvene reakcije, kar velja zlasti za čas okoli polne Lune, ki nastopi 13. v mesecu. V prvi tretjini meseca vas Venera ščiti in razvaja, odlično bo! Vaš vladar Merkur že ob začetku meseca vstopi v znak škorpijona, kar vam prinaša umiritev, povečuje tudi intuicijo. Veliko boste razmišljali o dodatnem viru zaslužka, ki se vam bo ponujal. Po eni strani bo videti zelo preprosto. Po temeljitem razmisleku pa boste ugotovili, da vseeno obstaja velika zanka. Oktober bo mesec lepih doživetij na čustvenem področju, lepo bo cvetelo tudi vaše družabno življenje. Na delovnem področju se vam dozdeva, da napredujete prepočasi. Vedite, da čas dela za vas, zato se zavestno umirite in bodite še vnaprej skrajno potrpežljivi. To velja še zlasti za prvo polovico meseca, ki bo precej stresna. Po polni Luni 13. se bodo situacije nekoliko unesle in lažje bo tudi sodelovanje z okolico. Venera v močnem škorpijonu vas bo navdahnila s posebno energijo, zaradi katere boste videti še privlačnejši in skrivnostnejši. Zanimiv mesec je pred vami, v katerem lahko dobro napredujete. Energije boste imeli dovolj, zato se velja potruditi, kajti vsi napori se bodo lepo obrestovali. Ni vam podobno, da na čustvenem področju vsako stvar analizirate do najmanjše podrobnosti, vendar trenutno delate prav to. Partnerju v tem času ne boste najbolj zaupali, lahko mu naredite celo krivico, kar velja zlasti za zadnjo tretjino meseca. Delovni in pridni boste, kar bo imelo zelo pozitivne posledice. Zaradi vstopa vašega vladarja Merkurja ob začetku meseca v znak škorpijona boste tudi zelo intuitivni. To vam bo v pomoč, ko se bo treba hitro in spontano odzivati. Tokrat bo v ospredju družinsko življenje, temu boste podredili vse drugo, iz tega boste tudi črpali svojo notranjo moč. Ker boste sami zelo vneti, lahko partnerju celo očitate, da popušča. Oktober je tradicionalno čas vladavine vašega znamenja in predstavlja eno izmed najboljših obdobij v vsem letu. Ogromno energije boste imeli, zato boste bojeviti in uspešni. Sonce bo v prvih treh tednih v vašem znaku, zato bo vitalna energija v krasnem porastu. Že vnaprej obžalujete, da se bo izteklo neko prijetno druženje. Vaše sposobnosti so trenutno na višku, zato to izkoristite v polni meri. Čustveno boste nekoliko manj stabilni. Merkur že ob začetku meseca vstopi v vaš znak, kar je odlična novica. Vse, kar boste načrtovali v tem času, lahko ima dolgoročne posledice. Ker ste upoštevali že vse možne zaplete, se ni bati, da ste kaj storili narobe. Optimizem, ki vas spremlja, je upravičen. Venera bo od 8. oktobra dalje v škorpijonu in vas bo vidno polepšala, samski se lahko celo na novo zaljubite! Strastno in odlično bo v ljubezni, uživali boste. V preteklem obdobju ste naredili veliko več stvari, kot ste lahko upali, in lahko ste zadovoljni. Vprašanja eksistence, izobraževanja, financ in povezovanja s tujino bodo še vedno v ospredju. Naj vam nič ne jemlje energije in dobre volje, delujte v enakem tempu tudi v prihodnje. Vaše dobro razpoloženje in počutje bosta nalezljivi. Odlično se boste počutili v družbi, zato bo veselo. S svojim optimizmom boste znali potegniti mimogrede tudi druge za seboj. Ne boste popuščali, saj se zavedate, da ste se lotili velikega zalogaja. Ne boste ostajali na pol poti, prehodili boste celo! Urejali boste stvari, ki so eksistenčnega pomena, in vneme vam ne bo primanjkovalo. Pot, za katero ste se odločili, bo od vas zahtevala določene spremembe, za katere pravzaprav že dolgo časa veste. Zaradi velike aktivnosti na delovnem področju bo vaša potreba po počitku nujnost. Prav zaradi tega bo vaše družabno življenje umirjeno. Sonce in drugi planeti v sorodnem zračnem znaku vas odlično podpirajo. Ne odlašajte z uradnimi koraki, ki jih morate storiti, da boste lahko nadaljevali začeto. Temu, da se bo zaradi tega vsul plaz sprememb, se ne boste mogli izogniti. Nič vas ne bo vrglo iz tira, prav obratno, s filozofskim mirom se boste odzivali na napete situacije. Nekdo vam bo hotel položiti račune na mizo, vi pa ne boste pripravljeni na takšno vrsto pojasnjevanja. Okolica vas ceni, to se vam je že velikokrat potrdilo. Zaradi pretiranih obremenitev v zadnjem obdobju ste prišli do križišča, ko se boste morali odločati, ali je res kariera vredna tako velikih žrtev. V tem smislu bo izjemno aktualen čas pred polno Luno 13. Druga polovica meseca bo prijazna po čustveni ter ljubezenski plati, odlična bo tudi vaša komunikacija. Vendar velja tudi velika previdnost, mimogrede vas lahko zanese v pretirano dramatiziranje! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 9 I september 2019 Plesalci opravili izpit z odliko T. Tavčar PGB Plesalci Plesnega gledališča Braslovče so poleti opravili izpite iz sodobnega plesa za prvi in drugi letnik na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (KGBL). V avgustu, ko je večina učencev še počitnikovala, so plesalci Plesne­ ga gledališča Braslovče končeva­ li priprave na izpite. Na vaje so prihajali voljni za delo, je povedala Ana Vovk Pezdir, ki jih je pripravl­ jala za izpite. To se je poznalo pri rezultatih: izpit za prvi in drugi razred sodobnega plesa so opravili z odliko. Plesno gledališče Braslovče, ki je sicer vpeto v lokalno okolje (vključeno je v Prosvetno društvo Braslovče), že štiri leta deluje po smernicah nacionalnega programa za sodobni ples. In čeprav v Savinjski dolini prevladujejo druge zvrsti plesa, sodobni ples išče svoje mesto med osnovnošolci. Pri pouku sodobnega plesa učenci spoznavajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo plesno tehniko, se preizkušajo v samostojnem in skupinskem plesnem ustvarjanju ter odkrivajo svoj plesni izraz. Kljub težnji po izogibanju uniformiranosti v plesnem izrazu so plesalci sposobni zadostiti zahtevam skupnih ciljev na izpitu iz sodobnega plesa. Plesalce je za izpit pripravila Ana Vovk Pezdir, v Ljubljani pa jih je ocenjevala tričlanska komisija Konservatorija za glasbo in balet. Po izpitu je komisija plesalcem podala strokovno analizo opravljenega dela, in to za vsakega plesalca posebej. Izkušnja je bila zelo pozitivna za mlade Braslovčane, ki se v plesnem gledališču izogibajo plesnim »main stream« težnjam v popularnih in množičnih oblikah plesa. Ana Volk Pezdir s plesalci PISMA BRALCEV Jože Rupnik skozi oči njegove učenke Na tržnici sem stala poleg dedija, ki je prodajal srbske lubenice, ko sem poleg videla mogočno zgradbo. Otroci so prihajala izza zidu, bili so sproščeni, razposajeni, lovili so se in smejali. Pritegnili so mojo pozornost. Vprašala sem dedija, kaj se dogaja v tej stavbi. Sicer pravoslavec mi je razložil, kaj je cerkev, nekaj govoril o verah, a rekel, naj se za podrobnosti obrnem na mamo. Ob prihodu domov začnem spraševati mami o zgradbi in kaj je to vera. Mami mi razloži obe veri, pravoslavno in krščansko. Razloži pomen cerkva in pojasni učenje verouka. Izrazim željo, da bi hodila k verouku. »Prav,« je rekla, »te bomo vpisali.« Pri vpisu sem spoznala patra Jožeta, kot se je predstavil. Spomnim se ga stati pred tablo in govoriti o tem, kaj bomo počeli pri verouku. Že to mi je bilo všeč, da je potekal v popoldanskem času in sem lahko sama šla malo dlje kot samo do šole. Seveda z verouka otroci nismo vedno šli takoj domov. Treba se je bilo še loviti in sproščati razposajenost. Verouk je potekal enkrat na teden v učilnici zgradbe, poleg cerkve sv. Nikolaja v Žalcu, kjer je pater Jože služboval od leta 1973. Pater Jože nas je vedno pričakal na vrhu stopnišča, ki je vodilo v stavbo, kjer je bila veroučna učilnica. Vsakega posebej je poimensko pozdravil, se mu nasmejal in nas vprašal, kako smo. Na policah so bile skrbno negovane rože, nikoli ovenele. Tudi te je skrbno zalival. Pri verouku nas je na začetku izprašal, ali smo se udeležili nedeljske maše in obhajila, ter nam ob pozitivnem odgovoru dal križec za mašo in križec za obhajilo. Če nisi bil pri maši, si dobil minus, če pa si bil pri maši in nisi šel po obhajilo, si dobil krožec. Učil nas je, da moramo povedati resnico ob prisotnosti v cerkvi, kajti če lažemo, lažemo sami sebi, ne njemu. Zaupal nam je, čeprav je vedel, da smo včasih malo izkrivili resnico. Sledenje prisotnosti verouka in tedenski obisk maše ter obhajila sta bila dva kriterija za končno oceno. Tretji kriterij sta bila testa, ki smo ju pisali in ustno odgovarjali ob polletju in na koncu veroučnega leta. Pater Jože nam je pomagal pri učenju, dojemanju vere, odgovoril na vsa naša vprašanja, saj smo težko dojeli pomen vere. Seznanil nas je z grehi, ki jih uči vera, in nam razložil, kako se spokoriti. Pozneje smo dojeli, da so to naša dejanja in naše obnašanje do sebe in drugih. Razumel nas je. Zaupal nam je. Nikoli ni vsiljeval vere, ampak nas je preko nje učil, kako postati boljši ljudje. Najboljši verouk je bil ob večjih praznikih, saj nam je takrat na zemljevidu v učilnici pokazal Sveto zemljo, njeno strukturo, tako versko kot geografsko. Potem smo gledali filme, ki so prikazovali običaje krščanskih praznikov. Ob gledanju filmov je vedno sedel za nami, ob steni na sredini na koncu učilnice. Prisrčno nas je imel na očeh, saj smo znali biti navihani. Po verouku nas je vedno pospremil in za vse tiste, ki smo imeli še kakšno svoje vprašanje, si je vzel čas in s pogovorom razblinil naše miselne zagonetke. Dragi pater Jože, bili ste naš svetovalec. Naš pater Jože je znal tudi zaropotati, ko smo bili preveč nagajivi. Takrat je nekatere postavil v kot, kar se je zgodilo zelo redko in vedno z istimi otroki. Ampak to stanje v kotu je bilo milo in kar hitro jih je poslal nazaj na njihove sedeže. Njegov glas je bil vedno umirjen, nikoli se ni na nas drl, vedno poučeval sproščeno in ne samo o krščanski veri, poučeval je predvsem o življenju. Poučeval nas je, kaj je prav, kaj ni, kaj se spodobi in kaj ne, da moramo biti dobri drug do drugega, da ne smemo krasti, da ne smemo jeziti staršev, da je družina sveta, da se moramo spoštovati in da ne smemo biti požrešni v vseh pogledih. Pater Jože, v mojih osmih letih verouka ste mi vero predstavili na nevsiljiv način. Ko sem osnovnošolsko odraščala, ste mi s svojimi besedami velikokrat dali misliti. Na primer, ko sem se jezila, ste mi z nasmeškom dejali: »No, Maja, če se boš tako jezila, boš imela zgubano čelo, ko boš odrasla.« Tudi prek primerov krščanskih zapisov, dejanj raznih svetih zgodovinskih ljudi ste mi približali dobro obnašanje, ki temelji na ljubezni, in prikazali, kaj je dobro in kaj slabo. Resnično, učili ste Življenje. Pozneje vas dolgo nisem videla, vse dokler nisem začela hoditi v službo. Zadnjih skoraj dvajset let sem vas tako velikokrat srečala zjutraj, ko ste šli po kruh, jaz pa v službo. Vedno sva si izmenjala nasmeh, se pozdravila in nekajkrat ste me tudi prijazno ogovorili. Prijetno mi je bilo pri srcu in s to srčnostjo se tudi poslavljam od vas. Počivajte v miru, vaša učenka Maja Šelekar, Žalec mladi in prve objave ŠT. 9 I september 2019 23 Mini paleta za osnovnošolce T. Tavčar Letošnje Mini palete se je udeležilo 33 otrok iz vse Slovenije, ki so na ogled postavili 45 likovnih del na temo živali. Z razstave v gradu Komenda na Polzeli Zveza likovnih društev Slovenije (ZLDS) je lani na pobudo predse­ dnice Klavdije Sitar vpeljala nov pilotni projekt, katerega cilj je, da se v spoznavanje likovnega ustvar­ janja in svet likovne umetnosti privabi mlade, predvsem osnovno­ šolske otroke. Lani je v pilotnem projektu sodelovalo 17 otrok, letos pa je ZLDS v sodelovanju z likovno sekcijo KUD Polzela k projek­ tu privabil 33 otrok, ki so tokrat ustvarjali na Polzeli. Ob odprtju razstave, ki je bila na ogled na Gradu Komenda na Polzeli do 28. septembra, je predsednica ZLDS Klavdija Sitar povedala, da je udeležba otrok dokaz, da je projekt na pravi poti. Predsednica žirije izbora nagrajenih likovnih del je bila Urška Juhart, likovna pedagoginja, ki je imela zelo težavno delo. Kakovost oddanih del je bila namreč izjemna. Tako je zlato mini paleto 2019 prejela Lara Krajnc iz OŠ Livada Velenje, srebrno Lara Jezernik iz OŠ Tabor in bronasto Brina Habjan iz OŠ Prule Ljubljana. Na odprtju razstave je zbrane v imenu gostitelja KUD Polzela pozdravil predsednik KUD Polzela Marko Slokar. Vsak sodelujoči likovni ustvarjalec je za svojo udeležbo prejel priznanje ZLDS, koruzno punčko, ki je navdih za izdelavo našla v zgodbi Neže Maurer. Odprtje razstave sta z igranjem na klavir in violino popestrili učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec, oddelka Polzela, Eva Šekonja in Neža Cizej. Šest štipendij Županovega sklada T. Tavčar Tim Jevšnik pred finalnim nastopom Jevšnik četrti na svetu T. T. World archery Petnajstletni Tim Jevšnik s Polzele je na svetovnem mladin­ skem lokostrelskem prvenstvu osvojil odlično četrto mesto. Prvenstvo je potekalo v Španiji. Tekmovalo je 585 lokostrelcev iz 61 držav v kategorijah kadeti in mladinci. Tim je streljal za bron na final- nem odru pred kraljevo palačo sredi Madrida. Premagal ga je Turk Akcaogluj. Kljub temu se je Tim z izjemnim streljanjem uvrstil med prve štiri najboljše lokostrelce na svetu v kategoriji sestavljeni lok – kadeti. Glasna je bila tudi podpora navijačev, ki so prišli v Madrid, in doma ob prenosu na televiziji. Odprtje šolskega čebelnjaka D. Naraglav Župan Občine Polzela Jože Kužnik je v četrtek, 12. septembra, na podpis pogodbe o štipendiran­ ju iz Županovega sklada za šolsko leto 2019/20 povabil vseh šest štipendistov: Urško Turnšek, Emo Kovačič, Kristjana Rojnika, Benja­ mina Kopšeta, Hano Govek in Tjašo Kopše. Štipendije iz Županovega sklada, ki ga je ustanovil v letu 2013, so namenjene pomoči potrebnim in nadarjenim otrokom, ki nimajo materialnih možnosti za svoj razvoj, ter drugim dijakom in študentom pri njihovem šolanju. Po podpisu pogodbe je župan izrazil zadovoljstvo nad uspehi, ki jih štipendisti dosegajo v času šolanja. Takšnih si želi tudi v prihodnje. Mesečna štipendija za vsakega posebej znaša 120 evrov. Predlog, da se v šolskem parku postavi čebelnjak, je dal čebelarski mojster Ivan Spasič, ki praktično pomaga voditi šolski krožek. Štipendisti in župan Jože Kužnik med podpisom pogodbe Mladi čebelarji ob šolskem čebelnjaku UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 zkst.utrip@siol.net V OŠ Šempeter so v torek, 17. septembra, namenu predali šolski čebelnjak, ki je nastal v sodelovanju s Čebelarskim društvom Šempeter in šolo. Čebelarski mojster Ivan Spasič je skupaj s Pavlom Reguljem najzaslužnejši za izvedbo tega projekta. Celotno delo sta opravila sama, prostovoljno, donirala sta opeko, vijake, tečaje, les, barvo in preostali drobni material. Štiri GLOBINSKO ČIŠČENJE SEDEŽNIH GARNITUR, AVTOMOBILOV, VZMETNIC, STOLOV, TEKSTILNIH TALNIH OBLOG Mateja Gojzdnik s.p. info@maximum-trade.com 051 326 444 dni sta doma rezala, žagala ter stružila in 16. junija je bil čebelnjak že postavljen, vanj pa vseljene čebele, ki so jih poleg njiju donirali še Edvard Plovštajner, Peter Pečnik in Leon Zajc, panje pa je prispeval Edi Svet. Nekaj dni pozneje so učenci pod mentorstvom učiteljice Angele Pinter čebelnjak pobarvali in nanj namestili štiri poslikane in pobarvane panjske končnice. Svoje je dodala še Veronika Spasič, ki je poskrbela za ocvetličenje okolice čebelnjaka. Na dan odprtja s slavnostnim prerezom traku in izmenjavo daril je bilo poskrbljeno tudi za prijeten kulturni program, ki so ga pripravili: šolski MPZ pod vodstvom Katje Florjančič s petjem Slakove pesmi Čebelar, Meta Sedminek v vlogi škrata Kuzme in Luka Sevnšek v vlogi čebelice. Po prerezu traku, ki sta ga opravila predsednik ČD Šempeter Peter Pečnik in ravnatelj Uroš Vidmajer, so nastopili še mladi šolski folkloristi pod mentorstvom učiteljice Andreje Plut, ki so tokrat prvič zaplesali v novih oblačilih. Na harmoniko pa je zaigrala Nika Gračnar. 24 savinjske zgodbe ŠT. 9 I september 2019 Geopunkturni krog: »Človek, prebudi se« pod Homom D. Naraglav Dvajset izšolanih umetnikov iz Slovenije in Hrvaške je pod vodstvom Marka Pogačnika ustvarjalo kozmograme na velike skale, pripeljane s Krasa. Marko Pogačnik V Šeščah 21 pri Preboldu, na pose­ stvu nekdanjega klenega moža, čebelarja in sadjarja Filipa Koče­ varja, so vročega avgustovskega dne uresničevali projekt geopunk­ turnih krogov Unescovega umetni­ ka za mir in akademskega kiparja Marka Pogačnika, ki se s tem ukvarja že 15 let. Na posestvu, kjer zdaj gospodari vnuk Peter Kočevar z družino, so umetniki ustvarjali kozmograme pod Pogačnikovim vodstvom. Geopunkturni krog je zdaj že postavljen, odprtje pa bo v torek, 15. oktobra, ob 17. uri. Kot nam je povedal Marko Pogač­ nik, ki je tudi vodja skupine za umetnost VITAAA, so se za postavitev svetovnega geopunkturnega kroga v Šeščah pri Preboldu odločili zaradi edinstvene lokacije, ki jo predstavlja Hom, ki je sveta gora nad Šeščami. Oblikovana je kot podolžen zmajev hrbet, ki žari s prasilami Zemlje. Stari narodi so jo obiskovali kot svetišče Matere Zemlje. V krščanski dobi je bila kronana z romarsko cerkvijo Marije Magdalene kot naslednice neolitske Boginje. V svoji notranjosti varuje vilinsko ljudstvo. Geopunkturni krogi s kozmogrami »Namen geopunkturnih krogov je ponovno razviti pogovor med človeškim rodom in Zemljo ter njenimi elementarnimi bitji. Umetniško delo tak dialog omogoča. Vsak geopunkturni krog je kolektivna stvaritev, ki jo sestavlja mnogo individualnih prispevkov. Pri izdelavi in postavitvi tega kroga pod Homom je sodelovalo okoli 40 ljudi. Geopunkturni krogi so sestavljeni iz določenega števila kamnitih enot. Informacije, shranjene v mineralni zavesti kamna, omogočajo dotik (neke vrste akupunkturo) Zemljinega telesa. Komunikacija z zavestjo Zemlje poteka s pomočjo znamenj, vklesanih v kamne, tako imenovanih kozmogramov. Ti omogočajo komunikacijo s pokrajino in bitji, ki nimajo fizičnih oči. Izklesani so na način, da ustvarjajo svetlobno sfero, ki jo bitja Zemlje in vesolja lahko občutijo. To je razlog, da so oblike kozmogramov izklesane konkavno kot posodice, ki lovijo sončno in lunino svetlobo. Tako nastane svetlobni lik sporočila,« nam pove Pogačnik in doda, da so za krog v Občini Prebold izbrali temo »Človek, prebudi se«. Da bi se človeštvo spremenilo, je potrebno, da vedno več posameznikov znotraj sebe prebudi kakovosti, ki jih utelešajo posamezni kozmogrami tudi v tem geopunkturnem krogu pod Homom. Tukajšnji kozmogrami, ki so na 14 postavljenih kamnih pripeljani iz kamnoloma Lipica, predstavljajo dvajset različnih tem. Ena izmed teh je »To, kar govoriš, tudi ustvarjaj«, predstavljajo pa tudi novi način odnosa do živalskega in rastlinskega sveta. potrebno, da se položaj na Zemlji spremeni. Tak, kot je zdaj, ni preveč Geopunkturni krog je postavljen. Skupinska slika večine ustvarjalcev skupaj z lastnikom posestva in njegovo ženo ter Markom Pogačnikom Eden izmed 20 kozmogramov Komunikacija med človekom in Zemljo »Z vsakim znamenjem poskušamo nagovoriti določeno kakovost, ki jo je človek pozabil ali se izgublja, zato da bi se ozavestil, kaj je vse prijazen,« še poudari Pogačnik, ki je Projekt geopunkturnih krogov začel realizirati leta 2004 kot način, kako ponovno vzpostaviti komunikacijo med človekom in Zemljo kot noosfero, specifično obliko zavesti. »Geopunkturni krogi so postavljeni v različnih konstalacijah na krajih, kjer je komunikacija z noosfero mogoča. Kamniti stebri imajo vklesana znamenja, oblikovana po principu univerzalnega likovnega jezika,« pove Pogačnik in doda, da pri realizaciji vedno sodeluje mednarodna skupina izšolanih umetnic in umetnikov. V Slovenji, v Ljubljani, je bil leta 2008 postavljen Hologram Evrope v povezavi s slovenskim predsedovanjem EU, geopunkturni krog je lociran tudi ob Savi in Cerkniškem jezeru, od leta 2017 pa tudi v severnem delu mariborskega Mestnega parka. V tujini pa so geopunkturni krogi postavljeni na Češkem, Portugalskem, Hrvaškem, v Bosni, Avstriji, Kanadi in ZDA. »Zgodba kozmogramov ima dva dela. Eden je prevod pokrajine – gre za to, da ugotovimo, katere temeljne kakovosti so v nekem prostoru, in da najdemo tisto, kar je spregledano ali površno gledano. Gre za mojo vizijo o diagonali, ki teče skozi Slovenijo. Ves sistem se začne na Goričkem, tam so doma prvinske sile, tiste, ki premikajo kontinentalne plošče. Vsak prostor v tej diagonali dobi kozmo- gram, ki smo ga oblikovali različni ljudje. Kozmogram je meditativno delo; poglabljali smo se v pokrajino več mesecev in začutili smo temeljne kakovosti, ki jih izražamo. Zmeraj gre za kolektivno delo, za kombinacijo individualnega in kolektivnega. Brez izgube individualnosti in brez tega, da bi ta prerasla v egocentrično držo,« poudari naš sogovornik in doda da je poseben tudi način klesanja, ki ga je razvil. Kot pravi, je delo konkavno, s skledastimi oblikami pa lovijo sončno svetlobo. Vse je izklesano na roko, in to ritmično, kot tako pa vidno za bitja drugih razsežnosti. Zlata poroka z gasilskim curkometom D. Naraglav Fanika in Jože Jager iz Prebolda sta vse svoje skupno življenje povezana tudi z gasilstvom in društvenim delovanjem v PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka. Ustvarjalka med delom Unescov umetnik za mir Marko Pogačnik se je začel kulturno udejstvovati že v dijaških letih in pozneje kot ustanovni član nadaljeval konceptualistično skupino OHO. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kot svobodni umetnik deluje od leta 1968, leta 1971 je začel s prijatelji umetnost povezovati z življenjem (landart) in je ustanovil komuno v Šempasu v Vipavski dolini. Z ženo Mariko in hčerkami Ajro, Nike in Ano je razvil novo umetniško prakso, imenovano litopunktura, s katero postavlja kamnite stebre na izbrane točke v pokrajini. V stebre vkleše znake, tako imenovane kozmograme, ki z vibracijo vklesane informacije delujejo na zavest prostora. Vseskozi se posveča tudi delavnicam na terenu, kjer skupaj z ljudmi vzpostavlja nov odnos do narave in prostora. Za svoje delo je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, Bevkovo nagrado (oboje 1991) in Jakopičevo nagrado (2008). Je avtor več knjig, številne so tudi prevedene. In je avtor državnega grba Republike Slovenije. Leta 2016 je prejel tudi častni naziv Unescov umetnik za mir. Zlat jubilej svojega skupnega življenja sta praznovala konec preteklega meseca in svečano zaobljubo izrekla tam kot pred 50 leti, v župnijski cerkvi sv. Pavla. Svojemu nekdanjemu dolgoletnemu poveljniku in podpoveljniku ter njegovi ženi so ob jubileju stanovski tovariši iz domačega društva ob cesti Prebold–Trbovlje pripravili vodni slavolok (curkomet), ki ga je z glasbo pospremila tudi Godba Prebold. Zakonca je potem v spremstvu svojih najdražjih v župnijski cerkvi sv. Pavla sprejel domači župnik Damjan Ratajc. Slovesno zaobljubo sta tokrat izrekla v spremstvu prič, hčerk Tanje in Branke. Obogatili so jo pevci na koru. Po obredu je sledilo veselo druženje s kosilom in zlato poročno zabavo v Aninem domu. Fanika, rojena Žohar, je bila doma v Sv. Lovrencu, Jože pa v Preboldu, kjer od leta 1977 tudi stanujeta v svoji hiši. Fanika je vse do svoje upokojitve delala v Tekstilni tovarni Prebold, Jože pa je bil slikopleskar, zaposlen pri Albertu Železniku, pozneje do upokojitve pa še pri njegovem sinu Marku. V zakonu sta Med poročnim obredom pri blagoslovu prstanov se jima rodili hčerki Tanja in Branka, zdaj pa ju razveseljujejo vnuki Luka, Jaka in Kaja. Še vedno pa sta oba z velikim veseljem prisotna med gasilci, že dolgo let pa je Jože tudi v veliko pomoč Župniji Prebold. Skupaj tudi pridno urejata hišo in vrt ter sta že nekajkrat prejela priznanje Občine Prebold za najlepše urejeno hišo z vrtom. Jože je gasilski častnik druge stopnje in je bil poveljnik v preboldskem društvu polnih dvajset let. Pet let je bil še podpoveljnik društva, en mandat pa tudi podpoveljnik Gasilske zveze Prebold. Dvajset let je bil tudi član poveljstva GZ Žalec, prav toliko let je tudi član komisije za odlikovanja pri GZ Prebold. Za svoje delo je prejel vrsto odlikovanj. savinjske zgodbe ŠT. 9 I september 2019 25 Brez zaupanja v hmeljarstvu ne gre Ksenija Rozman Bina Klemen Šalej iz Drešinje vasi je četrta generacija hmeljarjev v družini, mladi prevzemnik kmetije, ki z ramo ob rami z očetom Slavkom in celotno družino prideluje hmelj ter od tega živi. Zadovoljen nasmešek pove več kot tisoč besed. Za hip z njegove­ ga obraza izgine samo ob vprašan­ jih, ali se morda spet obeta kriza v hmeljarstvu in kako je z okužbo hmeljišč z viroidom. A takoj spet z nasmeškom pove, da so pripravlje­ ni in da ukrepe že izvajajo. Klemen Šalej z družino skupaj z drugimi hmeljarji dokazuje, da hmeljarst­ vo ni samo kulturna dediščina ali najnovejša turistična blagovna znamka. Pri Šalejevih so prejšnji teden še brneli obiralni stroji, saj so letos začeli obirati pozno v avgustu. A ne brnijo samo obiralni stroji in traktorji, ki vozijo hmelj. Velika in lepo urejena hala med hmeljišči ima v svoji notranjosti najnovejše stroje, ki poskrbijo za obiranje, sortiranje, sušenje, vlaženje in pakiranje hmelja v bale. Dva sta nemška, ker ju pri nas ni mogoče kupiti, vse drugo je plod slovenskega znanja in dela, pove Klemen Šalej. In ne more skriti ponosa. Kot tudi ne njegov oče Slavko, hmeljarski starešina, ki je dolgo sanjal o taki hali. Nekaj let sta sanjala skupaj, zdaj pa so se jima sanje uresničile. Tudi udeleženci svetovnega hmeljarskega kongresa so bili navdušeni nad tem, kar so videli. »Tradicija hmeljarstva na naši kmetiji sega v leto 1883, sam sem četrta generacija. Sprva so poleg reje živali in poljedelstva obdelovali le nekaj sadik hmelja, z leti pa se je kmetija počasi preusmerjala v popoloma hmeljarsko – poljedelsko kmetijo. Ena izmed prelomnic je bila v letu 1970, ko je oče nabavil prvi lasten obiralni stroj, največja pa v letu 2000, ko smo po stečaju Kombinata prevzeli površine s hmeljišči in mehanizacijo. Naslednja prelomnica je leto 2017, ko smo zgradili novo obiralno halo. Od 73 hektarjev vseh površin, ki jih obdelujemo, je 40 hektarjev hmeljišč s sortami savinjski golding, aurora, bobek in celeia. Na drugih njivah so koruza, pšenica, oves, tudi fižol. Živine nimamo,« predstavi svojo kmetijo na kratko Klemen Šalej. Po pouku takoj na traktor Danes 36-letni Klemen je gospodarjenje prevzel leta 2016. Da bo izmed dveh sinov prav on mladi prevzemnik, ni bilo nikoli vprašanje, pove: »Ves čas sem imel veselje do Tri generacije družine Šalej Klemen in Slavko Šalej – nasmejana in ponosna kmetijstva. V osnovni in srednji šoli – ko sem prišel iz šole domov, sem najprej sedel na traktor. Opravljal sem tudi druga dela, saj smo do leta 2000 imeli samo tri hektarje hmeljišč in smo večinoma vse opravili sami. Do takrat smo tudi obirali hmelj v Kombinatovi hali v Arji Vasi, skupaj z Gajškom in Trobišem, po denacionalizaciji pa smo morali poskrbeti za lastno obiralno halo. Moj oče je že leta 2006 začel spravljati skupaj papirje za novo halo. Kar deset let je trajalo, da smo projekt uresničili s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev in seveda kredita. Naj povem, da za sušenje uporabljamo lesne sekance, saj smo morali zaradi vodovarstvenega območja črtati kurilno olje. In tega ne obžalujemo.« Med družinskimi anekdotami o njegovem otroštvu je tista, ko so ga šestletnega na traktorju ustavili policisti. Oče je bil na prikolici – na kupu krompirja. Tudi brat je ves čas pomagal na kmetiji, vendar je nato odšel v računalniške vode. »Z ravnine na ravnino« Danes pri Šalejevih živijo tri generacije. Poleg Klemnovih staršev Danice in Slavka ter brata so najpomembnejša njegova dekleta: žena Urška, destletna Neža, sedemletna Špela in 11-mesečna Klara. Odveč je dodati, da starejši že znata voziti traktor in da sta bili tudi pri obiranju zraven, dokler se ni začelo novo šolsko leto. Zdaj je pač na prvem mestu šola. Svojo ženo Prekmurko je Klemen spoznal na fakulteti v Mariboru. Pri njej doma kmetije niso imeli, ampak vsaj »šla je z ravnine na ravnino«, smeje pravi Klemen. Tudi ona je kmečko zavarovana, tako da vsi živijo od kmetijstva oziroma hmeljarstva. Pa ne samo to, tudi tast Jožek in tašča Romana sta postala pomembna člana tega gospodarstva, saj sta v času obiranja zadolžena za pakiranje hmelja. Prvo leto so ju naučili, zdaj pa to z veseljem opravljata. Sicer pa se o delu sproti dogovarjajo. Ker tako domačijo kot obiralno halo krasi cvetje, je očitno, da imajo vsi čut za lepo. Še zlasti Slavko rad poskrbi za nekaj več od osnovne urejenosti. Cvetje pa predvsem zaliva ... Vse, kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima vrednosti. Za hmeljarskega starešino je Klemen še premlad, ima pa podeželska mladina eno izmed najodgovornejših nalog vsako leto – izbrati hmeljsko princeso, ki mora biti doma na hmeljarski kmetiji in ne sme biti poročena. Klemen pravi, da je deklet dovolj, le težje jih je prepričati, da prevzamejo ta naziv in s tem kar veliko obveznosti. »Biti z naravo in biti sam svoj šef pomeni več kot vse drugo.« Sosedom napove škropljenje Pri Šalejevih pridelajo od 60 do 80 ton hmelja, odvisno od letine. Nekaj imajo dolgoročnih pogodb, drugo prodajo na trgu. S cenami so trenutno zadovoljni, zavedajo pa se približno petletnih nihanj cen in prodaje. Samo od poljedeljstva pa skoraj gotovo ne bi mogli živeti. Kot največji problem, s katerim se ukvarja, Klemen izpostavi: »Papirologija. To bi bilo treba zmanjšati. Mi smo v ukrepih KOP OP in moramo zapisovati vsa opravila v poljedelstvu, seveda tudi vsako škropljenje in gnojenje.« Kako pa se razumejo s sosedi hmeljskih nasadov v času škropljenja hmelja? »Upam, da lahko rečem, da imamo dobre sosedske odnose. Glede škropljenja trem najbližjim sosedom, ki imajo hiše okoli deset metrov od nasadov, napovem škropljenje, da pokrijejo svoje vrtove oziroma vrtnine.« Odločno proti viroidu Slavko Šalej ob najsodobnejšem obiralnem stroju se hitro širi, zato moramo ukrepati. Odločbo o tem nam je že izdala veterinarska uprava. Dve leti na teh površinah ne sme biti hmelja, prvo leto pa je seveda treba zemljišče temeljito očistiti.« Potem bodo znova zasadili zdajšnje tradicionalne sorte hmelja, ker se zelo dobro prodajajo. Zaradi okužbe pa sadike tokrat ne bodo iz njihovega matičnega nasada, ampak jih bodo morali kupiti na inštitutu. Tudi Šalejevi so nekaj hmeljišč to sezono že opremili z biorazgradljivimi hmeljskimi vrvicami, ki so se na hmeljiščih izkazale za zelo dobre, čeprav vreme z ujmami ni bilo ravno prijazno do hmelja. Zdaj pa morajo preizkusiti še, ali so res stoodstotno razgradljive, je povedal Klemen. Za spomladanska dela v hmeljiščih in za obiranje je še vedno potrebne precej sezonske delovne sile. Če je bilo pred leti glede tega kar veliko težav, jih je »danes še več; za vsakega, ki pride, moramo najprej dati prijavo na Finančno upravo, kdor še nima Lani se je prvič tudi na hmeljiščih Šalejevih pojavila okužba z viroidno zakrnelostjo. Ko so opazili prve okužbe, so dali pregledati vsa hmeljišča. »Zato bomo letos odstranili hmelj na 13 hektarjih. To je sicer četrtina vseh naših hmeljišč, zato se nam bo poznal izpad prihodka. Toda gre za resnično nevarno okužbo, ki Sredi hmeljišč v Drešinji vasi stoji sodobna hmeljarska hala Šalejevih. v Sloveniji davčne številke, jo mora dobiti, seveda je vse treba prijaviti tudi na policiji, skratka, spet gora papirjev«. Pri obiranju imajo deset sezoncev, za spomladanska opravila pa dvajset. Podeželska mladina in svet inštituta Klemen Šalej opravlja tudi razne funkcije. Bil je predsednik Podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, šest let je že v nadzornem odboru zveze slovenske podeželske mladine, kot predstavnik hmeljarjev je bil izvoljen v svet Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. »Mladi si prizadevamo zlasti za digitalizacijo na kmetijah, in to nam tudi dobro uspeva. Spodnjesavinjsko društvo podeželske mladine in zveza delata zelo dobro tudi glede promocije podeželja in mladih, sodelovanje s kmetijskim ministrstvom je prav tako zelo dobro. Svetovalko, specialistko za hmeljarstvo Ireno Friškovec, pa smo v času mojega mandata klicali kar naša druga mama.« Najprej hmelj, potem denar Kaj pa pivovarstvo? »Naredil sem pivovarsko šolo, da bi se ukvarjal z varjenjem in prodajo piva, pa nimam dovolj časa. Treba se je posvetiti ali pridelavi hmelja ali pa pivovarstvu. Oboje hkrati ne gre, saj je tudi pri pivu potrebna stalna kakovost, če želiš obdržati kupce.« Pa je kdaj pomisil, da bi vse skupaj pustil in se kje zaposlil? »To pa ne. Biti z naravo in biti sam svoj šef pomeni več kot vse drugo. Tako pred leti kot zdaj delava z očetom skupaj, v družini se skupaj odločamo o vsem. Takrat, ko je bil kilogram hmelja po pol evra, je bilo res hudo. Ampak smo zdržali in že naslednje leto je bilo bolje.« In če pride nova kriza? »Letos bomo varčevali za naprej, kar ne bo šlo za kredit,« se zasmeji Klemen Šalej in doda, da sodelujejo s stalnimi trgovci s hmeljem, ki jih poznajo in je vzpostavljeno tudi zaupanje. »Najprej daš hmelj, potem dobiš denar, tu je potrebno zupanje.« 26 naša dediščina ŠT. 9 I september 2019 Zgodilo se je tistega septembra pred dvajsetimi leti … K. R. in L. K. Arhiv V tokratni zakladnici zgodovine našega časopisa bomo prebirali 3 septembrske številke zadnjih dvajset let, kajti septembra pred dvajsetimi leti se je takratni tiskani medij, pred tem prvih 12 let Savinjski občan, potem 9 let Savinjčan, ponovno rodil, tokrat kot Utrip Savinjske doline. To ime ponosno nosi že dvajset let. Za rojstni dan smo ga prenovili, kot je bil nazadnje prenovljen pred 14 leti. Na tej strani bomo torej pogledali v čas njegovega rojstva in otroštva. Utrip Savinjske doline, 1. september 1999 Ko je izšel prvič, pravzaprav še ni imel imena. Zgodovina pozna najbrž vse okoliščine tega dejstva, a naj ostanejo v zgodovini. Bolj zanimivo je, da je tistega septembra leta 1999 časopis izšel dvakrat, prvič 1. septembra brez imena in drugič 29. septembra, prvič z novim imenom Utrip Savinjske doline, ki ga nosi še danes. V izdaji brez imena so na naslovnici objavili tudi glasovalni listič z glasovanjem za novo ime časopisa, bralci pa so lahko izbirali med imeni Utrip zelene doline, Utrip Savinjske doline in Savinjski list. Utrip Savinjske doline, 29. september 1999, str. 3 Na 15. strani je takratni Utrip poročal o 100-letnici postavitve koče na Mrzlici, ki so jo poimenovali po rodoljubu, žalskemu županu in očetu hmeljarstva v Savinjski dolini Janezu Hausenbichlerju. Srečanje Zasavcev in Savinjčanov na Mrzlici je bilo tako še bolj svečano, pomembno pa je, da se tradicija nadaljuje skozi vsa leta in o njej pišemo tudi v današnji številki. 22. stran Utripa pred dvajsetimi leti je bila posvečena drugemu rock festivalu, ki ga je takrat organiziral Študentski klub Žalec. Glavna skupina je bilo Prljavo kazalište, predskupina pa Društvo mrtvih pesnikov. Z obema je bil objavljen daljši pogovor, ob tem pa dodane precej kritične besede na slabo organizacijo, predvsem zvok, saj je ozvočenje prišlo v zadnjem trenutku. No, v aktualni številki pišemo o dvajseti Žalski noči mladih, ki je bila odlično tehnično pripravljena in rekordno obiskana. Novi časi ali novi ljudje? Ni pomembno, samo da so jim pretekle izkušnje kaj povedale in da so jih tudi slišali. Utrip Savinjske doline, 28. september 2005, str. 1 Na strani 12 je Utrip prinesel zapis o 100-letnici Turističnega društva Žalec, ki je bil takrat v razcvetu, zdaj pa se otepa težav s premalo članstva. O tem je spregovorila nekdanja predsednica društva, žal že preminila Breda Vizovišek. Na strani 21 smo poročali o tem, da je judoistka Urška Žolnir bronu iz olimpijskih iger v letu pred tem dodala še bron na svetovnem prvenstvu. Dolino pa so takrat na prvenstvu zastopali še trije judoisti, ki so polnili skupaj še prenekatero stran našega časopisa, Petra Nareks, Lucija Polavder in Roki Drakšič. Po štirinajstih letih in številnih uspehih, sta Lucija in Urška že mamici, Roki in Urška pa tudi trenerja juda in svoje znanje in izkušnje delita z mladimi. Utrip Savinjske doline, 1. september 1999, str. 1 Utrip Savinjske doline, 29. september 1999 Na prvi strani prve izdaje časopisa z imenom Utrip Savinjske doline je uredništvo predstavilo lokacijo uredništva v Bergmanovi hiši v Žalcu, hkrati pa povabilo bralce k soustvarjanju časopisa. Takrat si je uredništvo to sodelovanje predstavljalo s fizičnim obiskom na uredništvu in seveda ni bilo govora o virtualnih poteh pošiljanja prispevkov. Utrip Savinjske doline, 28. september 2005, str. 21 Utrip Savinjske doline, 29. september 1999, str. 22 Utrip Savinjske doline, 28. september 2005 Utrip Savinjske doline, 29. september 1999, str. 1 Uredništvo je ob izidu prve številke časopisa Utrip Savinjske doline pripravilo tudi novinarsko konferenco, o kateri priča zapis na 3. strani z naslovom Savinjčani res ne morejo brez časopisa. Novinarske konference so se z zanimanjem udeležili številni novinarji in novico, da je začel v Savinjski dolini izhajati nov časopis, so objavili potem prav vsi mediji, ki pokrivajo to območje, v Delu na primer pod naslovom V Savinjski dolini ne gre brez časopisa. O tem, da Savinjčani ne morejo brez časopisa, pa je pričal tudi velik odziv na anketo o tem, katero ime naj novi časopis nosi. Daleč največ glasov, trikrat več kot naslednji Utrip zelene doline, je dobilo sedanje ime. Bralci pa so predlagali tudi druga imena, na primer Biseri zelene doline, Hmeljarčkov glas, Savinjska panorama, Šest savinjskih, Savinjski zaklad, Kobulček, Zeleni zlatnik, Zeleni mesečnik, Čar Savinjske in Tolmun. Prav nihče pa takrat ni predlagal, da bi se časopis vrnil na ime Savinjčan, kot smo v teh letih tu in tam slišali, da bi se moral. Sicer pa, presodite sami, ime Utrip Savinjske doline se je prijelo, najbolj pomembno pa je, da sledi svojemu poslanstvu, poroča o dogodkih in ljudeh v dolini in povezuje v vseh letih ne glede na politične delitve, ki so se v dolini zgodile medtem. Abrahamovci se v žalski občini redno srečujejo vsako leto. Malo za šalo, pred leti so se srečevali pri maši, kot pišemo na 24. strani takratnega Utripa Savinjske doline, danes pa poročamo o tem, da so nazdravili pri fontani piv. Časi se pač spreminjajo in ljudje so že (l)jni različnih stvari. Utrip je svojo podobo spremenil nazadnje pred 14 leti, že po petih letih od prve številke, in to z avgustovsko izdajo. In če potegnemo vzporednice, po štirinajstih letih je časopis še bolj klical po osvežitvi in temeljiti posodobitvi. Želimo si, da bi služila svojemu namenu. Utrip Savinjske doline, 28. september 2005, str. 24 Utrip Savinjske doline, 29. september 1999, str. 3 Takratni Utrip je imel tudi nekoliko drugačno vsebinsko zasnovo. Na prvi strani ni bilo uredniškega uvodnika, kot ga ima danes, Fotografija z nekaj stavki o času, ko je izšel, pa so bili njegov zametek. Na zadnji strani smo poročali o rekordni udeležbi 800 tekačev na 5. teku po ulicah Žalca. Na sobotnem teku so jih zabeležili 400. Ali Savinjčani in drugi tečemo manj ali pa je krivo dejstvo, da šole ne smejo več imeti »delovnih sobot«, torej tudi ne sobotnih športnih dni, ali pa je kak tretji razlog. Presodite sami. Tek je še vedno zelo popularna in tudi zdrava oblika gibanja, ki velikokrat polni tudi naše strani. Zdaj z novo podobo tečemo v nove izzive. križanka / NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 9 I september 2019 27 Prvi srednjeveški dan B. Plaznik Na gradu Žovnek so pripravili spektakularni dan odprtih vrat 21. septembra je Zavod za izobraževanje, kulturo, šport in turizem 3 jezera Braslovče na gradu Žovnek v sodelovanju z Vitezi najemniki grofov Celjskih organiziral prvi srednjeveški dan s srednjeveškim taborom, viteškim turnirjem, delavnicami, tržnico in drugimi dejavnostmi. Grad Žovnek stoji na vzpetini nad Žovneškim jezerom, jugozahodno od Braslovč. Nekoč eden izmed največjih gradov na Slovenskem je dobil ime po svobodnih gospodih Žovneških, poznejših grofih Celjskih. Jasmina Roter Jager, vodja ZIKŠT 3 jezera in idejna vodja, je ob koncu prvega srednjeveškega dne z veseljem opisala dogodek z besedami mnogih obiskovalcev, ki so pristopili do nje in ji opisali, da so ga doživeli kot pravi spektakel. Povedala je, da so zelo zadovoljni s prireditvijo, še zlasti zato, ker so se organizacije lotili prvič in je bilo veliko vprašajev. Prostor je zelo Jasmina Roter Jager Viteški boj Maistrov Marpurgov razgiban, spraševali so se, kam bodo kaj postavili in kako bo potekalo vse skupaj. Izrazila je hvaležnost ekipam ljudi, ki so sodelovali večinoma prostovoljno, tako rekoč za malico in pijačo. Dogajanje je bilo pestro, polno presenečenj, sodelovali pa so: Vitezi najemniki grofov Celjskih z viteškim turnirskim prostorom za Nastop skupine iz TD Šalek otroke, Maistri Marpurgi s srednjeveškim taborom, celjski Vitezi Reda zmaja z razstavo orožja, srednjeveški kovač iz Hrvaške, ustvarjalna žovneška delavnica za otroke, vedeževalki, Plesno gledališče Braslovče s srednjeveško glasbo in srednjeveškimi plesi, Turistično društvo Šalek, Cesarsko kraljevi Ptuj, Kuhna s hrano in pijačo Turističnega društva Braslovče, Žovneška konjenica Konjeniškega društva Mustang iz Grajske vasi, Franci Kralj z razstavo Friderik in Veronika, Turistično društvo Tabor z grajsko gospodo, Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče s pomočjo pri redarstvu in varnosti ter ne nazadnje člani Kulturnozgodovinskega društva Žovnek, ki so, po besedah Jagrove, zaslužni za obnovo in trdo delo v zadnjih 25 letih in za to, da se je takšen dogodek lahko izvedel. Zahvala gre tudi lastniku kmetije Rak, pod gradom, ki je odstopil svoje travniške površine, da so lahko obiskovalci parkirali in prišli na dogodek. Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj septembrske križanke v časopisu Utrip Savinjske doline je podjetje Brglez, d. o. o. , Vransko 17, Vransko. Rešitev križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 21. 10. 2019. Rešitev križanke iz avgustovske številke Utripa Savinjske doline: BRGLEZ-VABINA-SLADKE-TRENUTKE. Nagrajenci: 1. Darja Rehar, Parižlje 118, Braslovče; 2. Franc Krajnc, Šešče 78 a, Prebold; 3. Sabina Posedel, Ob rimski nekropoli 27, Šempeter. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 živimo z naravo ŠT. 9 I september 2019 Tekmovali lastniki gozdov in gasilci D. Naraglav Zmagal predstavnik lastnikov Aleksander Bobovnik, med gasilci pa Davorin Cokan iz PGD Gotovlje Drugo septembrsko soboto so v sklopu praznika Občine Žalec pripravili že četrto sekaško tekmo­ vanje lastnikov gozdov in prvič tudi tekmovanje operativnih gasil­ cev v veščinah dela z motorno žago. Tekmovanje je v zelo lepem vremenu potekalo na travniku PGD Žalec ob gasilskem domu. Orga­ niziralo ga je Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline v sodelovanju z Občino Žalec, Gasil­ skim poveljstvom Občine Žalec in Zavodom za gozdove Slovenije – območne enote Celje. Tekmovalci DLG SSD in operativni gasilci, ki imajo opravljen tečaj za delo z motorno žago, so se pomerili v treh tekmovalnih disciplinah, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem ali občasnem delu v gozdu, to so precizni rez, kombinirani rez in kleščenje. Pomerilo se je dvajset tekmovalcev, deset gasilcev iz osmih gasilskih društev in deset predstavnikov Društva lastnikov gozdov SSD. Zadnji so imeli v svojih vrstah tudi tekmovalko Darjo Bobovnik, državno prvakinjo v ženski kategoriji. Ob tem velja povedati, da so Bobovniki nekaj posebnega, saj tekmuje vsa njihova družina, poleg mame Darje in očeta Slavka še oba sinova, Stanislav in Aleksander, vsi pa so tudi zelo uspešni, kar so dokazali tudi na tokratnem tekmovanju. Še posebno uspešen je bil Aleksander Bobovnik, ki je osvojil prvo mesto, na drugo in tretje sta se uvrstila Darko Uratnik in Jernej Doler. Med gasilci je prvo mesto osvojil Davorin Cokan iz PGD Gotovlje, drugi je bil Uroš Stepišnik iz PGD Drešinja vas, tretje mesto pa je osvojil Miroslav Lovrek iz PGD Žalec. Tekmovanje si je ogledal tudi podžupan Občine Žalec Matjaž Krk, ki je skupaj s predstavnikom Zavoda za gozdove – OE Celje Andrejem Aleksander Bobovnik in Uroš Žibret med žaganjem z amerikanko Strnišo prežagal tanjši hlod s staro žago amerikanko. Z njo sta hlod prežagala še poveljnik gasilskega poveljstva Občine Žalec Uroš Žibret in podpredsednik Društva lastnikov gozdov SSD Aleksander Bobovnik. S tem pa je bilo tekmovanje tudi uradno odprto. Velika razstava malih živali T. Tavčar Med 20. in 22. septembrom je v Žalcu potekala društvena razstava malih živali Savinjskega društva gojiteljev malih živali občine Žalec. Društvo se je predstavilo s 106 živalmi oz. s 45 različnimi pasmami. Razstava je bila dobro obiskana. Sodniki so svoje delo opravili že prvi dan in ocenili živali, kar nekaj jih je doseglo normo za razglasitev prvaka pasme. Kljub temu, da je bila zaradi vremenskih razmer letošnja sezona nekoliko težja za gojenje, so gojitelji pokazali svoje znanje in visoko kakovost živali. Z nazivom prvak razstave pa se lahko pohvalijo Zlatko Stropnik z golobom carrier v črni barvi (96 točk), Jan Vodovnik s kuncem kastor reks v kostanjevi barvi (96,5) in Vinko Uršič s pekinško raco v beli barvi (96). Najatraktivnejša disciplina je kleščenje. Hmelja 500 ton manj T. T. Letos je slovenske nasade hmelja na vseh prideloval­ nih območjih močno prizad­ ela toča, skupaj na okrog 550 hektarjih. Še posebno so bili prizadeti nasadi na območju občin Prebold, Braslovče in Dornava. Toča je na teh območjih v posameznih hmeljiščih oklestila tudi do 90-odstotni delež pridelka. Nagrajeni kunec kastor reks, prvak pasme Preverite ponudbo Semenarne Ljubljana! Ozimna žita OZIMNI JEČMEN OZIMNA PŠENICA DVOREDNI JEČMEN CONCORDIA, MAXIM SORTE IZBOLJŠEVALKE VALBONA, OS OLIMPIJA, GOROLKA ŠESTREDNI JEČMEN OS TITAN, Hyvido ZOO hibridni ječmen HRANA ZA PSE IN MAČKE BONAMI SEMENA VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ KRUŠNE SORTE VULKAN, FALADO KRUŠNA do KRMNA SORTA ILLICO TRITIKALA GRENADO RŽ DANKOWSKIE AMBER PIRA MURSKA BELA VSE TO DOBITE V KMETIJSKI ZADRUGI POLZELA MALTEŠKA CESTA 52, POLZELA TEL: 03/572-09-68; 051/726-079 Agro.center@siol.net, www.kzpolzela.si Utrip_savinjske_oglas.indd 1 18. 09. 2019 14:27:03 PO DOLINI / informacije ŠT. 9 I september 2019 Četrtki poživljajo srce D. Naraglav V moč četrtkov verjame kakšnih sto ljubiteljev narave, pohodništva, spoznavanja zanimivosti in veselega druženja, ki se vsak tretji četrtek v mesecu podajo na planinski izlet. Za njimi je zdaj že več kot sto četrtkovih izletov po Sloveni­ ji in zunaj nje, ki se jih je skupaj udeležilo kar 6705 udeležencev. Še posebno množičen in slovesen pa je bil okrogli, stoti izlet na Kočevsko, ki se ga je udeležilo kar 135 ljubitel­ jev četrtkov. Glavni pobudnik in vodja teh izletov je Franci Naraks, ki ga mnogi poznajo kot človeka, ki je vse svoje življenje zapisan gasilstvu, ljubezni do narave in planin ter na splošno društvenemu delu. Na vprašanje, kako se je vse skupaj začelo, je povedal: »Po koncu seje upravnega odbora PD Zabukovica na Homu februarja 2011, ko je bil po radiu tudi Četrtkov večer, večer domačih pesmi in napevov, je bila dana ideja, da se še bolj popestri delovanje našega PD Zabukovica. Priložnost za to smo videli v neki stalni aktivnosti, ki bi čim bolj povezala in združevala ljudi. Tako smo se odločili za organizacijo izleta, ki bi ga imeli vsak mesec. Za izvedbo so zadolžili mene, določili pa smo tudi, da bomo imeli izlet vsak tretji četrtek v mesecu. Zaradi izvedb izletov smo začeli razmišljati, kakšno ime, naslov bi dali skupini. Smiselna se nam je zdela ideja, ker smo hodili na izlet ob četrtkih, da si nadenemo ime ljubiteljev četrtkov. Reči moram, da se je ime dobro prijelo in postalo prepoznavni znak našega društva.« Začeli so že mesec dni pozneje, marca 2011, s prvim izletom na Šmarno goro, ki se ga je udeležilo 31 udeležencev. Po jutranjem dežju so jih je nagradilo sonce: »Ko smo prišli v Šmartno, je prenehalo deževati, na vrhu Šmarne gore pa smo bili nagrajeni zaradi naše vztrajnosti z lepim sončnim vremenom in prečudovitim razgledom po okolici. Bilo nam je lepo, in to nam je dalo dodatno motivacijo za naslednje izlete. Iz meseca v mesec, iz leta v leto se je povečevalo število udeležencev. Tako se nam danes pridružijo planin- ci, ljubitelji narave, gora iz širšega območja od Šentjurja pri Celju, Celjani in seveda iz Spodnje Savinjske doline,« s ponosom pove Franci ter doda: »Začeli smo z malim avtobusom, danes je na naših izletih od sto do 120 udeležencev, kar pomeni dva avtobusa. Obiskali smo veliko gora doma in v tujini, kjerkoli pa smo bili, smo dali tudi poudarek obisku kulturnih in sakralnih znamenitosti kraja in okolice.« V sklopu četrtkovih izletov in aktivnosti so opravili tudi posamezne ture, ki so bile vezane tako na slovensko planinsko pot kot na druge transverzale, kot so: Krkina planinska transverzala, 60 vrhov ob 60-letnici PD Zabukovica, po Savinjski poti in še katero. »Obiskujemo celotno Slovenijo, spomladi Primorsko, sicer pa Gorenjsko, Dolenjsko, Prekmurje …, skratka smo bili že marsikje in vedno nam je lepo. Na jubilejnem stotem izletu, ki smo ga imeli tretji junijski četrtek v Kočevje in Željnsko jamo, nas je bilo kar 135 udeležencev s tremi avtobusi,« s ponosom pove Franci, ki pred načrtovanim izletom opravi tudi ogledno turo, da je vse tako, kot mora biti. Na začetku so jih vodili trije vodniki, danes jih sodeluje deset do 12. Četrtkarji imajo tudi svoje majice, kape, svojo udeležbo pa evidentirajo v dnevnik izletov ljubiteljev četrtkov. Tako dobijo za 20. udeležbo na izletu bronasto značko, za 35. udeležbo srebrno značko in za 50. udeležbo zlato značko. Do danes je bilo podeljeno 236 značk, od tega 109 bronastih, 76 srebrnih in 51 zlatih. Skupno pa se je 102 izletov udeležilo že 6705 udeležencev. Udeleženci jubilejnega 100. izleta četrtkarjev Srečno v novih petdeset T. T. Zakonci praznovali jubileje D. Naraglav V Občini Prebold, točneje v preboldski župniji Sv. Pavel, vsako tretjo septembrsko nedeljo prip­ ravijo skupno praznovanje zakon­ skih jubilantov, ki so skupaj pet, deset, petnajst …, petdeset in več let. Jubilej zaznamujejo s sveto mašo v župnijski cerkvi in veselim druženjem v Aninem domu. Letos se je ponovne zaobljube s sveto mašo udeležilo 29 parov. En Tretjina letošnjih žalskih abrahamov z županom Na Fontani piv Zeleno zlato je bilo v soboto, 21. septembra, ob prazniku Občine Žalec srečanje abrahamov in abrahamk žalske občine, to je tistih, ki so bili rojeni leta 1969. Vabilu se je od 301 povabljenega odzvala tretji­ 29 na, torej okoli sto udeležencev. Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki jim je iz lastnih izkušenj dal nekaj nasvetov za prijetno pot proti novim jubilejem, se zahvalil za sodelovanje pri različnih projektih v svojih krajih ter jim zaželel še veliko zdravih in uspešnih let. Za program so poskrbeli: mažoretke iz Liboj, Dj Sandi in Saša Pukl. Jubilanti so za darilo prejeli vrček za fontano piv, presto in skupno fotografijo. Tokrat je skupaj praznovalo 29 parov. par je praznoval petletnico zakona, drugi pa z razmikom petih let vse do 55 let. Toliko let skupnega zakona so letos imeli trije zakonski pari, in sicer: Marija in Alojz Zmrzlak, Tončka in Stjepan Podgorski ter Renata in Jože Kostanjšek. Med jubilanti pa je letos bil tudi preboldski župan Vinko Debelak z ženo Marjano, s katero sta skupaj že 40 let. Obred svete maše in zakonske zaobljube je opravil domači župnik Damjan Ratajc. 30 kronika ŠT. 9 I september 2019 D RUŠT VA VA B IJO Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še vabi k sodelovanju vse, ki imajo naraven glasbeni posluh in željo po prepevanju starih ljudskih in drugih pesmi. Prijave sprejema Zvone Babič (predsednik) na 031 637 781. Plesno gledališče Braslovče (sodobni ples) v začetku oktobra vpisuje učence od 1. do 5. razreda OŠ, prijavite se na: brasl.pg@gmail.com, vaje so ob ponedeljkih in sredah popoldne v plesnem studiu (v zgradbi Občine Braslovče). Društvo odbojkarskih sodnikov Žalec vabi vse, ki jih zanima delo sodnika v odbojki, na seminar za nove odbojkarske sodnike, ki bo v četrtek 3. 10. 2019 ob 19.15 v prostorih OŠ Šempeter v Savinjski dolini.Vse dodatne informacije na mail t.melavc@gmail.com. Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi dobre ljudi na 17. dobrodelni koncert »Človek – človeku« v nedeljo, 13. oktobra 2019 ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Nastopili bodo: Učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, mladi pianist Urh Štrakl, mladi pevec in harmonikar Jakob Zagožen, Čarodej Jani, Vokalna skupina DRAŽ, kantavtor Adi Smolar in ansambli: Šepet, Zeme, Vera in Originali in Savinjski kvintet. Koncert bo povezoval Tone Vrabl. Pokroviteljstvo so prevzeli vsi župani 6 občin Spodnje Savinjske doline, častno pokroviteljstvo pa predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan. Pridobljena sredstva bodo namenjena za pomoči za invalidske pripomočke in lajšanje socialnega položaja težkih invalidov. Naj Stane, kot Stane ostane! ZAHVALA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. Pomlad bo na tvoj hrib prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na tvoje trte in kivi in jokala, ker tebe več ni. Samevala bo hišica in nate bo spominjala. Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, atija, dedija in brata JOŽETA LEBIČA iz Petrovč 1 (29. 1. 1953–29. 7. 2019) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem. Hvala sosedom Globovškovim, Pavli Lebič, Dolinškovim, Frizerstvu Danijela iz Petrovč. Še posebej se zahvaljujemo tudi nekdanjim sodelavcem in prijateljem Kmetijske zadruge Petrovče, družini Jevševar (še posebej Gregcu za izpolnitev njegove zadnje želje), družini Apotekar, pogrebni službi Ropotar in patru Vančiju za pogrebno mašo. Hvala vsem in vsakemu posebej za vse tople besede tolažbe za darovane sveče in druge darove. V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast, stric, prijatelj, znanec, tovariš miličnik STANE ZUPANC iz Migojnic 32 c (14. 11. 1938–14. 9. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za vse izrečene besede tolažbe in upanja. Hvaležni smo za vsak trenutek, ki ste ga preživeli z njim in se imeli ob tem lepo. Tolaži nas, da se ga boste spominjali z lepimi mislimi. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pogrebnem obredu in vsem za podarjeno cvetje in sveče. Njegovi najdražji V SPOMIN STANISLAVI – STANI RAČNIK Stana je bila članica društva od leta 1994, poverjenica za društvo pa od leta 1996 in vse do svoje smrti. Bila je krasna oseba, pomagala je v vseh akcijah in nas vedno še razveselila z dobrotami svojih rok. Od ustanovitve je bila članica MePZ upokojencev. Vedno je bila pripravljena pomagati, bila je članica DeSUS in nepogrešljiva v volilnih komisijah. S svojo predanostjo društvu nam je bila velik vzgled. Ponosni in hvaležni smo, da smo del njene življenjske poti prehodili skupaj, v delu in razvedrilu. Zelo jo bomo pogrešali. Upravni odbor DU Šempeter Žalujoči: žena Danica, hčerki Mojca in Nataša z družinama in sestra Anica z družino ter vsi, ki ga neizmerno pogrešamo MALI OGLASI PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 UGODNO PRODAM CVIČEK izredne kakovosti, rubinasto rdeče barve, nižjih kislin. Možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedija, pradedija in strica MILANA BRECLA iz Zabukovice (10. 5. 1934–27. 8. 2019) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse tople besede, izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Hvala govornici za lepe poslovilne besede, Godbi Zabukovica, ZZB NOB Griže, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) Starejša gospa, doma z dežele, iščem starejšega gospoda, ki potrebuje brezplačno POMOČ NA DOMU za gospodinjska dela in urejanje vrta ter okolice. Info.: 570 10 17 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA. Info.: FB BELLARAY V SPOMIN IVAN GNUS (26. 12. 1903–2. 10. 1996) Hvala, ker si bil z mano mnogo žalostnih večerov, ko sem kot majhen otrok nekoga neizmerno pogrešala. Šele zdaj razumem, kako zelo si me imel rad. Alenka Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 21. oktobra 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. kronika ŠT. 9 I september 2019 Spomin … Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Minilo je pet let, odkar je odšla draga žena, mama in babica MARJANA CUKJATI POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan V SPOMIN SAVA ZUPANC, roj. VERDERBER Kajuhova ul. 2, Žalec (28. 10. 1921–16. 9. 2018) Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Čas brez nje nam teče počasi. Vidimo sadove njenih dobrih dejanj, tudi njen glas se še sliši, toda njene besede ni več. Mi, ki ostajamo, živimo z bolečino! Vsi njeni Vsi njeni iz Pariželj Vse življenje trdo si garal, za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 11. septembra je minilo leto žalosti, kar je za vedno prenehalo biti srce ljubemu možu, očiju, dediju, stricu, svaku in botru V SPOMIN JOŽETU RIBIČU iz Ojstriške vasi (21. 2. 1948–24. 9. 2009) Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) Milena in Karmen z družino FRENKU FORŠTNERJU iz Galicije pri Žalcu (1946–2018) Hvala vsem, ki s cvetjem krasite njegov prezgodnji grob in mu prižigate svečke. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo je ostal le boleč spomin. ZAHVALA 25. avgusta nas je v 68. letu za vedno zapustil dragi mož, oče, ata, brat, stric, zet, dober sosed in prijatelj JOŽEF VEDENIK – REŽAJEV JOŽI iz Dolenje vasi, Prebold Zelo srčno si si želela, da bi z nami še živela, a usoda tako ni hotela in te nam je prehitro vzela. A spomin nate še danes živi in za vedno v naših srcih boš ostala. Njegovi žalujoči Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. 31 V SPOMIN 1. oktobra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila žena, nadvse ljubeča in srčna mamica, babica, sestra in prijateljica Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse tople besede, izrečena sožalja in stiske rok. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali sveče, cvetje ter za svete maše. Hvala župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za pomoč pri organizaciji pogreba in pevcem skupine Eros za odpete pesmi. Jožija bomo pogrešali vsi, ki smo ga imeli radi. Hvaležni smo, da smo del njegovega življenja preživeli z njim. V žalosti nas tolaži le misel, da čas lahko izniči vse, kar nas na zemljo veže, le do globin srca ne seže. Žalujoči: žena Bronja, sinova Jernej in Blaž z družinama MARIJA ROVŠNIK, roj. ROŽIČ (21. 5. 1956–1. 10. 2018) V SPOMIN 21. septembra je minilo 12 let, ko si mnogo prezgodaj odšel, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik Pogrešamo te zelo močno in ne mine dan, da ne mislimo nate, in vedno se bomo spominjali tvojih dobrih del, tvoje srčnosti in dobrote, ki si jo nosila v sebi. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in z mislijo nanjo prižigate svečko. Vsi tvoji, ki smo te imeli in te še vedno imamo neizmerno radi PETER KODRIČ iz Studenc Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. V SPOMIN Spomin je kot iskra, ki v pepelu tli, ko ga razgrneš, vedno znova oživi … V SPOMIN Mineva dve leti, odkar nas je strtih src zapustil dragi VILJEM KOTNIK iz Pongraca (1943–2017) Vsem tistim, ki ga ohranjate v mislih, spominu in molitvi, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 21. oktobra 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. VALENTIN MARCIUŠ (1945–2018) Vsi njegovi Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) Oko zaprem, v spomin vedno te ozrem, nikjer te ni, in to zelo boli. V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dobri mož in ate Minilo je eno leto, odkar si nas zapustil, a v naših srcih boš večno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi VLADIMIR TOMAN iz Podloga pri Šempetru (8. 7. 1948–27. 9. 2017) Ni dneva, da bi se ga ne spomnili, in zelo, zelo ga pogrešamo. Tolaži nas misel, da mirno počiva tam nekje, nad zvezdami … Hvala vsem, ki kdaj obiščete njegov grob in ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: žena Marjana, hčerki Darja in Nataša z družinama NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje Lea Felicijan, s. p.; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 32 zanimivosti ŠT. 9 I september 2019 Z zgodovinskim kolesom po naši dolini Naši sodniki na prvenstvu v odbojki L. K. arhiv T. M. D. Naraglav Češki kolesar med vožnjo skozi našo dolino v Latkovi vasi Če se je možakar na fotografiji, ki smo ga lahko videli peljati tudi skozi našo dolino, pridružil promo­ ciji v sklopu Evropskega tedna mobilnosti, ne vemo. Vsekakor pa je bil pogled na njegovo starodob­ no kolo izpred 150 let prava paša za oči. Kdo natančno je bil kolesar, nam ni uspelo izvedeti, a bil je češkega porekla. Korenine kolesarstva sežejo v davno leto 1690, ko je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo, ki ga je človek porival z eno nogo (kot današnji skiro). Prvi vidni napredek je bil šele leta 1816, ko je baron Karl Drais von Sauerbronn »kolesu« dodal udoben sedež in vodljivo sprednje kolo. Mlad škotski kovač Kirkpatrick Macmillan je leta 1839 biciklu dodal pedala. Pozneje so pedala pritrdili na sprednje kolo. V želji po čim večji prevoženi dolžini z enim vrtljajem pedal so sprednja kolesa postajala vedno večja in večja. Tako so dosegla premer tudi do 1,5 metra in več, medtem ko je bilo zadnje kolo veliko samo 30 centimetrov. In s takšnim zgodovinskim kolesom, ki je razvilo že kar lepo hitrost, smo se srečali v neposredni bližini krožišča v Latkovi vasi. Po ulicah Žalca 400 tekačev T. Tavčar Trio spodnjesavinjskih sodnikov z maskoto v Stožicah Čeprav v naši državni odbojkar­ ski izbrani vrsti Spodnja Savinjs­ ka dolina nima predstavnikov, pa imamo predstavnike, ki nas zasto­ pajo na aktualnem evropskem prvenstvu v odbojki, drugje. Navi­ jače, boste rekli, z najbolj znanim navijačem Aleksandrom Javorni­ kom na čelu, to že, a tokrat nas zastopajo tudi trije sodniki in zapisnikarica. Med 16 sodniki in štirimi zapisnikarji iz Slovenije so kar štirje iz naše doline, med sodniki Šempetrana Tomaž Melavc in Jure Vrenko ter Vranšan Klemen Hrastovec in zapisnikarica Melanie Delakorda iz Zg. Roj. Kot nam je pojasnil Tomaž Melavc, sicer tudi predsed- nik Društva odbojkarskih sodnikov Žalec, so Slovenci kot domačini v Stožicah v skladu s pravili le linijski sodniki, glavni sodniki, teh je na slovenskem delu evropskega prvenstva v ljubljanskih Stožicah šest, so tujci. Vsak izmed naših sodnikov bo skupaj v sodniški ekipi na osmih tekmah tega prvenstva. Tomaž Melavc pravi, da sta bili po vzdušju in kakovosti gotovo najboljši tekmi Slovenije proti Rusiji, a da si bodo prvenstvo zapomnili tudi po neverjetni energiji naših navijačev. Med tujimi navijači pa je izpostavil 2000 Fincev, ki so prišli z vso možno opremo navijat brezpogojno, s pozitivno energijo za svojo ekipo, ki nima pravih možnosti za kakšno odmevnejšo uvrstitev. To je pravi športni duh! Peš v »penzijo« D. Naraglav Nekdanji žalski župan Lojze Posedel se je konec avgusta, ko je dopolnil 64 let in 40 let delovne dobe, odločil, da gre v »penzijo«, in to dobesedno, peš iz Ljubljane v Žalec. Start teka osnovnošolcev V soboto, 21. septembra, je potekal že 19. Tek po ulicah Žalca, na katerem se je zbralo 400 tekačev, največ v šolskih tekmovalnih tekih iz OŠ Petrovče, Šempeter v Savinjs­ ki dolini in Griže. Prireditev, ki jo je že tradicionalno povezoval Peter Kavčič, je vrhunec doživela v teku za Štajersko-Koroški pokal, ko je Matej Šturm iz Bistrice postavil nov rekord proge, ki zdaj znaša 16 minut in 18 sekund. Pri ženskah je bila absolutno najhitrejša 16-letna Ula Ilar iz Ljubljane. Najstarejša udeleženka za Štajersko-Koroški pokal je bila ponovno 85-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. Seveda pa so na uvodni del tekaškega praznika zaznamovali netekmovalni teki, kjer so si najmlajši prislužili kolajne in majico, odrasli pa praktične nagrade za udeležbo bodisi na teku staršev bodisi na rekreativnem teku na Žalski milji. Na odprtem šolskem prvenstvu smo bili priča nekaterim izjemnim rezultatom in izenačenim tekom. Nagrade najboljšim sta podelila podžupan Občine Žalec Roman Virant in direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Lojze Posedel, ki je Občino Žalec vodil štiri mandate, od leta 1998 do 2010, se je po zaključku opravljanja funkcije župana Občine Žalec in poslanca v Državnem zboru, leta 2013 zaposlil na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v Ljubljani. Pot z zadnjega delovnega mesta v »penzijo« se je torej začela v Ljubljani. Prvi dan se je sprehodil do Trojan in drugi dan nadaljeval do Žalca. Pot je prehodil ob stari magistralni cesti, po kateri se je prej mnogokrat vozil z avtomobilom. Kot je povedal, je med hojo opazil marsikaj lepega, česar sicer med vožnjo z avtom ni, predvsem pa je imel veliko časa za razmislek ob koncu delovne dobe. V »penzijo« odhaja zadovoljen, da mu je zdravje dobro služilo in omogočalo prehojeno službeno pot, na kateri je spoznal veliko zanimivih sodelavk in sodelavcev. Lojze Posedel peš proti Žalcu