Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................ 1.75
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'awa.
• •	V . . .		NEODVISNO	GLASILO	KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 77.		Priče 5c.	TORONTO,	ONTARIO	FRIDAY, SEPT. 8 1944.	Priče 5 c.		Let. 2. št. 77.
								
Rdeča Armada Vkorakala v Jugosl
Nacistične sile pred popolnim porazom na Balkanu
BOLGARSKA REAKCIJAIZZVAU VOJNO
VSLED ENOSTRANSKE NEVTRALNOSTI IN ODLAŠANJEM PREKINITVE ODNOŠAJEV Z NEMČIJO
London — Vnanji minister Sovjetske Unije komisar Molotov, je izročil noto bolgarskemu poslaniku v Moskvi, se glasi tozadevna vest iz Londona, kar pomeni, da so nadaljni odnošaji med Sovjetsko Unijo in profašis-tično bolgarsko vlado prekinjeni.
Zadnja tri leta Sovjetska Unija je nekaj krat opozorila bolgarsko o enostranski nevtralnosti. Nota, ki je bila izročena bolgarskemu poslaniku, je vsebovala tudi močno podkrepljeno izjavo sovjetske vlade, da bolgarska vlada vzlic opomina in potrpežljivosti Sovjetske Unije .napram enostranki nevtralnosti, ni vdovoljila zahtevam, namreč prekiniti odnošaje z Nemčijo in izgnati nemške fašistične okupator-
TRETJE ZASEDANJE ZAVNOH-A
časopis "Slobodna Dalmacija", uradno glasilo Narod-no-osvobodilnega Fronta za Dalmacijo v iztisu z dne 61 julija t. 1. poroča, da se je . dne 8 junija t. 1. vršilo tretje zasedanje Anti-fašističnega Sveta Narodnega osvobojenja Hrvatske, kateremu so prisostvovali predstavniki iz vsih krajev Hrvatske.
Tretje zasedanje ZAVN-OH-a, je med drugimi zelo važnimi sklepi in izvolitve Izvršnega Odbora, močno povdarilo osnovne pravice hrvatskega naroda kot enakopravnega člana narodov Jugoslavije in pravico na sa-mo-opredelitev.
V Izvršni Odbor so bili izvoljeni na tretjem zasedanju ZAVNOH-a, Vladimir Nazor, predsednik, Andrija Hebrang, podpredsednik, Dr Rade Pribičevič in Franjo Gaži, tajnik Dr. Pavle Gre-gorič, namestnik Stjepan Prvčič. Nadalje so izvoljeni, Krstulovič Vicko, Lakuš Filip, Mandič Ante, Opačič Stanko, Pušič Mile, Radauš Vanja, Msgr. Rittig, Dr. Zla-tan Sremec, Stanko škare, Vrkljan Ante in Magovac Božidar.
je. Izjava nadalje pravi, da bolgarska daje zaslombo be-žečim nemškim fašistom iz Rumunije v Bolgarijo, kakor tudi vojne baze za koncet-racijo svojih sil za nadaljni odpor. Bolgarska vlada celo zdaj, ko je pogin nemških morilcev na vidiku, je odlo-nila prekiniti odnošaje z Nemčijo.
Sovjetska Unija je potrpežljivo se ponašala napram Bolgariji prejšna leta, ko je Nemčija imela pod oblastjo skoraj celo Evropo, računajoč, da je manjši državi kot je Bolgarska bila nemogoče se tedaj upirati, celo takrat, ko so preko bolgarske evakuirani razbiti ostanki nemške vojne mašine iz Krimeje. Toda bolgarska profašistič-na klika, da še nadalje drži bolgarski narod v krempljih z igro enostranske nevtralnosti, si je skušala podaljšati življenje. Nise ji pa posrečilo, kajti nevtralnost o kateri govori bolgarska pro-fašistična klika, je le krinka za katero se skuša zakriti storjene pregrehe proti Sovjetski Uniji in narodu Bolgarske.
Rdeča Armada se spojila z Narodno - Osvobodilno
Armado
MOTORIZIRANI ODELKI GENERALA MALINOVSKE-GA ZAVZELI OBMEJNO TRDNJAVO TURNO SEVE-RIN IN PREŠLI REKO DONAVO. NACISTIČNE SILE V JUŽNI SRBIJI, BOLGARIJI IN GRČIJI V PASTI
UNNRA BO ZBOROVALA V MONTREALU
Montreal, Que. — Prihod- I porušenih mest in vasi. Po-nji petek se začne zborovan- leg tega takim materijalnim
London, 7 sept. — Radio postaja Svobodna Jugoslavija, je danes zjutraj naznanila spojitev Rdeče Armade Narodno-osvobodilno armado maršala Tita. Poročilo iz glavnega stana Rdeče Armade potrjuje naznanilo radio postaje Svobodna Jugoslavija in pravi, da so motorizirani odelki generala Ma-linonskega zavzeli obnejno trdnjavo ob jugoslovensko-rumunski in bolgarski meji, Turno Severin in prešli reko Donavo na jugoslovansko obrežje.
Zgodovinsko pomembna spojitev Rdeče Armade z Narodno-osvobodilno armado maršala Tita, so dosegli motorizirani odelki Rdeče Armade z bliskovitim napredovanjem ob vznožju Donave, ko so napredovali včeraj 50 milj za en dan.
isti pred porazom v Jugoslaviji
London, 7 sept. — V znaku spojitve Rdeče Armade in Narodno-osvobodilne armade, partizanski odelki so izvedli uspešne operacije ob železniški progi Beograd-Zagreb z namenom sprečiti izhod nacističnim silam iz Jugoslavije.
Tozadevna vest trdi, da so partizanski odelki na 808-mih krajih razstrelili železniško progo Beograd-Zag-reb. Po tej progi je brzelo 200 vlakov v 24 urah in je bila ena najbolj prometnih na Balkanu.
Partizanska aktivnost se je razširila ob vseh železniških progah. V Bosni so .Partizani na več krajih raz-djali železniško progo.
Odelki Rdeče Armade potem ko so prešli reko Donavo pri Kladovo in se spojili
POZDRAV OB ZGODOVINSKI SPOJITVI RDEČE IN NARODNO-OSVOBODILNE ARMADE
Kanadski Slovenci se s narodno zavestjo pridružujemo zgodovinsko narodni svečanosti in radosti ob priliki vkorakanja Rdeče Armade na jugoslovansko ozemlje, zavedajoči se, da je največja zaščitnica svobode in narodne enakopravnosti. Mi iz vsega srca pozdravljamo voditelje Rdeče Armade ob tej zgodovinski priložnosti solidarnosti rslovanskih narodov roka v roki v oboroženem zavezništvu z vsimi drugimi svobodoljubnimi in demokratičnimi narodi, za popolno vničenje razbojniških tolp nemškega fašizma in njegovih privržencev.
Kanadski Slovenci svečano zaubljubljamo, da bomo založili vse svoje sile v podpiranju vojnih naporov Zedinjenih narodov, za čim prejšno zmago nad fašističnimi razbojniki, ter za uresničitev Nove svobodne federativne Jugoslavije v kateri bo tudi slovenski narod vžival plod svoje krvave in neprimerne borbe.
V tem duhu kličemo: "Naj živi slavna Rdeča Armada šn njen vrhovni poveljnik maršal Stalin! Naj živi slavna Narodno-osvobodilna in partizanska armada in njej vrhovni vodja maršal Tito! Naj Živi solidarnost vsih Slovanov v borbi za skorajšno zmago nad Hitlerjevo Nemčijo".
STALIN ODLIKOVAL MARŠALA TITA
Moskva — Premier Stalin je v znak priznanja za geni-jalno vodstvo Narodno-osvobodilne armade v borbi proti skupnega sovražnika nemških fašističnih okupatorjev, podelil najvišje vojaško odlikovanje prvega razreda z medaljo "Suvorov" maršalu Titu.
TRI JAPONSKI PARNIKI POTOPLJENI
HITLERJU JE ZASTALA BESEDA
Najnovejše vesti iz Jugoslavije trdijo, da je vest o spojitvi slavne Rdeče Armade z Narodno-osvobodilno armado šla z bliskovito naglico med jugoslovanskim ljudstvom. Nastalo je neopi-sivo veselje in navdušenje med narodom, kateri je že zdavnaj pod težkimi okolšči-nami krvave in neprimerne borbe proti nemških okupatorjev, pričakoval svoje slovanske rešitelje, da jih pozdravi v oboroženem zavezništvu v znaku nezlomljive solidarnosti za samosvoj obstoj.
Podrobnejše vesti o zgodovinski spojitvi Rdeče Armade z slavno Narodno-osvobodilno armado, pridejo pozneje. Toda kljub spojitvi prevladuje mnenje,"da se bodo nacistične sile močno upirale na jugoslovanskem 0-zemlju, posebno da zavarujejo železniško progo Niš-Beograd, za odstopanje preostalih nacističnih sil v Bolgariji, Grčiji in južni Srbiji. Enako pa prevladuje mnenje, da bo ta upor kaj kmalu zdrobljen sedaj vred z Rdečo Armado in Narodno-osvobodilno armado s prodiranjem proti Nišu in Beogradu.
Druga armada sovjetskih čet točasno prodira v Bolgarijo na 200 milj raztegnjeni borni črti. Tozadevne vesti trdijo, da se Bolgarska
armada ne upira, ampak vred z prestrašenimi Fritci odstopa proti Sofiji.
Na severnem področju Rdeča Armada je z juga in severa skoraj obkolila nacistične sile pri Waršavi, kjer so v teku srdite bitke. Nacistične sile si prizadevajo z vsimi rezervami zadržati napredovanje Rdeče Armade in z tem dati priložnost poljski reakciji za razvnetje proti sovjetske kampanje. Zdaj je končno na vrsti tudi madžarska reakcija, zadnji sa-telitni privesek. Kajti odelki Rdeče Armade vred z Narodno-osvobodilno armado, so na pragu Madžarske.
Osvobojenje Jugoslavije je na pragu! Pozdravimo zgodovinsko spojitev Rdeče Armade v Narodno-osvobodilno armado!
je Asosiacije Zedinjenih Na rodov za obskrbo in pomoč narodom prizadetim z vojno
Napram tozadevnemu poročilu Asosiacija za Mednarodno Obskrbo, bo nudila dvojno pomoč.
1	— "Takojšno pomoč z zdravili, obleko in hrano v osvobojenih državah in krajih. Vsaka država bo vsled tega prispevala preračunano denarno vsoto napram svoji možnosti za skupni sklad iz katerega bo zagotovljena pomoč z takojšnimi najnujnejšimi potrebščinami. Ako pa katera koli država bi ne bila zmožna prispevati delež v skupno blagajno, taka zadeva pride za nadalj-no proučevanje glavnih organov Asosiacije za tak sklad, ki bo omogočil pomoč takim državam.
2	— "Pomoč k ekonomski obnovitvi posameznih držav po skončani vojni. Taka pomoč bo določena napram najnujnejšim potrebščinam ljudstva k hitrejši izgraditvi
potrebščinam se bo skušalo doseči ravnovesje cenam, posebno s ozirom na denarno valuto.
Po zatrdilu vesti, konferenca UNNRA bo zborovala deset dni v Montrealu, kjer bo zastopano kakor je omenjeno 44 držav Zedinjenih Narodov. Konferenca je po svojem sestavu in tudi svrhi zelo pomembna in je pričakovati, da ne bodo pozabljeni manjši narodi in posebej narodi, ki so bili v tej vojni največ prizadeti. Zaenkrat vest ne omenja vsako državo posebej, a vendar je upati, da bo po svojem predstavništvu zastopana Jugoslavija, katera je razen Sovjetske Unije, skoraj največ prizadeta v tekoči vojni.
Zavezniška armada v Belgiji in Nizozemski
KANADČANI PO ZAVZETJU DIEPPE OBŠLI BOULOG-NE IN CALAIS, TER OGROŽAJO 50 TISOČ NACISTIČNIH SIL NA TEM KRAJU. BRITSKI IN AMERIŠKI ODELKI NA RAJNI.
KRIMINALCI BODO IZROČENI SODIŠČU
Ob Filipinskem obrežju so potopljeni tri Japonski par-niki, po ameriški mornarici. Zavezniška letalska sila in mornarica ste v precejšni kontroli na Pacifiku.
na jugoslovanskem ozemlju z Narodno-osvobodilno armado, so zdaj komaj nekih 100 milj od Beograda. Računa se, da se nahaja okrog 250.000 nacističnih sil v južni Srbiji, Bolgariji in Grčiji, katerim preti da jim bo pot za umik presekana ob železniški progi Niš-Beograd.
London — Napram nacističnemu časopisju zadnjega tedna je bil napovedan senzacionalni govor nemškega kaprola Hitlerja, katerega da bo imel ob priliki pete obletnice sedanje vojne. Govor je bil namenjen nemškemu narodu za večjo lojalnost v obrambi "svete zemlje" tretjega Raj ha, namreč navezati ga z poslednjo paro moči in življenja v vojni.
Kaj je končno vzrok, da nemški kaprol ni knel napovedanega govora, dotična vest ne pove. Toda verjetno je, da so govori nemškega kaprola izgubili vrednost za nemško ljudstvo in da bi ga še bolj razkačili s ozirom na kopice laži v vseh prejšnih govorih. Torej poglavitni vzrok da ni govoril, so laži nemškega kaprola, načelnika nemškega fašizma, kateri se stopnjema pogreza v lastni laži in zločinstvu.
Stockholm — Minister za socijalne zadeve je izjavil, vojni kriminalci ne bodo našli zavetja v švediji. Nadalje je rekel, da se veliko število beguncev med temi tudi Nemci, Avstrijci in Čehoslo-vaki nahaja v švediji, kot nevtralni državi. Toda vojni kriminalci ne bodo dobili zavetja in če se zasači enega ali drugega v švediji, bo izročen dotični državi, kateri pripada in kjer bo obsojen za zločine.
London — Tretja ameriška armada je kljub močnemu odporu sovražnika prešla reko Moselle v pravcu ob meji Nemčije. Prejšne vesti so naznanile, da je ameriška armada prekoračila mejo, toda pred srditim odporom nacističnih sil, je odstopila na prejšne pozicije ob nemški meji. Reka Moselle preide v Nemčijo na meji Luk-semburga 40 milj vzbodno od Nancy. Vsekakor prevladuje mnenje, da se bodo nacistične sile močno upirale ob reki Moselle in pa na meji tretjega Rajha. Kajti ob reki Moselle je izgrajena ta-kozvana Siegried črta o kateri so Nemci napovedovali, da je "nepremagljiva". Posamezni krogi napovedujejo, da je Siegried črta približno tako bajeslovna, kakor je bila "evropska trdnjava" na zapadu Evrope.
Po zlomu sovražnikovega
odpora pri Dieppe, kanadski odelki so obšli Boulogne in Calais, ter z tem postavljajo v past 50 tisoč nacističnih sil ob obrežju. Posebno srdita bitka je teku pri La Havre, velikem francoskem pristanišču, kjer so nacistične sile obkoljene in katerim je poslan ultimat, ali se predati ali pa bodo popolnoma vničene.Odmev topov se sliši v Anglijo pravi vest.
Medtem zavezniška armada uspešno napreduje v Belgiji in Nizozemski. V glavnem mestu Belgije, je zopet zaplapolala narodna zastava potem, ko je zavezniška armada osvobodila Bruselj, Antverpen in več drugih mest, ter prodira točasno v pravcu Amsterdama, glavno mesto Nizozemske.
V Italiji zavezniška armada se je približala Rimini in Altopascia, deset milj severno od reke Arno.
POTRES POVZROČIL VELIKO ŠKODO
Cornwall, 5 sept. — Ob
12.40 uri ponoči je nastal prvi močan sunek potresa, kateri je bil občutljiv skozi vzhodni in zapadni provinciji Quebec in Ontario. Najbolj pa je prizadeto mesto Cornwall, kjer se računa škodo okrog en milijon dolarjev.
Prizadetih je več stanovanjskih poslopij in med temi tudi dve meščanski šoli. Prvi potresni sunek je bil tako močan, da so začele pokati šipe na oknih in veliko število dimnikov se je porušilo. Temu je sledil še drugi i tretji sunek med tretjo uro po polnoči in 7 uro zjutraj.
Če tudi je prizadeta ogromna škoda na stanovanjskih poslopjih, po nekod cerkveni zvoniki itd., ni bilo pa večjih človeških žrtev. Napram vesti v Cornwallu, je le ena oseba smrtno prizadeta, večje število je pa manj ranjenih.
Minister za delo in minister za vojno obskrbo, sta takoj podala izjavo, da bo mesto Cornwall dobilo prednost glede materijala za popravek stanovanjskih poslopij in meščanske šole, katera bo zaprta za nedoločen čas, namreč dokler ne bo popravljena škoda prizadeta vsled potresa.
Boris Rusinski (v civilni obleki) vred z mladimi letalci Sovjetske Unije. Boris Rusinski, oče, sovjetske letalske sile, je odlikovan ze nekaj krat za izpopolnitev sovjetskih letal.
"EDINOST
n
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
TEKST DEKLARACIJE
Jugoslovanskega Nacionalnega Komifeta Osvobojenja
Tekst pogdbe med Jugoslovansko kr. vlado
IN NARODNO OSVOBODILNIM SVETOM JUGOSLAVIJE
Reakcija tudi v grobu ne miruje
Kaj kmalu potem ko je javnost zvedela da je prišlo do sporazuma med maršalom Titom in šubašičem o vzpostavitvi vlade sporazuma v Londonu, reakcija, ki zagovarja korupcijske kroge bivših protinarodnih režimov v Jugoslaviji, ter zdavnaj razkritega izdajalca Dražo Mihajloviča, je nazvala to vlado, kot vlado brez srpskega predstavništva. Histerično se je vrgla z šovinističnimi obtožbami proti tej vladi, katera je bila vse drugo, samo ne vlada, pred katero so bile naloge in so tudi danes zediniti vse demokratske in svobodoljubne elemente v borbi proti okupatorjev in domačih izdajalcev. Ko pa ni dosegla svojega cilja z drzno izmišljenimi obtožbami proti vladi sporazuma, ter šovinistično gonjo med tremi bratskimi narodi, je začela z drugačnimi triki in izmišljijami.
Vemo da celotna zbirka pisane reakcionarne družbe, ne glede ali se križa z tremi ali petimi prsti, govori slovenskim, hrvatskim ali srbskim jezikom, ni imela nikdar poštene besede napram maršalu Titu in narodno oslobo-dilnemu pokretu.
Čez dve leti je ustvarjala v javnem mnenju o narodno osvobodilnem gibanju, vojski in maršalu Titu, vtis nasprotno resnici, namreč da so to "banditske skupine" itd. Paradirala je z narodnimi izdajalci Mihajlovičem, Nedi-čem, Paveličem, Rupnikom in onimi preroki "čakanja" z namenom da se polasti oblasti, da zopet naloži do kosti izmučenemu narodu režimski jarem zapostavljanja in izkoriščanj^. -
Dve leti je izkoriščala razne izmišljije proti z sla-vom ovenčani Narodno-osvobodilni vojski in njenega vodstva. Na dolgo in široko priobčevala je pisma baje od neimenovanih ljudi, katera so vsebovala strahote nad narodom, katere da so prizadeli bodisi "komunisti ali pa komunistična propaganda." Takih ljudi pa ni bilo mogoče imenovati v javnosti kot pravi p. Ambrožič, ker da se nahajajo na okupiranem teritoriju.(!) In Nemci so se borili proti komunistom, niso pa dovolili po logiki takih, da se javno piše proti njim na teritoriju pod nemško oblastjo ?
Prav na debelo ta pisana reakcionarna družba je začela prodajati kozje roge za sveče. Zdaj pa, ko so se podrli v prah in pepel tudi poslednji upi z lažjo doseči svoj cilj, na umeten način trosi šepetajno propagando med narodom, češ, maršal Tito se je prodal (!).
Zelo zvita poteza. In kaj ji je zaprav cilj?
Ta pisana družba prav dobro ve, ne samo da je izgubila pri ogromni večini tukajšnih priseljencih zaupanje, nego ga iz dneva v dan izgublja še pri onem delu ljudstva, katero ji sledi. Kajti laž če tudi doseže začasen uspjeh, se tembolj naglo podira enkrat ko je razkrita.
Toda enako se zaveda, da je ogromna večina priseljencev treh bratskih narodov, na strani Narodno-osvobo-dilne in partizanske armade, ter njenega voditelja maršala Tita. Prestiž in resnica o Narodno-osvobodilni armadi, njenih voditeljih in prav posebno za Novo svobodno federativno Jugoslavijo, sta z vsakim dnevom močnejši m obsežnejši. Tisoči dolarjev so že zbrani v prid Novi svobodni federativni Jugoslaviji — tisoči pa bodo zbrani v doglednem času. Zbrali so jih krvni bratje m sestre na tem kontinentu, kateri so na en ali drugi način bili prisiljeni izselite se z rojstne grude daleč v dujini, po zaslugi pisane reakcionarne družbe, katera si celo na tem kontinentu prizadeva prodajati kozje rogove za sveče, kakor je omenjeno, kadar se gre za resnična narodna vprašanja .
Ni dvoma, da ie prestiž in podpora Narodnoosvobodilnemu pokretu, Narodno-osvobodilni armadi, Novi svobodni federativni Jugoslaviji z strani ogromne večine tukajšnih priseljencev, srčna rana reakcionarne družbe, katera ni računala na kaj takega.
šepetajoča propaganda, da se je maršal Tito prodal, je previdna poteza ustvarjanje nezaupanja med narodlom, za podpiranje pokretov in gibanj, ki so na strani Narodnoosvobodilne armade in Nove svobodne federativne Jugoslavije. Kajti nihče drugi, kakor ravno ta pisana reakcionarna družba najbolj ve. kako je bil naš narod na vse načine goljfan, duševno in ekonomsko. Saj je bila na oblasti leta in leta in je v tem poslu prav dobro izurjena. Toda enako ve, da je narod ravno v tej zadevi zelo občutljiv, komu in v kakšne svrhe naj izroči svoj denar, svojo moralno podporo itd. V kolikor pa ta pisana reakcionarna družba vidi na tej podlagi ustvarjati nezaupanje med narodom napram Narodno-osvobodilnem pokretu, zaeno trpi strah pred narodnim spoznanjem in samozavestjo.
Kakor pa je pri vsaki izmišljiji občutila močne udarce resnice, jih enako čuti pri izmišljiji, da se je maršal Tito prodal.
Kot najboljši udarec taki izmišljiji, na drugem mestu v tem iztisu smo priobčili: "Tekst pogodbe med vlado sporazuma v Londonu in Narodno-osvobodilnim Svetom Jugoslavije."
Torej to je pogodba med maršalom Titom in šubašičem, toda tako daleč od prodaje maršala Tita, kakor je nebo od zemlje, čitatelji in naročniki Edinosti, bodo imeli pred seboj pogodbo med maršalom Titom in šubašičem, kot uradni odgovor raznim šepetačem po naselbinah, ki so bodisi na slepo se podali reakcionarni propagandi potom raznih reakcionarnih časopisov, ali celo privatnih pismih.
Tekst pogodbe med vlado sporazuma v Londonu in Narodno-osvobodilnim Svetom Jugoslavije, priporočamo zlasti odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, kakor tudi odsekom podpornega društva, da se ga čita na redni seji. To priporočamo prvič vsled tega, da se na skupnem čitan-ju doseže obširnejša jasnoča vsebine in drugič, da bodo člani in članice dej.ansko oboroženi z zdravimi fakti za pobijanje laži in raznih izmišljij o Narodno-osvobodilnem gibanju in pa njegovi oblasti, katero sestavlja na osvobojenem ozemlju Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita.
Faktično kdo se je prodal v Jugoslaviji, so narodni izdajalci po vzorcu Mihajloviča, Nediča, Paveliča, Rupni-ka in čakajoče družine pomirjevalcev, kateri so videli "ogromno moč sovražnika", niso pa razumeli moči želja in samozavesti lastnega naroda.
Tekst deklaracije Jugoslovanskega Nacionalnega Ko-miteta Osvobojenja se glasi:
"Narodno osvobodilno gibanje je od začetka naše borbe proti osvajalcu uspelo, da zedini vse narodne sile. Voditelji tega gibanja so vedno postavljali stvar osvobojenja države od barbarskih fašističnih osvajalcev nad vse druge posebne interese političnih in socijalnih grup in razredov. Iz tega razloga tudi, ko so divjale najbolj krvave bitke z osvajalci in njihovimi rablji, se je z vso silo delalo na tem, da se omogoči vsem, ki ljubijo svoj narod in svobodo, da se zbero v zedinjeni fronti narodnega osvobojenja. Ta trud je z uspehom kronan.
"Zedinjena fronta narodnega osvobojenja velike večine prebivalstva Jugoslavije je postalo osnova oboroženega odpora celega naroda proti okupatorju. Na tej osnovi so formirani partizanski oddelki in redne enote Vojske narodnega osvobojenja Jugoslavije. Več kot dve in pol leti so resnične sile odpora Jugoslavije nezadovoljno gledale, kako so begunske vlade, ena za drugo, namesto da bi podprle nadčloveško borbo narodov Jugoslavije za svobodo svoje domovine, trdoglavo nadaljevale na svojem sovraž-niškem stališču do Narodno osvobodilnega gibanja in skozi svojega ministra Dražo Mihajloviča vodile oborožen boj proti svojemu lastnemu narodu, na strani okupatorjev. Narodni poslanci na drugem sestanku Antifašisti-čnega sveta dne 29 novembra 1943, so v svoji rezoluci-ji obsodili izdajalsko delo begunskih vlad in izražajoč trpljenje vseh narodov Jugoslavije, objavili zgodovinsko rezolucijo o ustvarjanju federativne demokratične Jugoslavije. •
"Narodno osvobodilno gibanje je v svojem gibanju katero je sprejel cel narod. Gibanje je obenem demokratično in narodno, medtem moramo podčrtati, da imajo voditelji gibanja narodnega osvobojenja Jugoslav. pred seboj eden edini važen smoter : boriti se proti okupatorju in njegovim hlapcem in zgraditi federativno demokratično Jugoslavijo, a ne, kakor nas naši sovražniki obtožujejo, da je naš cilj, da se uvede komunizem. Nadalje, kot je izraženo v re-zolucijah drugega sestanka Antifašističnega sveta od 29 novembra 1943, bodo narodi Jugoslavije v stanu, da na koncu te grozne vojne za o-svobojenje in na temelju demokratičnih načel, sami s svojo lastno svobodno voljo odločijo o obliki notranje vlade. Mi obijamo vsako misel oboroženih sil gibanja narodnega osvobojenja, ki bi šla za tem da z vporabo orožja zapreči svoboden in popolen izraz narodne volje, ker Vojska narodnega osvobojenja je samo del in to najboljši del našega naroda. Nacionalni Komitet Jugoslavije smatra odstranitev Pu-ričeve vlade in Draže Mihajloviča, ministra vojske, za koristen dogodek in se izjavlja pripravljen, da sodeluje z vlado v inozemstvu, ki bo resnično izpolnjevala nalogo podpiranja borbe celotnega ljudstva proti okupatorjem.
"16-ega junija se je vršil na svobodnem teritoriju Jugoslavije sestanek med Dr. Ivanom šubašičem, zastopnikom Kraljevske jugoslovanske vlade in delegacijo Nacionalnega Komiteta osvobojenja Jugoslavije, pod mojim predsedstvom, o verjetnosti in oblikah sodelovanja. Dosegli smo soglasje v mnogih vprašanjih, tekst pogodbe je že objavljen. Cilj sporazuma je: povečati napore ljudstva za osvobojenje v tej krvavi borbi proti okupa-toriu in njegovim rabljem, mobilizirati za ta boi vse one, ki se še vedno nahajajo izven, organizirati največjo materijalno podporo našim borcem na fronti in
ljudstvu v ozadju, onemogočiti izdajalcem kakor je Draža Mihajlovič, da bi skrivali svoje izdajalstvo za oblastjo legitimne vlade in končno zvezati našo >borbo za osvobojenje še bolj k zavezniški fronti proti Hitlerju in čimbolj podpreti zavezniške napore za uničenje največjega sovražnika človeštva.
"Vse narodne in demokratične pridobitve, katere je naš narod dosegel za časa tri letne borbe proti okupatorju in njegovim krvnikom, zajamčene so v pogodbi. Te pridobitve so našemu narodu garancije, da ne bo nič storjeno proti njegovi volji.
"Pogodba s.predsednikom Jugoslovanske vlade v Londonu Dr-jem Ivanom šubašičem, je rezultat zmag našega naroda nad okupatorjem in njegovimi rablji. Zato pomeni tako važen korak k končni likvidaciji gnjusne in kriminalne zarote odkritih kot spretno prikritih zarotnikov od Nediča in Paveliča pa do Draže Mihajloviča, ki so sprejemali orožje od okupatorjev s tem, da se borijo proti naše Narodno Osvobodilne vojske in našega naroda. Ni dvom, da bo ta pogodba zelo važen prispevek očvrstitvi edinstva naših narodov v njihovi težki borbi proti okupatorjem in njihovim rabljem.
"Za one, ki so še izven in se bojijo te pogodbe to je zadnje povabilo, da sodelujejo v gibanju Narodnega osvobojenja in store svojo dolžnost do njihove mučeniš-ke očetnjave. Ta sporazum je končno in odločno povabilo vsem zavednim Srbom, ki služijo okupatorju in ki se borijo proti svojega lastnega naroda pod Nedičem in Dražom Mihajlovičem, da
pristopijo k Narodno osvobodilni vojski Jugoslavije, vsem Hrvatom, posebno Domobrancem in Ustašem, ki so se borili na strani okupatorja proti svojemu lastnemu narodu in proti zaveznikom naših lastnih narodov skoro tri leta, in na ta način prizadeli svoji hrvaški domovini velko sramoto. To se tudi odnaša na slovenske Domobrance, ki so bili organizirani po izdajalcu Rupni-ku, da se borijo proti svojemu lastnemu narodu na strani nemškega okupatorja. Ni več mogoče, da se bilo kateremu odpušča v tem trenutku, ko se narod bori za življenje in smrt. Nobeden partijski ali katerikoli interes ne more opravičiti one, ki so izven ali celo služijo okupatorju. Fronta naše narodne borbe za osvobojenje je dovolj široka za vsakega, ki ljubi svoj narod in k,i je zares pripravljen, da se bori z orožjem v obrambi svoje svobode, da ne bi našel v njej svojega prostora.
"Da končamo, hočemo na-
glasiti kako je materijalna podpora ki je dana naši Vojski narodnega osvobojenja s strani naših velikih zaveznikov Velike Britanije Zedinjenih Držav Amerike in Sovjetske Unije, koristna in občutna ter mi tem potom izražamo našo hvaležnost za to podporo. Mi verjememo, da bodo naši zavezniki nadaljevali z vso mogočo pomočjo tudi v bodoče, tako da bodo narodi Jugoslavije s svojo Vojsko narodnega osvobojenja v mogočnosti, da store čim več v skupnem naporu za končno zmago nad sov-raženim okupatorjem.
Potpisan: J. B. TITO.
Predsednik: Nacionalnega Komiteta Osvobojenja Jugoslavije.
Tekst deklaracije
Kraljevske Jugoslovanske Vlade
OD 8-GA AVGUSTA 1944
Tekst deklaracije Kraljevske jugoslovanske vlade se glasi:
"šele po prihodu vseh njenih članov v London je bila Kraljevska jugoslovanska vlada v stanu, da ima svoj prvi plenarni sestanek 1. avgusta in da po temeljitem pregledu situacije izda sledečo deklaracijo, sprejeto na njenem drugem plenarnem sestanku dne 8. avgusta.
"Kraljevska jugosloven-ska vlada smatra, da je nje sestava zadoščenje narodne volje izražene v borbi in odporu proti sovražnikom ljudstva Jugoslavije, a istočasno predpogoj za reparacijo na-nešenih krivic in odstranjevanje onih težkoč. ki so onemogočale obstoj in poglobitev prijateljskih odnošajev med Velikimi zavezniki in nami samimi.
"V svojem delu bo vlada računala s temi fakti in V celini izvršila pogodbo, ki je sklenjena na osvobojenem teritoriju Jugoslavije dne 16. junija, med Predsednikom Kraljevske jugoslovanske vlade Dr. Ivanom šuba-šičom in Predsednikom nacionalnega komiteta narodne osvoboditve Jugoslavije, Maršalom Josipom Brozom Titom.
"Ko prevzema na sebe nalogo, da dela na poboljšanju naše zunajnje in notranje situacije, Jugoslovanska vlada smatra za svojo največjo dolžnost se pokloniti sto tisočem onih, ki so padli v boju s sovražnikom. Istočasno Kraljevska jugoslovanska vlada izraža svojo globoko hvalfežnost celemu narodu za njegov odpor, katerega največji izraz je zajet v Narodno osvobodilni vojski Jugoslavije, ki je skori tri leta borbe dosegla in branila dragocene narodne in demokratske tekovine.
"Vlada priznava začasno administracijo ustvarjeno po Antifašističnem svetu in Nacionalnem komitetu osvobojenja Jugosslavije kot nuj-
nost za čuvanje notranjega miru in reda in za pomoč ljudstva borcem Narodno osvobodilne vojske dokler ne bo mogoča sestava enotne administracije države.
"Mi smatramo, da so vsa gorja storjena v naših krajih po sovražnikih in njihovih rabljih veliki zločini, ki morajo biti najstrožje kaznovani. Mi obsojami vse tiste, ki so javno ali tajno sodelovali s sovražnikom v katerem bilo delu države, ker oni so na ta način deleli najgnus-nejši zločin izdaje naroda in njegove svete dedovščine. Oni bodo kot izdajalci izročeni narodnemu sodišču.
"Kraljevska vlada kot zakonski zastopnik Kraljevine Jugoslavije med Zedinjeni-mi Narodi ima dvojno nalogo povezano z skupnim vodstvom vojne in za dosego smotrov skupne vojne a dosledno s popolno izvršitvijo vseh onih nalog, ki bodo os-posobile našo federativno državo, da postane dostojni faktor v graditvi in zajamče-niu jutrišnjega miru. S tem ciljem bo Kraljevska vlada posvetila vse sile, da bi jugoslovanska državna politika bila pelj,ana v soglasju s politiko naših velikih zaveznikov in vseh Zedinjenih narodov.
"Vlada bo poizkušala prav posebno zbrati in zediniti vse demokratične sile v domovini s cljem, da jim prinese čim skorajšnje osvobojenje od sovražnikov in njihovih sodelavcev. Vlada kliče ves naš narod, da se zbere v združeno borbeno fronto pod poveljstvom Maršala Tita, tako, da bi čimprej dosegli zmago nad sovražnikom ter se posvetili miroljubnem in plodovitem delu obnovitve dežele.
"Vlada bo morala osredotočiti vse svoje sile za izgradnjo notranjega miru bodoče demokratične in federativne Jugoslavije, organizirane po svobodni volji jugoslovanskih narodov. V-lada bo storila vse kar je v njenih močeh, da na naj-
Narodno osvobodilni svet Jugoslavije in predsed. Kraljevske jugoslovanske vlade sta podpisala sledečo pogodbo:
1.)	Jugoslovanska kraljevska vlada bo sestavljena iz onih progresivnih demokratičnih sil, kj se niso kompromitirale v borbi proti Narodno osvobodilnem gibanju. Glavna naloga te vlade je, da proži vso mogočo podporo Narodno osvobodilni vojski kakor»tudi vsem onim, ki se bodo od sedaj borili z enako odločnostjo proti skupnemu sovražniku naše očetnjave, ali pod pogojem, da se vsi tj pridružijo eni edini narodni fronti. Naloga te vlade bo tudi, da zagotovi zalaganje jugoslovanskega ljudstva s hrano in da dobro pazi, da naša zastopništva v tujini in naši zastopniki v mednarodnih komisijah budno čuvajo naše narodne pravice, ter skrbijo za potrebe ljudstva in Narodno osvobodine borbe Jugoslavije.
2.)	Narodno osvobodilni svet Jugoslavije in Kraljevska jugoslovanska vlada Dr. Ivana šubašiča bosta imenovala organe, ki bodo koordinirali sodelovanje v borbi proti sovražniku, v nalogi obnovitve dežele in v vodstvu zunanje politike, ter na ta način čimprej omogočili sestavo ene enotne državne uprave.
3.)	Narodno osvobodilni svet Jugoslavije smatra, da v tem trenutku ni nujno postavljati v ospredje in razvnemati vprašanje Kralja in monarhije, ker isto trenutno ne predstavlja zapreke sodelovanja med narodno o-svobodilnim svetom Jugoslavije in vlado Dr. Ivana šubašiča, ker bilo je medsebojno sklenjeno,'da bo končna ureditev organizacije odločena po ljudstvu a po osvoboditvi cele države.
4.)	Vlada Dr-ja Ivana šubašiča bo dala izjavo v kateri bo ,priznala nacionalne in demokratske prodobitve jugoslovanskih narodov za časa treh let borbe v katerih so postavljene osnove demokratske in federativne organizacije naše federativne države in začasno administracijo države sestavljeno po Antifašističnem svetu narodno osvobodilne vojske Jugoslavije in Narodno o-svobodilnem svetu Jugoslavije kot njenem izvršnem organu; dala popolno priznanje borbenim silam ljudstva organiziranim v Narodno osvobodilni vojski pod po-
veljstvom Maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita in obsodila vse izdajalce naroda, ki so sodelovali s sovražnikom bodisi javno ali pa tajno ; poslala poziv svemu ljudstvu za priključenje vseh borbenih sil Narodno osvobodilni vojski v enotni fronti.
5.) S svoje strani bo Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, v svojstvu predsednika Narodno osvobodilnega sveta Jugoslavije, dal izjavo o sodelovanju z vlado Dr.-ja Ivana šubašiča in ponovno naglasil, da Narodno osvobodilni svet Jugoslavije bo za časa vojne postavljal vprašanja organizacije jugoslovanske države.
Na osvobojenem teritoriju Jugoslavije, 16. junija 1944 Za Narodno osvobodilni svet Jugoslavije Predsednik Maršal Jugoslavije
J. B. Tito. Za Kraljevsko jugoslovansko vlado Predsednik
Dr. Ivan šubašič.
Katoliški župnik obsodil fašistične zločince
Pariz — Zadnjega tedna in ob priliki nedeljske službe katoliški župnik je iz prižnice pred zbranimi verniki javno obsodil strahote nemških zločincev, posebno zadnje dni v obleganju P riza.
Med drugim katoliški župnik je dejal: "Pred nami je ena od resnih nalog in ne-smemo je pozabiti, namreč nezadostuje doseči le zmago. Mi smo zmagali v letu 1918, toda kar je potrebno narediti zdaj je to, da se ne ponovi pregreha zadnje zmage in ne smemo postati zdaj ob tem resnem času usmiljeni in občutljivi napram sovražniku človeštva. Kajti navadno se zgodi, da v slavospevu zmage postanemo usmiljeni napram onim, ki so morili brez kakršnega koli vzroka ljudstvo. Vsaka krogla; vsaka granata in bomba mora doseči svoj cilj! Namreč obračunati moramo z sovražniki ljudstva, nemškim fašizmom. Ne sme biti razlike med vojaki in civilnimi uslužbenci, kateri so odgovorni za številne zločine. In mi moramo kazniti človeške zločince po božjih in človeških predpisih".
Po teh besedah katoliškega župnika, če tudi v cerkvi, kjer ni navada, verniki so odobravali z ploskanjem in klici!
Čestitamo rojakom v Val D,Or in Malartiku
VSTANOVLJENA DVA NOVA ODSEKA ZVEZE
Toronto, 5 sept. — Tega dne se je povrnil iz severnega Ontaria br. glavni predsednik Zveze Kanadskih Slovencev, Jože Miketič, kateri je za času svojih delovnih počitnic posetil napram zaključku druge redne konvencije, Kirkland Lake, No-
boljši način organizira ob-skrbo Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije in vsega prebivalstva. Vlada bo skrbno pazila, da pripravi vse kar je važno za obnovitev države po vojni, v soglasju in sodelovanju s kompetent-nimi institucijami in organi-zacjami Zedinjenih narodov. Vlada bo, v soglasju z zavezniškimi vojnimi cilji, delovala na tem, da se vsi kraji kjer prebiva naše ljudstvo osvobodijo in priključijo Jugoslaviji in da se takšni Jugoslaviji zajamči popolna neodvisnost in suverenost. Kraljevska vlada smatra, da se zaenkrat odstrani vsa druga vprašanja notranje politike in da se vsi jugoslovanski državljani posvetijo disciplini in delu za korist države, za zmago nad sovražnikom v popolnem sporazumu z našimi zavezniki a posebno Veliko Britanijo, Z edin j enimi Državami in Sovjetsko Unijo.
Dr. Ivan šubašič Predsednik Kraljevske juogoslovanske vlade.
rando, Val D'Or in Malar-tic.
Predno se je povrnil v Windsor, se je ustavil za par ur v uredništvu Edinosti, ter nam ob tej priliki povedal, da je z pomočjo rojakov in rojakinj v Val D'Or in Ma-lartic-u, vstanovil dva nova odseka Zveze Kanadskih Slovencev.
V Val D'Or-ju se je vpisalo 12 in Malartic-u sedem članov. V Kirkland Lake in Norandi, pa je imel občno posvetovanje z članstvom ta-mošnjih odsekov Zveze in je ob tej priliki pojasnil več vprašanj tikajočih se tako Zveze kakor tudi splošnih stvari v tekoči dobi.
Pohvalno se je izrazil o vnetosti rojakov in rojakinj v omenjenih naselbinah na polju dela za pomoč našemu junaškemu narodu, kakor tudi za izgraditev močne organizacije Zveze Kanadskih Slovencev, kot organizacije, katera po svojih načelih in smernicah deluje za resnično osvobojenje našega naroda v starem kraju, v tej deželi pa, za izboljšanje razmer za obči blagor in napredek, naroda.
Čestitamo rojakom in rojakinjam v Val D'0r in Ma-lartic-ii! Le naprej v slogi in z dobro voljo dosežemo dober uspeh v ponos nas vseh.
Poravnajmo svojo dolžnost napram listu
Noranda — Cenjeno uredništvo : Tukaj vam prilagam devet dolarjev za tri ponovne naročnine. Nadalje prosim vse naročnike Edinosti, sicer one, katerim je potekla naročnina, da ponove svojo naročnino. Ako pa kateri ne želi imeti opravka z kupovanjem denarne nakaznice na pošti ali banki, se naproša, da prinese ali pa ob priliki izroči meni denar, jaz bom drage volje to naredil, namreč poslal denar na uredništvo lista.
Vsi dobro vemo, da je list odvisen od nas samih, namreč poleg naročnin tudi od dobrovoljnih prispevkov. Za to naj vsak poravna zaostalo in tudi ponovno naročnino, ker z tem delno omogočamo listu, za redno izhajanje. Obenem pa naprošam uredništvo, da mi pošlje seznam naročnikov iz naše naselbine, za boljše ravnanje glede pobiranja poteklih naročnin.
Kakor že veste Svet Kanadskih Južnih Slovanov, je dobil dovoljenje, da odpošlje za 50 tisoč dolarjev vrednosti zdravil naši junaški narodno osvobodilni armadi, ter narodu v Jugoslaviji. Zato je na zadnji seji tukaj sklenjeno, da tudi tukaj poberemo prej obljubljeni denar, za kar se je vsak posameznik zavezal, da bo dal, kadar bo treba. Zato delo so bili izvoljeni sledeči člani: John Novak, Kari Pugelj, za kar jima izrekamo najlepšo zahvalo za požrtvovalno delo, namreč da sta že več kot polovico obljubljenega denarja zbrala. Vsi drugi rojaki, ki niso dosedaj še dali, so naprošeni da to store do 10 septembra, kajti ta dan mislimo poslati zbrani denar na pristojno mesto.
Nekateri se seveda izgovarjajo in naštevajo vse-
vprek razne vzroke kot naprimer: "da se denar ne more poslati, da se je Tito prodal." Take vrste propagando in novice vedo samo taki možje, ki niso pri volji, dati enega črnega centa v ta plemeniti namen. Vsaj upanje imam, da se kaj takega ne bo dogodilo med nami, ker vsak, kateri se je obvezal bo tudi dal.
Nadalje. Več rojakov me je tudi vprašalo, da zakaj se ne brigamo zbirati obleko, obutev itd., kar bi prav prišlo tisočem zdaj v Egiptu in Italiji, pa tudi v stari domovini. Znano pa je, da zbiramo obleko, obutev, vse kar je kaj dobrega za naš narod. Kdor ima kaj za dati, naj to naznani odboru in za sigurno da se bo odbor zavzel, da darove zbere in jih dpošlje, ko bo vse pripravno za odposlati iz Kanade v stari kraj. Poglejte svoje shrambe in če je kaj za odati, naznanite oboru organizacij.
Kot smo čitali nas obišče inkrat v septembru ali oktobru glavni organizator S-veta Združenih Južnih Slovanov. Pričakujemo ga vsi z posebnim zanimanjem, ker vemo, da nam bo pojasnil marsikatero stvar o kateri nismo morda dovlj poučeni in je potrebno zaradi boljšega razumevanja v organi-zacijskiem delu.
Prav lepo se pa zahvalim vsem rojakom in rojakinjam ki so me obiskali v bolnišnici. Najlepša hvala za darila, nebom nobenega pozabil, kdo je meni kaj dobrega naredil, želim vam to ljubo zdravje, ker to je največje bogastvo sveta.
Najlepše pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam ši-rom Kanade in Amerike, listu Edinosti, pa želim mnogo novih naročnikov.
Jack Modec.
Ne čakajmo sodbe da smo bili nevredni svojega naroda
Toronto — Druga redna konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, ki se je vršila 19 in 20 avgusta, je potekala v najlepšem redu in slogi. Delegati, ki so bili poslani na konvencijo, so imeli za rešiti veliko naprednega dela za bodočnost, to je, kako zgraditi močno Zvezo Kanadskih Slovencev, obenem pa tudi, kako najbolje pomagati narodu v stari domovini.
Predlogi in priporočila so se reševala v lepem radu. Sčasoma je pršlo do daljšega pomisleka posebno kadar je kateri delegat dal priporočilo ali predlog, na kar je bilo rešeno na najboljši način ustrežljiv vsim.
Delegati so podajali poročila drug za drugim iz naselbin in tudi priporočali, kaj naj podvzamemo za bodoče delo an procvit naše organizacije. Kako lepo je bilo slišati, ko so naštevali, koliko so odseki zbrali denarno pomoč v razne namene v tekoči vojni, posebno pa za naš narod ono kraj oceana. Ravno tako prav lep napredek v članstvu, kar je ne le razveseljivo bilo za poslušati, marveč videti v tej razlagi veliko narodno zavest.
Ako pomislimo in opazujemo delo katero vrši Zveza Kanadskih Slovencev, prav z lahka pridemo do zaključka, da opravlja delo v korist ljudstva v splošnem, to je, za njegov kulturni in so-cijalni napredek. Deluje na polju bratske sloge z vsimi narodnimi skupinami, za boljšo bodočnost naroda v splošnem po zmagi nad fašizmom. Torej, če pomislimo to in trezno razsodimo vrednost organizacije po njenem delu. tedaj ni nobenega dvoma, da je ravno vsakega Slovenca in Slovenke mesto v vrstah Zveze Kanadskih Slovencev.
Kaj radi pravimo, da smo Slovenci ali Jugoslovani. Toda samo ime nas ne bo razločevalo in dajalo vrednost, brez zato aktivnega dela in sodelovanja za stvari, ki so drage in ljube vsim svobodo-ljubečim narodom.
Naš narod je na veke okrasil ime Slovencev! Toda zavedati se moramo njegovih žrtev in trpljenja, predno je dosegel to priznanje. In ravno zato je tudi naša dolžnost, da z svojim delom, požrtvovalnostjo in vrednostno besedo dokažemo, da smo del neumrljivih bratov in sester v stari domovini, kateri ustvarjajo najvišje stvari za bodočnost slovenskega naroda.
Mnogo jih lahko naštejemo, ki so se trkali na prsi, kako so "veliki rodoljubi", kako jim je na srcu Slovenija in Slovenski narod. Ko pa je bilo treba pokazati vse to v stvarnosti dela, borbi na življenje in smrt, eni so zbežali, drugi so pa izbrali pot narodnih izdajalcev. I n ostal pa je resničen rodoljub narod in njegovi Novi voditelji, ki so vred z narodom tvegali lastno življenje in ga branili pred zvijačo zunajnih in notranjih sovražnikov.
Naj nas/ne zateče sodba naših bratov in sester, da smo bili ničvredneži, sebič-neži in omaljivci! Na delo zdaj, ko je treba, ko je nujnost velka za uresnišitev Nove svobodne in zedinjene Slovenije.
Naj bo tukaj omenjeno, da je bil prirejen banket v počast delegatom in delega-tinjam. Gostje banketa so bili jako zadovoljni, kar se je videlo po veseli obrazih. Imeli smo tudi dobre govornike topot od katerih so govorili Slovenci, Hrvati in Srbi, pozivajoč tri bratska naroda k slogi in vzajemnosti.
Proti koncu banketa, je pa zadonela slovenska pesem, katera navadno vzdra-mi poslušalce in jih zvabi k narodnim občutkom. Zatem pa je zaigrala godba in smo se zavrteli, da je bilo kaj. želeti je, da bi se kaj takega zopet ponovilo. Kajti poleg dobre zabave in vesele družbe, tudi spoznanje ie večje med nami, prav posebno k skupnim nalogam nas vseh.
Joe Sheryak.
NACIJSKI ZLOČINI V LUBLINU
Lublin, Poljska — Posebna komisija, ki je sestavljena od članov Sovjetske Unije in poljskega Narodno-os-vobodilnega odbora, je dognala, da so naciji v Lublinu umorili v posebej izdelanih celicah z plinom 820.000 oseb.
Maurice Hindus, znani a-merički pisatelj, ki se je vdeležil na povabilo poljskega Osvobodilnega odbora vred z večjim številom raznih poročevalcev, pravi: "V Lublinu so nacijski zločinci zgradili posebna poslopja v katerih so umorili tisoče Ukrajincev, Poljakov, Židov ter raznih drugih narodnosti žrtve. V notranjosti poslopja so izdelane posebne celice v katere je napeljan plin. Umorjene žrtve so potem zopet s posebnimi pripravami kakor konverjorji v tovarnah avtomatično prenašali v peči in jih sežgali."
Nedaleč tega mesta je bilo koncetracijsko taborišče, nedaleč katerega je velik ljudski grob. Sto in sto trupel je odkritih v grobu, kar očividno priča, da nacijski zločinci niso imeli dovolj času zakriti sled predno je Rdeča Armada zavzela mesto in okolico Lublin. Računa se, da so dnevno pomorili okrog 1500-1900 oseb. Naj-očitnejši dokaz temu so tisoči parov čevljev, razne velikosti od otročjih do najstarejših oseb, obenem pa nacijski uradniki, ki so bili za-sačeni v Lublinu, priznavajo da je bilo v Nemčijo odposlano 18 vagonov obleke v dveh mesecih od umorjenih žrtev v Lublinu.
Družtvo "Bratska Sloga" št. 648 SNPJ., priredi hišno zabavo pri br. Rudolph Mu-hič-u, 368 Buthurst St. v soboto dne 9 septembra.
Za plesalce bo igrala pristna domača harmonika pod vodstvom J. S., obenem se bo serviralo tudi pristne kranjske klobase.
Uljudno se vabi Slovence in Slovenke tukaj v Torontu in bližnje okolice, da se zabave udeleže.
Pričetek ob 8 uri zvečer. Pristopnina dobrovoljni prispevki.
Odbor:
Članice ženskega krožka demokratičnih Slovenk, Hrvatic in Srbkinj v Windsorju.
___ *
Krožek Demokratičnih Žena v VVindsorju Nam Daja primer
Windsor — Krožek demokratičnih žena iz raznih krajev Jugoslavije, Slovenke, Hrvatice in Srbkinje, daja vzoren primer kako je treba pristopiti k delu v zbiranju za pomoč našega trpečega naroda v stari domovini.
Takoj, ko je izdan poziv za zbiranje ponošene obleke, obutve i td., smo se dogovorile skupno in šle smo na delo. Hodile smo od hiše do hiše ali kakor se navadno pravi od kljuke do kljuke s zavestjo, da delamo za velike stvari našega naroda. Rezoltat je pa nadvse dober, ker smo zbrale med tem časom tri tona obleke.
SHOD IN ZABAVA V KIRKLAND LAKE
VABILO NA JAVNI SHOD
Katerega sklicuje mestni odbor v Kirkland Lake dne 17 septembra v Poljski dvorani, 8 Wood St.
Otvoritev shoda ob 6 uri zvečer. Glavni govornik na omenjenem shodu bo naš vneti rodoljub in organizator Združenega Odbora za pomoč Svobodni Jugoslaviji, Nikolaj Kovačevič iz Toron-ta.
Ker je želja nas vseh kako najbolje pomagati moralno in materij alno našemu junaškemu narodu, je omenjeni shod velike važnosti. Slišali bomo ob tej priložnosti vnetega rodoljuba, kateremu so prilike in razmere
FINSKA PREKINILA OD NOŠAJE Z NEMČIJO
Stockholm — Ena od najbolj karakterističnih reakcij v tekoči vojni, je vsekakor zbirka finske reakcije, katera je odgovorna ne samo za številne žrtve na bojnem polju, ampak tudi za najbolj nazadnjaški primer proti narodnih elementov v sodelovanju z nemškim fašizmom, je končno prekinila odnošaje z Nemčijo, kakor trdijo vesti.
Videč popolni pogin nemškega fašizma, finska reakcija ni imela celo toliko duha moči, da odločno napove prelomitev sodelovanja z Nemčijo, tembolj je na blagohoten način napovedala evakuacijo nemških sil iz Finske. Ta vest je prišla iz Stockholma, kjer so navod-no potekali pregovori o premirju med Sovjetsko Unijo in Finsko. Sovjetsko časopis-
dokaj znane v starem kraju pred vojno in v teku vojne, kateri nam bo zaeno dal točna navodila za naše bodoče delo.
Kdor ima količkaj še narodne in rodoljubne zavesti v svojem srcu, ne bo prezrl napovedanega datuma, ampak se vdeležil javnega shoda in pripeljal z seboj tudi svojega prijatelja.
Odbor uljudno vabi vse Slovence, Hrvate, Srbe in druge Slovane, da se vdele-že javnega shoda dne 17 septembra ob 6 uri zvečer v Poljski dvorani.
Tajnik, mestnega odbora.
VABILO NA ZABAVO
Mest,ni odbor za pomoč Svobodni Jugoslaviji, priredi večerni zabavo dne 10 septembra zvečer v prostorih G e o r g a Medoša, 87 Wood St.
Ker je omenjena zabava namenjena za pomoč narodom Jugoslavije, uljudno vabimo vse tukajšne Slovence, Hrvate, Srbe in druge Slovane, da se vdeleže zabave in z tem pomagajo k večjemu uspehu.
Veselični odbor:
In to ni bilo vse.
Po kratkem posvetovanju na naši seji, zaključile smo prirediti kot se navadno pravi "Linen Shover" v prid našim borcem v starem kraju. Prireditev je uspela prav dobro. Vdeležba je bila polnoštevilna pa tudi dohodek je bil prav dober. Celokupni dohodek je kot sledi:
Zbrale smo, 29 pokriva-čev, 10 plaht, 27 navlačnic, 73 obrisačev, 18 moških srajc, 11 parov nogavic, 4 para spodnje obleke, 6 komadov nočnih srajc, 4 ženske obleke, 9 otročjih oblek 2 predpasnika, 2 komada zobne paste in 2 ščetki za
zobi, ter $7.00 v gotovini.
Omenjene predmete so pa darovale sledeče naše članice in nečlanice: Ljubica Stankov, Sajka Vujasin, Katica Jovanovič, Bosiljka Stankov, Katica Zdravje, Julija Jašin, lika Smiljanič, Kruna Adamov, Stojanka Radak, Matilda Sensel, Franca Brozovič, Katica Babinac, Nevenka Majna-rič, Helen Grof, Albina Les-kovšek, Ana Pavelič, Marija Prpič, Marija Abramovič, Marija Sudar, Anka Prpič, Anka pPrpič, Matina, Fran-ces Adamič, Marija Hauzer, Ana Filipič, Marina Mijatov, Kata Pavelič, Bosiljka Rošu-lov, Roja Super, Darinka Sto-
OSPEH PIKNIKA V HAMILTONU
je, med drugim je podalo zelo kritičen pregled o bla-gohotnosti finske reakcije napram nemškim okupatorskim silam in pa stališču Finske po prekinitvi odno-šejev z Nemčijo.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Hamilton, Ont. — Slovenci v Hamiltonu in okolici, se prištevamo sicer manjše naselbine v tej deželi, toda če tudi mali po številu zavedamo se svoje dolžnosti napram našim trpečim bratom in sestram v starem kraju. Smatrali smo za potrebno prirediti v to svrho piknik, kateri kot znano se je vršil dne 13 avgusta, kateri se je tudi prav dobro obnesel .
Zahvaliti se moramo na prvem mestu vsim Slovencem in Slovenkam, kakor tudi sobratom Hrvatom, ki so nam šli na roko in pomagali na kakršen koli način. Z prireditvijo je zmeraj veliko dela in toliko bolj naporno recimo tam, kjer je manjše število pripravnih ljudi, ki žrtvujejo svoje razvedrilo z delom za boljši in večji uspeh. Zato prav lepa hvala našim rojakinjam in rojakom, ki so pomagali pri delu na pikniku, bodisi z svojim avtom, ali pa deležem za potolažiti suha grla. Enako prav lepa hvala George Matešiču, uredniku Edinosti, za tako lep in pretresliv govor, kateri je mogel vsakega zavednega Slovenca in ga Slovana, pretresti in po-Slovenko, kakor tudi druge-vizati k večjemu delu za pomoč narodom Jugoslavije.
Hvala odseku Zveze Kanadskih Hrvatov, kateri so priložili $37.00 v kuverto za prvi dobitek, drugi dobitek je dobil. L. Dim iz Beamsvi-lle v znesku $16.00 in precej globoko pa segel v žep F. Mihelič, ki je dal $15.00 dobitka za njega ni bilo, ker sta bila samo dva dobitka določena.
Največ hvale so vredni naši možaki par Slovencev in Hrvatov, ki so pekli jagenjčke in tudi prešiča. Vre-menjak je za tisti dan dal tako močno solnce, kar pa
pri ognju še toliko bolj po-množuje vročino. Ampak naši vredni možaki, so delali svoje delo prav pridno in izvrstno. Zato jim najlepša hvala. (Hvalo sta zaslužila med vsemi rojak Jack Bolha, njegova soproga, Tone Mihelič, rojakinji Brkopec. Kos, Fugina, škraba itd. Kaj pa Jože Lovšin, ki si je trudil dobiti ledu v tako vročem dnevu? Zatem pa naše vrle mladinke, Miss. Bolha in Brkopec, ki ste prijazno pripenjali znake na vhodu. Pa tudi godec, ki je zaigral pod zeleno lipco, poskočne. Včasih tako, da je gospa Kos pripomnila, če bi bil Mr. Kos tukaj, takoj bi se zavrtela. In naposled Mr. Fugina, ki je precej napeto držal dražbo pečenega koštruna. Med vsemi sta bila zaposlena posebno Jack Bolha in Tone Mihelič. Oba sta letala zdaj sem in zdaj tja, pač komor je bilo potrebno priskočiti, ured.)
Čistega dobička na pikniku za pomoč našemu narodu smo zbrali $286. 50 cetnov. Ker je manjkala gotova vsota do 300 dolarjev, smo kar medseboj zbrali nadaljno vsoto tako da smo poslali odboru v Torontu denarno nakaznico v znesku $300.00 Dodatno vsoto so priložili sledeči:
Po dva dolarja: Jakob. Bolha. Po en dolar: Mery Bolha, John Kralj, Tony Mihelič, Joe Jurkovič, Steve Fugina, Joe Berkopec, John Kos, Frances Kos, Steve Po-lak, J. Sadovey in Tony Grenko. Po 50 centov: John Sterbenc. Skupaj $13.50.
Torej še enkrat prav lepa hvala tako vsim vdeležen-cem, kakor tudi vsim kateri so na kateri koli način pomagali k skupnemu uspehu.
Jack Bolha.
jšič, Ljubica Bobešič, Franca Dražič, Tinka Beukovič, Marija Papič, Katica šikič, Marija Bičan, Jelica Jako-nič, Katica Crnek, Zora Mi-cin, Franka Koščič, Marija Kosi Frankova, Marija Marohnič, Marija Bradica, Mila Stankov, Paulina Sekula, Milina Jašin, Kata Zorica, Katica' Zivanovič, Danica Radič, Marija Studak, Emilija Car, Katarina Kahlič, Jela Popovič, Sida Itanjac, Marija Simac, Angela Razlog, Kosa Radič, Veronika Rački, lika šulentič, Lucija Šurlovič, Marija Vukelič, Vaja Uzelac, Darinka Marohnič, Amalija ščurk in Milica Miučin.
Kakor je omenjeno me bomo z takim delom šle naprej. Za topot nas se je zbralo 71 Slovenk, Hrvatic in Srbkinj, delela pa bomo da se nas za drugopot zbere še večje število ne samo skupaj na prireditvi, marveč tudi včlani k našemu ženskemu krožku.
Slavnostni primer naših slovanskih sester v Sovjetski Uniji, kakor tudi naših krvnih sester, matera in deklet v Jugoslaviji, tudi nas skupno opominja, da je tekoča vojna nas vseh skupaj, ne glede na narodno, versko ali politično pripadnost. Dolžnost prav nas na tem kontinentu je temvečja, ko smo daleč od bojnega polja, kjer ne slišimo gromenja topov in granat, kjer niti oddaleč nismo okusili strahot tekoče vojne, muk in trpljenja, da vsaj moralno in materij alno darujemo tako posamezne predmete, kakor tudi žrtvujemo delno potrebnega dela za zbiranje pomoči. Tem lažje bomo dosegli skupni uspeh, če bomo organizirani, složni in delavni. Organizacija nam je v tem oziru največji pripomoček, da se skupno posvetujemo kako in na kateri način, bo naš uspeh boljši. Zato brez odlaganja danes do jutri, pristopite k nam sestre, Slovenke, Hrvatice in Srbkinje, naj za-doni res močen glas o našem delu, kakor tudi slogi in enotnosti po vzorcu naših neumrljivih sester, matera in deklet v stari domovini.
Delujmo z popolno vnemo in zavestjo, da se ravno danes polagajo v tej krvavi vojni, obenem tudi najvišji pogoji enakopravnosti spola, kakor tudi enakopravnost malih in večjih narodov.
Naj živi nezlomljiva sloga in enotnost demokratičnih žena, Slovenk, Hrvatic in Srbkinj!
Ženski Demokrat. Krožek.
Slovenski narod v borbi za svod od o
Prosvetni oddelek, ki je imel svoje referente po okrožjih. Njegova naloga je bila da organizira pouk, da pripravi učne knjike in da se briga za vzgojo prosvetnih delavcev. Danes je na osvobojenem ozemlju 318 osnovnih in ena meščanska škola. Pouk v osnovnih šolah vrše 2-3 krat na teden potujoči učitelji, kar z ozirom na primankljaj obleke in obutve omogoča večjem številu otrok, da. obiskujejo šolo. Ker ni zadosti učiteljev in učiteljic, ki imajo strokovno izobrazbo, v mnogih šolah poučujejo srednješolci in celo izobraže-nejši vaški fantje in dekleta. Vprašanje strokovno izobraženega učiteljstva je posebno težko v Istri in Primor-ju, kjer je italijanski fašizem izvajal politiko prisilnega poitaljančevanja in onemogočil šolanje slovenskega učiteljstva. Ljudstvo je tam, takoj po kapitulaciji Italije začelo odpirati svoje osnovne šole in postavljati za učitelje izobraženejše omladin-ce in omladinke. Za čitanke si pomagajo z mladinskimi listi "Slovenski pionir" dn "Mladi naraščaj".
V začetku tega leta je Izvršilni odbor OF ustanovil Znanstveni institut, v katerem za sedaj dela 15 znanstvenikov. I n s t i t ut je osnovan s smotrom, da s svojim znanstvenim delom danes pomaga narodno-osvo-bodilno borbo in da pripravi načrte za obnovitev dežele po osvoboditvi. V njem delajo zgodovinarji, pravniki, ekonomisti, elektro-inžinirji in rudarski inžinirji. Oni se bavijo s problemi novejše politične zgodovine slovenskega naroda, zbirajo gradivo za zgodovino narodne-osvobodilne borbe v Sloveniji, preiskujejo škodo ki jo je vojna nanesla gospodarstvu Slovenije, kot tudi vprašanje gospodarske obnove, zbirajo podatke o režimu okupatorjev z ozirom na mednarodno pravo .preučujejo vprašanje vojne škode, izdelujejo načrte o raznih tehniških vprašanjih itd.
Nakladniško delovanje Sloveniji, ki je — kot po drugih naših pokrajinah — pričelo z šapirografiranimi zvezki in žepnimi časopisi, je zelo živahno in raznovrstno. Najbolj razširen list v Sloveniji je organ Osvobodilne fronte "Slovenski poročevalec" ki izhaja že peto leto kot tednik v nakladi od 20 — 30.000 izvodih. Izza njega je "Kmečki glas" podeželski list, ki izhaja vsakih 14 dni v nakladi od 20.000 izvodov, pa "Ljudska pravica", organ Komunistične stranke Slovenije, "Naša žena", "Mladina". "Mlada pest", "Pionir", "Slovenska revolucija" (revija Slovenskih krščanskih socijalistov), "Z-dravstveni vestnik", in še mnogo drugih, po vseh krajih osvobojene in še neosvo-bojene Slovenije.
To kar omogoča široko, plansko in premočrtno kulturno delo v Sloveniji, je povrh vsega, obilno sodelovanje slovenske inteligence v narodno-osvobodilnem gibanju. Več sto slovenskih intelektualcev — profesorjev, zdravnikov, inžinirjev, učiteljev, odvetnikov pisateljev, slikarjev, kiparjev, itd. je pristopilo v borbo skupaj s svojim narodom in skupaj z njim prenaša vse težave osvobodilne vojne. Poznal sem docenta Ljubljanske univerze ki je za časa nemške ofenzive jeseni leta 1943 nosil ranjene partizane. Slovenska inteligenca je v teh težkih časih dokazala, da je zvesta svojemu narodu.
5. — V borbi za svoj obstoj in srečnejšo bodočnost, slovenski narod je pokazal svojo ogromno življensko si-ol. Ona se izraža v bojih njegove vojske, v graditvi države, v kulturni delavnosti in vseh drugih manifestacijah narodnega življenja. Ali ona se najsilnejše izraža v formiranju novega slovenskega človeka. Nekdaj se je eden od največjih sinov slovenskega naroda, pisatelj-Ivan Cankar, tožil na hlapčevski duh ki je zastrupil dušo njegovega naroda. "Narod-hlapec" je imenoval Slovence, trpko in razžalje-
no, ker je hotel da bi njegov narod bil narod-bojevnik. In glej, ko se je nad tem narodom razgrnila smrtna ne varnost, ko je malo-dušni-kom izgledalo da je vse izgubljeno — on je v sebi našel moči, da se dvigne v boj proti ogromni tujčevi sili, ki mu je prinašala pogin.
Slovenski narod je pred tremi leti odločil, da je boljše častno umreti, kot bojevnik, kot pa sprejeti sužnjski jarem in pod tem jarmom bedno hirati. On je, v usodnem trenutku svoje zgodovine, poslušal zaobljubo svojega velikega sina, Franceta Prešerna:
"Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi."
Novi slovenski človek je poln vere v sebe, ponosa, samozavesti, ali ni narodnostno omejen. Po svojih koncepcijah on je jugoslovanski, slovenskih svobodomi-slec kateremu so domače najnaprednejše težnje človeštva. Novi jugoslovanski patriotizem ni nikjer tako močan in tako vseljudski kot v Sloveniji, a prav posebno v krajih, ki so bili pod jarmom fašistične Italije. Slovenci vedo, da bodo v demokratični in federativni Jugoslaviji še močnejši in sigurniješi, da se nikoli več ne ponovi žalostno leto 1941.
Okupator in odpadniki slovenskega naroda .raznobarvne garde, agenti Draže Mihajloviša in kairske "vlade". Rupnikovi švabe-branci in ostali ničvredneži morejo vršiti svoje gnusne zločine, morejo požigati in ubijati, ali ni je sile ki bi mogla zlomiti borbeni duh slovenskega naroda, ga zapeljati s poti, po kateri on, v ponos vseh slovanskih narodov, že tri leta neomajano stopa.
RADOLJUB COLAKOVIČ.
IZ UREDNIŠTVA
Propadla Gnila Jugoslavija
Članka "Propadla gnila Jugoslavija" in "Slovenski narod v borbi za svobodo", sta nadaljevanje in konec obeh, ki sta bila priobčena v enem prejšnih iztisov lista, čitatelji naj nam vsled tega oproste, ker je bil daljši presledek z nadaljevanjem o-menjenih člankov.
LIBERALNA VLADA V RNMUNIJI
Kakšni so odnošaji med partizani in narodom?
Ko partizani pridejo v neko vas, je njihovo ponašanje dostojno narodne vojske. Tatvina sploh neobstoja v narodni vojski. Kako lepo je bilo videti ob žetvi in vinski trgatvi partizane, ki so pomagali narodu, brez da bi zato zahtevali plačilo. Osvobodilni odbori v vsaki vasi zbirajo živež in druge potrebščine za narodno vojsko. Narod pa prav rad da, kar ima. V vasi se pa prav nič ne dela brez vednosti odbornikov Osvobodilnih odborov. Kadar pride odelek vojske v kako vas, prva dolžnost je priti v zvezo z odborom za hrano in vse drugo.
Po kapitulaciji fašistične Italije, nahajal sem se v o-kolici Sinja. Dospel pa je zaeno večji dotok borcev iz raznih krajev. Zaloga hrane ni zadostovala za vse, a nam je narod priskočil takoj v pomoč . Spominjam se tova-rišic iz bližnjih vasi. Kruše-vac, Dičmo, Dugopolje, Ja-buke, Trilj itd. Bili smo v borbi proti Nemcem. Po noči so nam neustrašene bojevnice prinašale, kruh, grozdje in nam na ta način pomagale voditi borbo. Vsak človek, ko vidi tako samozavestno zaledje, ne žali dati svojega življenja. Nobeno o-tožje in težkoče, niso prete-ška.
Bukarešt — Po izjavi ru-munskega kralja z katero je prekinil sodelovanje z Nemčijo in slednji napovedal vojno, vzpostavljena je liberalna vlada, katera je razveljavila državni ustav iz leta 1938. Namreč takrat je omenjeni državni ustav poleg sodelovanja Rumunije na strani fašističnega osišča, določal drastične določbe proti Židov, levičarskim strankam in je bil znan kot antidemo-kratski ustav rumunske vlade z tedanjim kraljem Ka-rolom, kateri je pozneje v-sled narodnega revolta po-oegnil v inostranstvo, ter na katerega mesto je bil imenovan njegov sin Mihael.
Po strmoglavitvi vlade mi-nisterskega predsed. Anto-nescu, mladi kralj je kot znano izjavil prekinitev odnošajev z Nemčijo in ji napovedal vojno. Napram trditvi sicer neuradnih poročil, kralj Mihael je prišel do sporazuma še lanskega leta z strankami opozicije vlade Antonescu, med temi tudi z komunistično stranko, katera je pod neverjetno težkimi okolščinami delala za tem, da Rumunija prekine odnošaje z osiščem in se priključi Zedinjenim Narodom.
Novi državni ustav o katerem niso znane podrobnosti, je kakor omenjeno razveljavil celo vrstu proti- demokratičnih zakonskih določb, ter obenem vzpostavil svobodo povora, tiska in pa poslovanje političnih strank, katere so bile prepovedane po državnem ustavu iz leta 1938. Dotična vest trdi, da je formirana liberalna vlada v Rumuniji.
Narod se radovedno zanima za svojo vojsko. Pozna imena poveljnikov, imena komisarjev, poveljnikov brigad in divizij. Vse, kar se dogaja v Narodno-osvobodil-ni vojski, narod ve o vsemu.
Sramota je biti kukavca v vojski. Junaki se ne rodijo, ampak se v vojski izgrajujejo. Partizani niso le borbene edinice, nego tudi politična vojska, Večje zmage so izbojevane na političnem polju, kot pa z puško v roki. Kadar partizani pridejo prvikrat v neko vas, navadno narod zbeži, misleč da so četniki ali vstaši, ko se pa prepriča da so Partizani, se mu čudno zdi, ko ne delajo tako kakor jih sovražnik riše.
Mali Aleksa
Ko sem bil z mojim bata-lijonom v okolici Velike-Mu-ča, smo vodili borbo z četniki župnika Djujiča iz Knina. Narod nas je takoj po tem toliko vzljubil, da se je naokrog nas zbralo vse polno otrok pri kosilo, med temi tudi mali Aleksa. Ko smo bili pripravni za odhod iz tega mesta, mali Aleksa, je hotel z nami. Vprašali smo njegovo mamo, toda njej seveda je bilo prav težko pustiti dečka v 12 letu, če tudi smo obljubili, da ga bomo skrbno čuvali. Kako težka poslovitev je bila od svojega sinčka, a je kljub temu mati mu dovolila da odpotuje z nami.
Ves srečen da gre z nami, mali Aleksa, si ni mogel najti besed za zahvalnost. Naučili smo ga čitati in pisati. Navadno za dolge marše, za malega Aleksa, je bil na razpolago osliček, ki ga je nosil. Bil je ljubljenček našega batalijona. Vsak ga je rad imel. Potem, ko se je že nekoliko privadil življenju in razmeram, dali smo mu službo pismonoše v štabu batalijona.
Ko smo prišli blizu morja, se je mali Aleksa kaj čudno zagledal v veliko "reko". Ko smo se pa vozili z parnikom na polotok Pelješec, je zbolel za morsko boleznijo, toda depal: "Jaz grem z vami naprej."
Predno sem odšel iz batalijona, mali Aleksa, je ostal na otoku Vis. kjer se morda tudi še sedaj nahaja. Toda za njegovo ime vedo tudi druge edinice, namreč da se v prvem batalijonu nahaja mali ''kurir" po imenu Aleksa," Ale."
Kaj delamo v vjetniki
Vjete Nemce in Italijane, skušamo zamenjati za naše tovariše. Spričetka je bilo težko. Danes na zamenjavamo z Nemci. Dostikrat se je zgodilo, da smo mi dali več Nemcev, kakor oni nam Partizanov. Po večjem številu .jih pa zadolžimo za drugo
ljudi. Toda gre se nam dobiti naše tovariše. Če pa pride v roke znan zločinec, je izročen narodnemu sodišču, katero mu sodi za prizadete zločine.
Z vstaši, četniki, domobranci in orožniki v kolikor niso prekršili narodne stvari, je postopanje zelo povolj-no. Skuša se jim dokazati, kako so nezavestni. Mnogi od njih se potem pridružijo našim vrstam. So bili slučaji, da smo nekatere po dva in trikrat vjeli sicer tako dolgo smo jim dajali priložnost da spoznajo prevaro. Ni mogoče ostati nevtralan. če nisi z vstaši, četniki, orožniki ali domobranci, te odpeljejo v Nemčijo. In ravno v tem leži v bistvu tudi odgovor nasprotno temu, kar je govoril Maček in drugi reak-cionarji, namreč: "čakajte — ni nastopil čas." Vsak, kateri je sledil taki zamisli, se je znašel bodisi na delo v Nemčiji ali nasprotni strani in celo na vzhodnem frontu v borbi proti svojih bratov in sester.
Stališče Mačeka napram
Narodno-osvobodilnemu pokretu
Mačekovo geslo je: "čakajte, ni še čas." Oni, ki so se podali čakanju, so občutili njegove posledice, namreč vpoklicani so, da se bore na strani okupatorskih sil. Radi tega narod sovraži Ma-čeku. Mnogi tukaj pri vas v Kanadi in Ameriki, ustvarjajo utis in sami domišljajo, da je Maček v zaporu. To ni resnica. On daje navodila svojim pristašem, kako naj odvračajo ljudstvo od sodelovanja z Narodno-osvobo-dilno vojsko. Vsi pošteni pristaši Hrvatske Seljačke Stranke, so na strani narodno osvobodilnega pokreta. Voditelji raznih strank med temi tudi Maček, so bili poklicani k sodelovanju. Toda on je odklonil in je raje sodeloval z Dražom Mihajlovičem. O tem so nepobitni dokazi. V Jugoslaviji je pa jasno zdaj vsakemu, kdo zavzema kako stališče. Skozi tri leta borbe z okupatorji dokazano je, kdo je z narodom in kdo z okupatorji.
Baza Narodno-osvobodilne vojske v Italiji
Lansko leto v oktobru so pripeljani naši prvi ranjenci v zavezniške bolnišnice v I talijo. Kmalu zatem je prispela tudi zavezniška vojna delegacija, čigar naloge so bile vzpostaviti vezi za pošiljanje pomoči Narodno-osvobodilni vojski. Danes se nahaja že nekoliko tisočev partizanov v raznih mestih Italije ne vključujoč ranjence v bolnicah. Zavezniki so omogočili partizanom, da pohajajo v razne kurze, namreč šole za pilote, tan-kiste in šoferje. V šolo pohajajo tudi krmilci obrežnih parnikov, namreč mornarji za razni poklic vojne mornarice. V nekoliko mestih južne Italije vstanovljeni so tehnični in znanstveni tečaji, za razna opravila.
Zavezniki so z občudovanjem gledali naše organizacije in disciplino v naših bazah v Italiji. Ko je italijanski narod videl prvikrat partizane, tudi sam se je čudil redu in lepem vedenju, obenem se je prepričal, kako veliko laži so trosili italijanski fašisti zoper partizane. Fašisti so risali partizane kot neko čudo, razbojnike itd., toda resnica je močnejša od laži. Italijanski narod se je prepričal v dotiki z partizani. Včasih je videti sem in kje pijanega vojaka, toda ne partizana. Nihče ni brez dela. Vsak ve svojo dolžnost. Ve. kdaj je treba biti na opravilu, kakor tudi pri kosilo. Disciplina je na zelo visoki stopnji. Verujem, da mnogi fašisti, ki se še skrivajo po južni Italiji, niso niti v sanjeh zamišljali, da se bodo jugoslovanski partizani sprehajali po Italiji, nikakor pa neki požigalci, roparji in kai še vse. ampak kot zavezniški vojaki, kot ljudje, ki ljubijo italijanski narod, toda sovrašijo fašiste. Mi vemo delati razliko med narodom in fašisti.
Partizane se je smatralo kot za brezverce, nasprotni-
ki ljudje, ko so videli partizane v cerkvi.
Lanskega leta v predve-čerju novega leta, bil sem na parniku "Bakar". Tovariši na krovu so se veselili in čakali novo leto. Bili smo v Monopoli, Italija. Prepevali smo božične pesmi. Po naključju je šel mimo italijanski župnik. In ker mu je bila razumljiva milodija božičnih pesmi, je ostal začudjen, namreč ali bo kaj takega slišal z krova partizanskega parnika. Začel nam je z o-bema rokami mahati v pozdrav. Torej tako so mislili o nas v Italiji in drugod, ker niso poznali in razumeli narodno osvobodilnega pokreta.
V	pričetku aprila predno sem zapustil Italijo, nahajalo se je 3000 naših ranjencev v zavezniških bolnišnicah. In z tem so nam veliki naši zavezniki olajšali naporen položaj posebno radi ranjencev, hrane in tudi orožja. Seveda mi pričakujemo večjo pomoč, ker je vsekakor potrebna. Za prevoz municije, orožja, hrane in obleke, so vodi tekma med manjšimi posadkami brodov, ki prevažajo vse to po morju v Jugoslavijo.
Evakuacija ljudstva v Afriko
Zavezniki so nam prožili ne malo pomoč z evakuacijo okrog 30-40 tisočev ljudstva iz Dalmatinskega področja in otočja ob obrežjih jadranskega morja.
Bil sem v luki Bari, Italiji. Skoraj vsak dan so pripluli po dva in tri broda, natovor-jeni z starci, ženskami in otroci. Namreč vsi, ki niso bili sposobni za borbo, so evakuirani v Afriko. Ob pogledu na to ljudstvo, borna in raztrgana obleka, bledi in izčrpani obrazi, glad in ses-tradanje, odražala se je vsa teža neizrecivih muk in trpljenja. Zavezniški vojaki, civilno prebivalstvo in uradniki, ko so gledali na to ljudstvo, so postali presenečeni, katero je kljub neizrecivim mukam in trpljenju, prepe valo bojne partizanske pes mi. Te pesmi niso mu vsiljene, marveč iz njih je žarela obenem neizreciva mržnja proti okupatorjem. Zavest in moral, sta zadivili vsakega, kateri je po naključju imel priložnost videti naše jlud-stvo na potu v začesno zavetje v Afriko, Italijo in E gipt.
Vsaka skupina je korakala posebej, namreč žen ske, starci in otroci, toda vsaka je imela svojega vo ditelja in oskrbnika. Organizacija, red in samozavestna disciplina. Spominjam se skupine iz otoka Brač. Predvodil jo je katoliški župnik, kateri ni bil edini, da je skrbel za vse potrebe skupine na potu, kakor tudi v taborišču pozneje.
V Afriki je nastalo celo mesto. Vstanovljen osrednji odbor in pododbor, katera skrbita o celem naselju.
Takoj so vzpostavljene šole za otroke, kakor tudi razne delavnice. Narodno-prosvetno delo je na visoki stopnji. Med temi se nahaja tudi nekoliko naših umetnikov, kateri bodo dejansko skrbeli za razvoj mladih talentov.
To pa skupno izraža novo prerojenje narodne zavesti k skupnim interesom naroda in človeštva.
V	BLAG SPOMIN
^Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Počasi in s precejšno silo, Sevastopol je prešel iz obrambe v ofenzivo.
Nemci so prežali iz svojih brlogov. Sedaj so mu-tasto trohneli, gnili od zamazanosti, mokrote in uši v njihovih zakopih.
Mesto je bilo maščujoče mirno. Jezno je opazovalo vsako kretnjo. In živci pohotni nemški živci, niso mogli vzdržati. Nemci so besneli. Zaman in brezpametno, brez vsakega določenega cilja, fašistična letala so prihrumela nad mesto. Toda — dobila so svoj zasluženi priboljšek. Godba protizračnih topov je zaigrala nad Sevastopolom svoj gromoviti smrtni ton. In v eni noči 14 "Junkerjev", je zaplesalo v smrtnem kolu ob zvokih njihove godbe. Neki so treščili z silnim šumom na kopno, drugi pa v vodo. In z tem se je končalo.
Naša letala so se vrnila na svoja letališča brez izgub. Posadke protizračnih topov, so očistili cevi topov in zopet je bilo mesto mirno, toda pripravljeno da odbije drugi napad. Ampak drugi napad ni sledil.
Pozno neke noči se je zbudilo mesto od gromenja topovskega bombardiranja. Vsi topovi s kopnega in morja, so bruhali smrt. Zopet enkrat mestne ulice so bile razsvetljene od eksplozij. Kaj se je zgodilo ? Ali so se Nemci odločili na nov napad na vsezadnje ?
Zjutraj je bilo vse razjasnjeno. V resnici je bil napad, ampak smo bili mi, kateri smo izvedli napad to pot. Pehota, mornarji, tanki na posameznih odsekih fronte, so napravili sunek naprej proti sovražnim črtam. Omahujoče so se Nemci začeli umikati.
SEVASTOPOUSKE RAZNOTEROSTI
B. Vojtehov.
V teh napetih dneh, ko je srditost bojev premerila vsak meter sevastopoljske zemlje v enakost ducate kilometrov na vsaki drugi fronti, posebno zanimanje se je dajalo obnašanju naroda, kako je on kazal svojo trdnost, do nenavadnega junaštva v vsakdanjem življenju, do čudovito čistih življenjskih dogodbi, katere brez vsakega dvoma bodo služile kot temeljni kamen za novo Sevasto-poljsko povest.
Noč je bila pri koncu. Zaspana bleda luna, je že precej časa izginula. Tišina je zavladala hipno in nepričakovano. Nebo nad Sevastopolom se je svetilo z dnevno svetlobo. In nenadoma v nekem zaklonišču, je začela igrati gramofonska ploča. Bilo je težko razločiti, kaj je igrala v tej uri — odločilni uri. Vse kar se je moglo slišati, je bilo to, da tamkaj v zakopih naši možje, so se smejali, krohotali glasno z prisrčnim krohotom veselega in nikoli brezupnega Rusa. Očividno plošča je ugajala fantom, kateri že tri dni niso spali, ker so se bojevali ves ta čas,
Bilo bi zanimivo znati, tovariš višji politični častnik kaj oni igrajo tam v tako resnem trenutku, je rekel Armi-jan Geraščenko. Včeraj njihova "katuša", je bila razbita na kose od bombe. Geraščenko je začel pazno poslušati godbo, ki je prihajala iz sosednjih zakopov.
In zakaj je bila razbita od bombe, je znova začel poizvedovati. Zato,ker pri drugi stotniji ne pazijo na plošče pravilno . . .
"Ta plošča" . . . počakaj malo . . . res. To je "Henkel-nova pesem" . . .
(Se nadaljuje prihodnjič)
JAVNI SHOD V TORONTU
Mestni odbor Kanadskih Južnih Slovanov, sklicuje javni shod v nedeljo dne 10 septembra v počast spojitve Rdeče Armade z Narodnoosvobodilnem a r m a d o m maršala Tita. Med južnoslo-vanskimi priseljenci prevladuje mnenje, da bo to eden največjih shodov v Torontu, ker vsak želi z svojim priso-
stvovanjem pozdraviti ta zgodovinski trenutek osvobojenja naše rojstne domovine iz pod nemško fašističnega zločinstva.
Prostor in ob kateri uri se bo vršil shod, bo naznanjeno potom letakov. Zato sledite naznanilo v letakih in povejte svojemu sosedu, prijatelju in znancu, da se vde-leži zgodovinsko pomembnega shoda v nedeljo dne 10 sept.
4
izmenjavo in obratno. Mi ne I ke cerkve in boga. Spomin gremo za tem, da pobijamo jam se, kako so se čudili ne-
Prve obletnice pokojnega
ANDREJA KOTNIK
Katerega je dohitela smrt v rudniku dne 3 septembra 1943.
Leto dni je že minulo, odkar v hladnem grobu spiš. A, v spominu pa med nami—
vedno še živiš.
V ranem jutru si podal se na delo;
zdrav in zadovoljen se, nam v veliko žalost — nisi več povrnil se. Mesto T'vojga povratka, došlo sporočilo je: da v rudniku je skala, poslala smrt na Te. Spavaj mirno v hladni zemlji,
odkoder več povratka ni. Ostal nam bodeš v spominu, do konca naših dni.
Frank Baraga, bratranec.
•.■• i
m
tm
Gornja slika predstavlja kraljici piknika v Jordanu Miss. M. Stanič in L. Cesar, ki je zmagala za prvo mesto.