NO. 185
Ameriška Domovi ima

EW i^/lf m— HO/W1 E-
AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1952
LETO LIH — VOL. UH
Pregled važnih novic preteklega tedna
★ PRETEKLI TEDEN se je dogodilo dvoje stvari, ki utegneta imeti sila važne posledice z ozirom na sedanjo predsedniško kampanja, na izid volitev in posredno na usodo dežele ter ostalega sveta. V mislih imamo tole: Nenadoma in nepričakovano so se pojavile vesti, da je
Aretacija 18 rdečih voditeljev širom dežele
WASHINGTON. —Vpetek so FBI agenti aretirali 18 nadaljnih komunističnih voditeljev, ki so obtoženi, da so propagirali nasilno strmoglavljenje ameriške vlade.
Aretacije so bile . izvršene v desetih srednjezapadnih in pa-cifičnih mestih, in sicer vse od Detroita do Los Angelesa. — James J. McGranery, justični
natelj FBI urada, sta v skupni izjavi naznanila, da so bili med aretiranci voditelji komunistične partije v državah Missouri, Washington in Michigan.
------o-----
Eisenhower: Nixon mora predložili (isle račune
Eisenhower pravi, da ima občutje, da ni senator Nixon storil ničesar napačnega.
prejel lepubl. podpredsedniški tajnik, in J. Edgar Hoover, rav-kandidat, senator Richard M.
Nixon okoli $16,000 podpor iz nekega sklada, v katerega so zbirali prostovoljne prispevke njegovi politični somišljeniki in podporniki. Demokratje so, naravno, pričeli kovati to železo, dokler je vroče, in hkrati so kovali in še kujejo sebi kapital.
Novica je zelo razburila duhove in list The Washington Post, ki podpira kandidaturo republikanskega kandidata Eisenho-werja, je zahteval od njega, naj odkloni Nixona kot svojega so-kandidata.—Sen. Nixon je med tem priznal, da je, odkar je senator, res prejel približno $16,-000 v prostovoljnih prispevkih od svojih somišljenikov, ki so jih prispevali k njegovim stroškom, katere ima s potovanji, poštnimi pristojbinami, itd., v zvezi z zastopanjem tako velike države kakor je Kalifornija. —
“Za stroške prejemam od vlade po $2,500 na leto,” je rekel Nixon. “Ali naj bi vse svoje ostale tozadevne stroške pripisal davkoplačevalcem in morda tudi nastavil svojo ženo kot svojo “tajnico”, kakor je nastavil demokratski predsedniški kandidat svojo ženo za svojo tajnico?” je vprašal Nixon.
STAVKE
RUDARJEV NE BO!
Premogarjem na mezda za dan.
bo zvlša-
81.90 na
★	DEMOKRATI so si meli roke
od zadovoljstva nad tem razvojem stvari, pa ne dolgo. Kakor strela iz jasnega je namreč med nje udarila novica:	James F.
Byrnes, bivši državni tajnik, intimni sodelavec in zaupnik pokojnega predsednika Roosevelta, bivši senator in sedanji go-verner države South ' Caroline ter vse svoje življenje demokrat, je naznanil, da bo oddal svoj glas republikanskerhu kandidatu Eisenhowerju! ... še dne 6. avgusta je naznanil časnikarjem, da bo glasoval za Steven-sona, dasi se ne strinja v celoti z demokratsko “platformo”, zato si tudi pridržuje pravico, iz-premeniti svoj odlok. In zdaj ga je izpremenil. Dne 18. septembra je izjavil, da se je premisli in glasoval za Eisenhower-ja ter pripomnil: “Komer še ni dovolj Trumanove administracije, ta naj glasuje za Stevenso-na. če pa vam je te administracije dovolj, glasujte za Eisenho-werja!” — Dalje je dejal, da more Eisenhower,—po njegovih mislih — storiti več za skorajšnje končanje vojne v Koreji — “kakor kateri koli Amerikanec ter odvrniti nesrečo, da bi zako-lovratili v novo vojno.” — Vidimo torej, da je veselje pri obeh strankah radi smole v drugi stranki preuranjeno in da so občutki zelo mešani.
★	BEOGRAD. — Jugoslovanska agencija Tanjug je sporočila, da je odpotovala iz Beograda v Grčijo in Turčijo delegacija visokih jugoslov. oficirjev. Tito je °b tej priliki dejal, da bo delegacija izmenjala svoje misli in načrte za obrambo skupnega ozemlja z grškim in turškim armadnim poveljstvom.
★	ZDRUŽENI NARODI, N. Y. Glavni sovjetski delegat pri Zdr. narodih Jakob Malik je 19. sep-
WASHINGTON. — Kontro-verza glede Nixonovih prispevkov, ki jih je prejemal (kar je opisano v prvi koloni na današnji prvi strani), se nadaljuje in njene posledice doslej so sledeče:
1.	Gen. Eisenhower je sicer prepričan, da ni Nixon zapleten v nikako podkupovanje, vendar pa čuti, da je Nixonova dolžnost, da se pred javnostjo opere. —
2.	Neki Nixonov somišljenik in prispevatelj v Nixonov sklad je obelodanil seznam, iz katerega je razvidno, da je 76 kalifornijskih tovarnarjev, odvetnikov, lastnikov petrolejskih vrelcev, družbenih voditeljev in drugih ljudi prispevalo v Nixonov fond $18,235 od novembra 1950. — V seznamu je rečeno, da je bil ta denar uporabljen za plačilo potovalnih stroškov, za plačilo hotelov, radia in TV ter za pomoč v uradu in podobno.
3.	Ko je šel Nixon na kampanjsko potovanje po Oregonu, so ga demokratje sprejemali z napisi: “Nobenih “mink” kožuhov za Nixona, samo mrzel ‘keš’ ” (samo gotov denar).
WASHINGTON. — Dne 20. septembra je John L. Lewis iz-vojeval velike koncesije od lastnikov premogovnikov mehkega premoga na severu, s katerimi je podpisal nov kontrakt, s čemer je bila odvrnjena nevarnost stavke.
Lewis bo zdaj zahteval in po vsej priliki dobil iste koncesije od ostale premogovne industrije.
Po novi pogodbi z operatorji na severu, bodo dobili premo-garji po $1.90 zvišanja na dan, za 10 centov pri toni pa bodo zvišane tako zvane “royaltyes” za dobrodelni sklad premogar-jev.
Lewis je povedal časnikarjem, da je uradno in brzojavno obvestil premogarje na severu, naj ostanejo v ponedeljek na svojih delih. V ponedeljek je imelo namreč zastavkati približno 170 tisoč premogarjev.
“Z zadoščenjem naznanjamo ameriškemu ljudstvu, da ne bo imelo nikakega pomanjkanja premoga to jesen in zimo”, se glasi izjava, ki so jo izdali skupno Lewis in predstavniki lastništva premogovnikov.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
Premier Nehru indijskim komunistom: Tu ni mesta za vas!
Avto ubil žensko iz Loraina
V bližini Avon Village je avto povozil in ubil Miss Rose Morvich, 42-letno natakarico, doma iz Loraina.
NEV/ DELHI, Indija. — Indijski premier Nehru je tekom svojega govora zakričal komunistom, ki so ga prekinjali in zasmehovali; “V Indiji ni mesta za vas!”
Pred premierjem Nehrujem se je nagnetlo 3,000 komun, demonstrantov, ki so nosili razne napise in kričali svoja komunistična gesla. Mr. Nehru je potem izjavil časnikarjem: “Če komunisti mislijo, da bodo s kaljenjem miru in prirejanjem demonstracij dosegli svoje smotre, se motijo. S svojimi rdečimi prapori in napisi naj gredo v rojstni kraj komunizma, zakaj jaz se jim ne bom uklonil!”
ŠOLA (Slovenska sobotna) Nižja skupina: pet vrstic besec. z začetno črko “h”..— Višja sku pina: Poišče pridevnike v berilu “Lesena skleda” (Zorenje st. 10) in določi njih spol in število. Nauči se o pridevniku (Zorenje, stran 98).
TETA NA KONJU. Vstopnice se dobe v naši pisarni, v Oraž-movi slaščičarni in pri odbornikih Lige. Vse vstopnice so po $1. Vsak si (lahko rezervira pro štor kjerkoli v dvorani ali na balkonu. Rezervirani sedeži so po $1.50.
IGRA (Teta na konju) prihodnjo nedeljo v SND na St. Clair ju se prične točno, ob 3 in st konča ob 5. čisti dobiček gre a korist katoliške Lige.
VAJA (Teta na konju) danes in jutri ob 8 v Slovenski pisarni. — Varšek.
Turčija bo važno zračno oporišče v slučaju vojne
Turčija bo baza letalskih napadov na vso južno periferijo Sovjetije v slučaju vojne.
ANKARA, Turčija. — Ameriški izdelovalci vojaških načrtox Turčiji so dosegli važen strateški odlok za slučaj napada od strani Sovjetske zveze.
Posledice tega, po zemljepisni legi diktiranega odloka, so oz. oodo sledeče:
ZASIDRAN JE Turčije kot nepremičnega desnega boka organizacije in armad NATO.
UPORABA turških letališč za zdrobitev sovjetske vzhodno-za-padne komunikacijske črte od Dnjepra do Urada, katera razdalja znaša samo 900 milj.
Na kratko povedano:	izraba
svojevrstnega zemljepisnega položaja Turčije kot najboljšega mesta, odkoder se lahko napade vsa južna periferija Sovjetije. V tem odloku so vključene možnosti, ki bodo dale Sovjetiji misliti, da bo gotovo preje dobro preudarila, preden se odloči za kako vojno avanturo.
Tito in min. Eden sla si edina, da ]e svetovni mir glavno in najvažnejše vprašanje sveia
Na slavnostni večerji v Belem dvoru sta si nazdravljala in kadila voditelj in predstavnik najčistejšega komunizma ter reprezentant angleških torijev, ki predstavljajo politični konzervatizem. — Gostiteljica teh velmož je bila prva komunistična dama Jugoslavije — lepa Jo-vanka Broz.
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
Železniška nesreča v Nemčiji; 8 mrtvih
HAMBURG, Nemčija. — Tukaj je skočil s tira neki vlak, pri čemer je bilo osem oseb ubitih, nad 30 pa ranjenih.
BEOGRAD. — Angleški zunanji minister Anthony Eden, se je nahajal nekaj dni v Beogradu, in jugoslovanski premier Tito sta izmenjala obljube, da se bosta skupno trudila za ohranitev miru.
Na slavnostni večerji, ki jo je priredil Tito angleškemu gosti; na čast v Belem dvoru (bivši kraljevi palači) dne 17. septem ora, je minister Eden napil pre mierju Titu, rekoč:
“Mi smo zdaj pripravljeni, da storimo, kar moremo, v pomoč Jugoslaviji ter za zagotovitev miru in neodvisnosti, do katere je upravičena vsaka dežela. Jaz vem, da ste vi pripravljeni ohraniti skupnost svojega naroda in čuvati njegovo neodvisnost za katero ste se tako trdo borili.”
‘Mi vsi si želimo miru. Mi želimo prosperiteto našemu narodu kakor tudi ostalim narodom. V očigled teh skupnih interesov torej naravno, da se trdneje povežemo.”
Nato pa je vstal premier Tito ter napil zunanjemu ministru Edenu in premierju Churchillu: ‘Prepričan sem, da bo ta poset (Edenov) velike važnosti za na-daljni razvoj prijateljskih odno-šajev in sodelovanja med obema deželama. Mi imamo skupne interese. Najvažnejši interesi, ki nas vežejo, pa so vsebovani v tem, da storimo vse, kar je naših močeh, da obvarujemo človeštvo pred novo katastrofo — pred novo vojno in da okrepimo mirovno sodelovanje med državami in narodi.”
Slavnostne večerje so se udeležili tudi Edvard Kardelj, jugoslov. zun. minister, in petero drugih članov jug. Politbiroja. Razumljivo je, da so bili na večerji tudi vsi angleški diplomati, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Gostiteljica na večerji je bila “prva dama” Jugoslavije, 28-let-na temnopolta in črnolasa Jo-vanka, najnovejša žena 60-letne-ga premierja Tita.
Rimsko časopisje pesimistično
RIM. — Vse rimsko časopisje pripisuje veliko važnost razgo-verom ministra Edena s premierjem Titom v Beogradu. Ko-
mentarji teh listov so polni čr nega pesimizma.
Splošen vtis vlada, da je od pravIjena vsaka možnost uspešnih italijansko - jugoslovanskih pogajanj z izjavo, ki jo je dal premier Tito pretekli teden, in da se ne bo iz tega obiska ničesar dobrega izcimilo za Italijo.
Italijanski komunisti si že prizadevajo kovati kapital iz pričakovane izjalovitve rešitve tržaškega problema. Časopis Uni-ta škodoželjno napoveduje obnovitev dijaških demonstracij,
ko se bodo prihodnji mesec zo- raslih.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
Iz bolnišnice—
Agnes Pierce s 16102 Holmes Ave., se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom in se tem potom zahvaljuje za obiska, pozdrave in darila, ki jih je dobila v bolnišnico.
Neveste in ženini—
Na razpolago imamo vsakovrstne lepe vzorce za naznanila in vabila k poroki oz. na svatbo. Dobite jih lahko v slovenskem ali angleškem jeziku.
Norwood Library—
V čitalnici “Norwood Branch Library”, 6405 Superior Ave., začno v petek spet z zanimivimi predstavami kulturnih filmov. Pričetek ob osmih zvečer. Vstop prost. Otroci le v spremstvu od-
pet odprle šole.
Neo-fašisti pa napovedujejo, da se bodo sedanji razgovori Beogradu končali s politično propastjo vlade premierja De Gasperija.
Novi grobovi
Anna Durenda
V četrtek popoldne je umrla v Lakeside bolnišnici Slovakinja Anna Durenda, rojena Yadlos-key, ki je prišla v to deželo leta 1898. Stara je bila 70. let. Zapušča devet otrok, 23 vnukov in dva pravnuka. Pogreb je bil danes iz Grdinovega zavoda na 17002 v St. Williams cerkev ob 9:30 in od tam na pokopališče.
Timothy Lee Zaller
Zakoncema Mr. in Mrs. Edmund Zaller z 21101 Nicholas Ave. je umrl v otroški bolnišnici v petek njun sinček Timothy Lee. Dekliško ime matere je bilo Mihalek. V družini sta še dva druga sinova, Ned in David. Pogreb otroka se je vršil v soboto ob devetih iz Grdinovega zavoda na Lakeshore Blvd. v cerkev sv. Kristine in od tam na pokopališče Calvary.
Danes deloma oblačno in hladno, prav tako ponoči. — Danes ponoči se prične jesen.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 22. septembra 1791 je bil rojen Michael Faraday, angleški fizik, ki si je pridobil velike zasluge pri raziskovanju elek-tricitete.
tembra spet preklical — sedaj že v tretje — svoj odhod iz Zdr. držav v domovino Malik je imel odpotovati v torek. Pretekli ponedeljek je že prispel njegov namestnik, sovj. pomožni zunanji minister Valerijan Zorin, ki pa ni še izročil svojih poverilnic niti se ni še javil pred Združenimi narodi.
PREDSEDNIŠKA KANDIDATA — Oba sta v svojih odgovorih na vprašanja časnikarjev nagla in jasna. Toda tu in tam jima le zastavijo tudi kako vprašanje, ki nanj nista pripravljena in je za odgovor treba nekaj premisleka. Nekaj takega se je menda zgodilo ob priložnosti, ko je bil narejen tale posnetek.
George R. Tiloff Jr.
V petek je umrl v Mayo Clinic bolnišnici v Rochester, kamor se šel zdravit, George R. Tiloff Jr. stanujoč na 3106 Perkins Ave. Bil je star 20 let in sin George in Catherine Tiloff. Zapušča ženo Patricijo, roj. Martin, in štiri sestre. Pogreb bo v torek iz Grdinovega zavoda na E. 62. cesti ob 12:30 pop. ob 1. popoldne pa v srbski cerkvi sv. Save in od tam na pokopališče.
Jennie Perušek
Včeraj popoldne je umrla Mrs. Jennie Perušek, rojena Cvar, stanujoča na 1190 E. 61. St., stara 81. let. Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Jakob Gregorin
Danes ponoči je preminul Jakob Gregorin z 19001 Abby Av. Pogreb je v oskrbi M. Svetko-vsga pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri.
Ne pozabite na registracijo!
Kdor želi voliti pri volitvah dne 4. novembra 1952, mora biti registriran.
Zadnji dan registracije v okraju Cuyahoga je 24. septembra.
Registracija je potrebna za tistega, ki ni bil do sedaj še registriran, ali pa, ki ni volil leta 1950 ali 1951.
AH ste javili pravočasno spremembo naslova?
Žalostna vest—
Iz št. Vida pri Stični je Mary Line, 18676 Abby Ave., prejela žalostno vest, da je umrl njen svak, posestnik in bivši gostilničar Anton Line, Andrejčkov, v starosti 72 let. Pokojni zapušča ženo Marijo, sestro Mrs. Ste-pic z E. 154 St., štiri sinove in tri hčere ter sestri Pepo Rojec in Marijo Kar linger in več sorodnikov.
Žalostna vest—
Mark Romaniuk je prejel iz Ljubljane žalostno sporočilo, da mu je umrl ljubljeni oče. Naj počiva v miru.
Governer Lausche je govoril časnikarjem države Ohio
COLUMBUS, O. — Governer Frank J. Lausche je govoril v soboto na zborovanju ohijskih časnikarjev, katerim je dejal, naj borbeno nastopijo proti vsaki skupini, ki misli, da stoji nad zakonom.
Governer je pozval časnikarje, člane Ohio Newspaper Ass’n, naj bodo na straži proti koristolovcem in skupinam, ki hočejo diktirati javnim uradnikom. Nato je governer omenil neidentificirane ljudi, ki so omadeževali hišo, katero je zgradil neki veteran. Governer je dejal, da je bilo to zlodej an j e delo “neke agencije, ki hoče imeti večjo oblast kot sam zakon.”
NAJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND, O. — Včeraj je bil v Clevelandu senator John J. Sparkman, ki je dejal, da bi bilo prav, če bi kongresni odbor preiskal zadevo stroškovnega sklada, nabranega za senatorja Nixona, republikanskega podpredsedniškega kandidata.
ST. LOUIS. — General Eisenhower je dobil od svojih pristašev tisoče pisem in brzojavk glede senatorja Nixona in njegovega stroškovnega sklada, ki mu ga je oskrboval neki klub milijonarjev v Kaliforniji. Najmanj polovica teh pisem in brzojavk zahteva, naj general odstavi senatorja kot svojega sokandidata. NEW YORK. Policijaje je ubila včeraj v New Yorku dva roparja, tretjega pa ranila; to je bila znana trojica, ki je pobegnila 10. septembra iz federalne ječe v Pennylvani1-ji. V bitki z roparji je bil u-bit en detektiv, drugi pa težko ranjen.
Ameriška Domovina
i%- ,V* B	■%:—»*<» "«»
<aSTtSJUOmm
«117 St. Clair Are.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. ________________
“	No. 185
Mon., Sept. 22, 1952
Zavezniški Katyn
Pod tem naslovom je priobčil nemško pisani časopis “America — Herold” ki izhaja v Minnesoti, dne 16. julija sledeči zanimiv članek;
“Res je sreča, da se v Združenih državah od časa do časa vrše volitve. Na ta način izve ljudstvo potom napadov opozicije na vlado nekaj več o napakah in grehih, ki jih je zagrešila vlada.
Tako se ima javnost zahvaliti predvsem napadom republikanske opozicije proti demokratični vladni večini, da je prišlo končno do razkritja zločina v Katynu. Tega sicer “stric Sam” ni sam zagrešil, pač pa je odgovoren za prikrivanje 'tega zločina pred svetom.
V teku te kampanje pa je postal znan še drug zločin, ki ga je zagrešil Zapad — tudi ZDA; to je zločin nasilne izročitve stotisočev ruskih vojakov in civilistov sovjetski policiji GPU. Zasluga washingtonskega časopisa “U. S. News & World Report” z dne 6. junija 1952. je, da je rešil ta zločin proti človečanstvu pozabljenja. V članku piše:
Ko je bila vojna v Evropi končana, so našli zavezniki več ko dva milijona Rusov v Nemčiji. To so bili deloma vojni vjetniki, deloma zavezniki Nemcev, deloma pa tudi civilni begunci, ki so bežali pred komunisti. Cela ruska armada se je borila na strani Nemcev pod poveljstvom znanega generala Andreja Vlasova, svoječasnega branilca Moskve. Zavezniki so dobili v roke stotisoče teh vjetnikov in mnogi so prišli v taborišča v Anglijo in celo v Ameriko. Usoda teh vjetnikov je bila zapečatena z odlokom vrhovne zavezniške komande (Ali je bil morda to križar Eisenhower?), izdanim kmalu po konferenci v Jalti. Tam je bilo namreč odločeno, da se morajo vse Ruse ^pokrajinah, ki jih osvo-bode zavezniške čete, čimprej izročiti sovjetskim oblastem.
Na podlagi tega se je pričelo nasilno predajanje teh nesrečnih ljudi sovjetski vladi. Trajalo je celo leto. Med tem časom je stotisoče Rusov skušalo uiti in deset tisoči so izvršili samomor, v strahu pred izročitvijo. Ameriške straže so bile prisiljene sodelovati s silo pri tem nasilnem odvajanju ljudi v Rusijo. Neki ameriški oficir, ki se mu je to gabilo in se je še upiral, da bi sodeloval pri tem nasilju, je prišel pred vojno sodišče . . .
Več tisoč teh ljudi je izvršilo samomor, preden so bili izročeni Sovjetom, večina pa je bila odvedena v tovornih automobilih, v živinskih vagonih in v ladjah ter izročena ruskim oblastem. Veliko število jih je sovjetska tajna policija postrelila brez preiskave takoj, ko jih je dobila v roke. Za druge so bili prirejeni javni procesi, ki so seveda vse obsodili na smrt. Ostanek je bil poslan v Sibirijo na prisilno delo v taborišča, kjer so za vedno izginili . . .
Tako je padel na Ameriko madež, da je vjetnike prisilno izročila Moskvi, da so bili vsi ti ali pomorjeni ali pa poslani v Sibirijo.”
Tako piše ameriški list U. S. News & World Report.
Nemško pisani ameriški list “America Herold” pa pristavlja:
“Kaj pravi k temu svet? Stotisoči so bili po Eisenhower ju in njegovih tovariših izročeni v usmrtitev Jožetu Stalinu. Deset tisoči so izvršili samomor. Kdo nosi za ta ameriški Katyn odgovornost?”
Čast onemu ameriškemu oficirju, ki se je upiral temu, da bi sodeloval pri tej sramotni izročitvi stotisočev v smrt.
Sedanji republikanski kandidat general Eisenhower pa tedaj ni smatral, da je to nekaj strahotnega, da se je vse to vršilo pod njegovo komando. Danes kritizira politiko demokratske administracije po drugi svetovni vojni, toda vso javnost zanima, če se je republikanski kandidat uprl tej politiki? Ali je ugovarjal tej izročitvi? Če je takrat k vsemu temu molčal, ali celo odobraval to politiko Jalte, nima tudi danes pravice kritizirati.
Res je bila nekaj strahotnega ta politika, ki je poslala sto tisoče nedolžnih žrtev vojne v smrt. Naši begunci v Ti-rolah so sami videli polno grobov ob taborišču pri Lienzu, kjer so ležali pokopani ruski vojaki, civilisti in tudi ruske žene, ki so izvršili samomor ali pa so jih postrelili zavezniki, ker so se branili iti v komunistično Rusijo. V okolici je bilo dosti ruskih otrok, sirot, katerim so zavezniki postrelili starše, ali katerih starši so izvršili samomor, da so se tako rešili srahotnih muk komunističnega suženjstva in smrti.
Takrat je bilo nasilno izročenih nad 11,000 slovenskih protikomunističnih borcev, kake 3,000 srbskih četnikov in več tisoč Hrvatov v roke Titovjm ubijalcem, ki so jih pobijali na strahoten način, ki nima para v svetovni zgodovini.
Velike napake sta naredila Roosevelt in Truman, toda napake so delali tudi oni, ki so služili tej politiki, ne da bi bili ugovarjali takrat, ko je bil čas za to.
Če si je upal tej sramotni politiki ugovarjati preprosti ameriški oficir, bo danes pač zanimalo vso ameriško javnost, če je nastopil proti tedanji jaltski politiki takrat tudi sedanji republikanski kandidat general Eisenhower?
Sem in tja po Pennsylvania
Poroča Majk
Pittsburgh, Pa. — Na našem Butler ju in 57. cesti so pred nekaj dnevi zelo vznemirjeno kazali drug drugemu “Ameriško Domovino,” v kateri je bil na prvi strani z debelim naslovom članek, kako v Titovi Jugoslaviji carinijo, posebno nad paketi in blagom, ki prihaja kot darila iz Amerike svojim domačim. Yes, tudi jaz sem prebral tisto poročilo dvakrat, potem pa sam pri sebi vzkliknil: ičemu pošiljajo, s tem najbolj Titu pomagajo, da potem ljudi doma s carino odira za več, kakor pa v paketih dobijo. Za privoščiti pa je tistim, ki so tu tako hvalili Tita, kakor da je njihov odrešenik, tam jim pa sega s carino v žepe. S takimi tiči sem se tudi jaz že mnogokrat prerekal, pa niso vedeli, kako bi prehvalili Tita. Ta bo uredil deželo, da se bosta kar mleko in med cedila. Seveda! To vse so ga hvalili toliko časa, dokler ni Tito segel tudi v njih-ne žepe s carino. Ampak, kadar pride poseg v njihne žepe pa zaboli!
Jaz rečem, da kdor Tita hvali, je sam tistega duha kakor Tito. To je komunist. Tito je na vsej črti komunist in kako more demokratičen človek hvaliti komu nista. Ne drugače, če komunizma nič ne pozna, da je glede tega pravi nevednež. Če ga pa pozna, ga pa hvali, ker je njegov somišljenik. Eno ali drugo. Komunizem je lažnjiv, vara in goljufa lastne somišljeniki s tem, da ko jih ne rabi več, jih počisti kot muhe in mrčes. In ta red naj bi zagovarjal, ali pa upal, da bodo njegovi voditelji kedaj postali boljši, ko imajo z najbolj podlimi zločini tako zamazano kosmato vest, da si jo ne bodo nikdar očistili, pa naj žive tisoč let. Tisti, ki ga hodijo gledat v Titovino naj pa le plačujejo! Saj Tito ima rad koristna budala in koristne ovčke, da jih striže In to on in njegovi privrženci Jugoslaviji tudi znajo. Naj ne godrnjajo, saj bo boljše — kakopak!
Razumeti tudi ne morem' tistih, ki kupujejo tisto knjigo, kateri Adamič hvali in povzdiguje Tita. Petak stane. Dosti jih morajo imeti tisti, ki jih odrivajo za Titovo propagando. Kdor Tita ne ljubi in ne poveličuje, se težko za tako berilo zanima. Zato kjer vidiš to knjigo, takoj veš, kdo je Titov somišljenik in kdo ne. Pa pravijo, nismo za komunizem. Morda ne' na jeziku, iz bojazni pred ameriško javnostjo, da bi ne dobili javnega pečata kot tak somišljenik. Ampak, kako' je v srcu pa; kažejo na policah take knjige, ki širijo Titovo propagando v Ameriki.
Jeklarska stavka se je končala in ljudje so zopet na delu. Zopet se kadi iz visokih dimnikov in obrat gre naprej. Čujejo s^ pa govorice, da znamo v kratkem čuti o novem sporu na polju premoga. Potem se bodo oglasili s svojimi zahtevami še po drugih industrijah in vse se bo pomaknilo zopet za nekaj odstotkov navzgor. To je tista, kontrolirana inflacija, ali porast draginje.
Pri sosedovih sem zadnjič nekaj pokrkucal v Glas Naroda. Boštjančič, ki ureja G. N. in, o katerem je naš Cvetič navedel, da je bil član partije, one, ki ji papežuje rdeči gazda v Moskvi Jože Stalin, večkrat piše in kritizira Amerikance, da so prepo-pustljivi napram korupcijoni-stom in drugim malopridnežem. Prav. Ampak, kako bi bilo na mestu, če bi Boštjančič tudi zapisal, kako so v Kočevskem Rogu in drugod pobili 10,000 slovenskih fantov! In začel naj bi akcijo, da se tiste Titove lopove, ki jih je on pooblastil vršiti, kar so vršili, z njim vred obtoži pri Organizaciji Združenih Naro-
dov! Jaz sem na vsej črti za to, da se vsakega zločinca primerno kaznuje, ne samo ene, druge, ki so pa še slabši pa hvali in povzdiguje, kakor n. pr. to dela G. N. pod Boštjančičevem urejevanjem. Pa pojasni naj tudi, s kakim delavstvom je Tito zgradil Litostroj?! Ali so bili to kaki unijski delavci, ali morda politični jetniki? Malo razglabljanja o tem bi bilo zelo zanimivo, da bi naši veliki naprednjaki, ki bero Prosveto in G. N. vedeli, kake delavske prijatelje zagovarja njihov tisk!
V Pittsburghu smo dobili pred par dnevi novega policijskega nadzornika po imenu James W Slusser, ki je star komaj še le 35 let. Predno je pa službo sprejel je zahteval, da mu je moral mestni župan Lawrence obljubiti, da bo imel on kot policijski nadzornik popolnoma proste roke v vršitvi svoje policijske službe. Župan mu je to obljubil, nakar je Slusser obljubil, da bo skušal očistiti naše mesto, da bo eno najuglednejših v tem oziru v deželi. Bomo videli.
Naš pittsburški “Sun-Tele-graph” je te dni poročal o dogodku, ki se je spomladi dogodil med washingtonskim odvetnikom Clarkom in znanim časnikarskem kolonarjem Drew Pearson. Clark je dregnil Pear-sona v nos po amerikansko, radi nekega poročanja. Pearson se je na to pritožil na sodnijo in sodnik je obsodil Clarka na $25.00 denarne globe. Kazen pač ni ob čutna za takega moža in Clark je gotovo mislil: It was worthed.
Pred nedolgim smo imeli tu hud vihar z nalivi. Nižavski kraji so bili zopet poplavljeni za več ur, predno se je mogla voda odteči med tukajšnimi hribi in grebeni. Med viharjem je udarjala strela in naredila v več krajev veliko škodo. Električna lokalna tvornica v Traffordu je bila najbolj prizadeta. Razmetalo je droge, po katerih so napeljani
elektrovodi in mnogo zvez je bilo popolnoma prekinjenih za več ur.
Na Dawson street je pred nekaj dnevi umrla Mrs. Anna Ci-aerej. Pokopana je bila iz grške-katoliške cerkve Svetega Duha. Naj počiva v miru. Zanimal sem se za njeno ime. V lokalnem listu je bilo to ime točno navedeno kot Ciberej. Bo pa Hrvatica. Dognal sem potem, ko sem to ime bral nazaj in se točno be-“Jerebič.” Kako je prišla do imena Ciberej, je zanimivo.
Na severni strani je umrl te dni znani Slavko Lovrenčič. Bil je član K. S. K. Jednote, društva sv. Mihaela, št. 163. Pokopan je bil iz cerkve sv. Nikolaja na North Side. Sorodnikom sožalje. Njemu pa mir in pokoj!
K nadzorstvu stanarin
Cleveland, O. — Federalno nadzorstvo nad stanarino bo 30. septembrom prenehalo. V bodoče bo zaviselo od krajevnih oblastev ali bo stanarina prosta ali pa bo ostala še dalje pod nad' zorstvom. Večina mest se je odločila, da bo nadzorstvo opustila češ, da pomanjkanje stanovanj ni več tako občutno, da bi bilo z zakonskimi sredstvi potrebno preprečevati dvig stanarin.
Mesto Cleveland se še ni odločilo, zgleda pa, da misli nadzorstvo še ohraniti. Če hočemo svobodo vsepovsod, zakaj bi potem še gospodarjem ne pustili, da svojimi hišami svobodno razpolagajo. Če se je podražilo vse drugo, čemu se ne bi še stanovanja podražila? Blago in delavci so se podražili za 300%, stanovanja pa le za 20%. ičie ni dohodkov, kako naj bi lastniki držali hiše v dobrem stanju. Bilo bi prav, da bi pritisnili na mestne očete, in jih spomnili, da je hiše treba popravljati.
Stanovanja v naši naselbini so posebno poceni, zunaj mesta so daleko dražja, če ne bo dohodkov, bodo stanovanja bolj in bolj zanemarjana. To naj bi mestni očetje premislili dobro, preden se odločijo.
Frank Opaskar st
Kaj misli slovenska mladina
Kdor hoče sklepati, kakšna bo bodoča usmeritev kakega naroda, mora ugotoviti prred-vsem, kaj mislijo mladi rodovi, tisti, ki bodo dali jutri življenju svoj pečat. Komunistični režimi v vseh državah, zavedajoč se, da ne morejo nikdar premagati spominov na srečnejše svobodno življenje, polagajo vse svoje upe prav na mlade generacije. Tudi opazovalci iz tujine se pogosto zaskrbljeno vprašujejo, kaj bo s temi pokolenji, ki jih pitajo samo z (enostransko duševno hrano.
Toda kakor vidimo, in to smo že nekajkrat ugotovili, smo vsaj glede slovenske mladine lahko popolnoma brez skrbi. Vkljub rdečim očalom, skozi katera bi morala gledati po režimski želji na vsako stvar, slovenska mladina le najde priliko, da se povzpne tudi do višjih in samostojnih spoznanj. Zato lahko verujemo in pričakujemo, da bo ta mladina hodila po samostojni poti in da ne bo nikdar postala slepo komunistično orodje, pokoren izvrševalec ukazov brez kritičnih misli in pogledov.
Nov dokaz za pravilnost tega mišljenja je pred kratkim prinesel sam Slovenski poročevalec z dne 24. julija 1952 v članku pod pomembnim naslovom: “Caveant consules!” Kaj pravi člankar, po vstem videzu srednješolski profesor in — seveda — prepričan komunist?
“Primerjal sem posamezne stavke dijakov-sedmošolcev mariborske gimnazije s posameznimi stavki šolskih nalog sedmo-šolcev naše gimnazije. Kljub temu, da smo preoej narazen,
vendar toliko sličnosti.
Dijak sedmošolec piše v slovenski nalogi z naslovom: “Kako se odzivamo kulturnim potrebam domače pokrajine” sledeče: Preživeli smo tisti povojni čas, ki nam je z najrazličnejšimi frazami krojil življenje, ko smo videli pred seboj samo kramp in lopato, tako v vsakdanjem življenju kot v literaturi.
Isti dijak piše v nalogi z naslovom “Človek in svet” sledeče: Danes si, jutri te več ni. Zato je brezpomembno vsako raziskovanje človeških misli, njegovega odnosa do življenja in bi to doseglo svoj pravi pomen šele takrat, ko bi znanost zagotovila človeku kot osebi trajen obstoj.
Toda dalje! Dijakinja istega razreda piše: Nad vsem je občutje neke začasnosti. Danes ali jutri bo vse drugače, potem pa imej še veselje in smisel za smotrno delo!
Obupno bolna fantazija izžareva iz besed dijaka sedmošol-ca: Mati, danes je tvoj sin na grobišču in kdo ve, če ostane živ. Družba ga tare, mu koplje grob. Mati, podaj mi roko, dokler sie zavedam, da sem s teboj! Daj mi moči, da, ne padem v črno temo. Zbogom mati, Tvoj sin odhaja.
In nič čudnega ni, da neka sedmošolka (pride do misli, ki jih izrazi v slovenski nalogi: — Človek zdrkne navzdol in pade in nikjer ni odrešilne roke, ki bi se mu prožila v pomoč.
V ožjem krogu smo se razgo-varjali o teh nalogah. Bil je navzoč tudi profesor slovenskega jezika, ki je naloge poprav-
Loramski kotiček
Piše Josephine E.
V šole za bolniške strežnice so ise podale tele naše slovenske mladenke: Marilyn Svete, Virginia Mramor, Shirley Miličič in Shirley Tomšič. Miss Beverly Vidmar pa je na tej šoli 10. sept. že graduirala. čestitamo! Na nadaljni študij je odšla na college hčerka tukajšnjega slovenskega zobozdravnika Kathleen Mramor. Vsem tem dekletom želimo, da bi v teku let pri dobrem zdravju svoje študije uspešno zaključile.
✓V tukajšnjo bolnišnico je bil prepeljan rojak John Machutas. Na nekajtedenski obisk je prišla k svojim staršem Mr. in Mrs. Joseph Škrjanc na 33. cesti njuna hčerka Mrs. Rosie McDonald z možem in sinkom. Družina živi sicer v New Yorku.
Iz stare domovine je prišla vest, da je umrl v Begunjah pri Cerknici dobro poznani Toni De-toni, Cenoov inženir. Zapušča soprogo roj. Meden — Malenško — in dve hčeri. Pišejo tudi, da jih je hudo prizadela suša. Da je po njivah in travnikih vse rjavo. Škodo delajo tudi črvi. Le kako se. bodo ti naši ubogi ljudje preživeli? Zares so pomoči potrebni. Naj se jih nebo usmili!
Naj še pripomnim, ■ da katerikoli naročnik ali čitatelj AD v naselbini želi, da se kaka novica v listu priobči, naj mi jo sporoči, kajti sama res ne morem vedeti vseh prigod in novic.
Skoro vsak dan beremo o nekakih letečih krožnikih. Nekateri pravijo, da so jih že kar od blizu videli, pa vendar ne morejo vsega točno pojasniti.
Čakajte no, bom jaz nekaj povedala, kar se je zgodilo pred več kot 50 leti. V naši vasici je živel tedaj zelo učen možak. Če vem prav, smo ga klicali za Zur-ca. Bil je posebne vrste učenjak, umetnik — samouk. Znal je ročno popraviti vsako reč, pa naj je bila stenska ura, šivalni
Ijal in ocenjeval. In že tedaj (bilo je pred štirimi meseci!) je profesor znal povedati, da ni to lokalen pojav. Tedaj mu tega nisem verjel, danes mu pa verjamem.
Če pomislimo, da so ti dijaki sedmošolci pričeli obiskovati gimnazijo v letu 1945 takoj po osvoboditvi, če nadalje pomislimo, da je ta profesor na istem zavodu že šest let, tedaj se moramo vprašati: Kdo je kriv, da je ta rod vzrasel v neodgovornosti pred družbo?
Tako piše torej g. T. Ž. Izpu-sitli smo samo njegove pripombe, s katerimi očita ^predmetnim profesorjem, da bi morali naloge popravljati tudi smiselno in ne samo slovnično.
Vprašanje krivde, ki ga na koncu postavlja, pa ni tako enostavno. Ali naj bi bili samo dijaki in profesorji krivi, če je komunistični režim s svojim postopkom in politiko znal ubiti v mladih pokolenjih vso vero v življenje? Prečitajte še enkrat stavke, pa boste spoznali, kako težka obsodba zveni iz njih. — Mladina vidi, kako se danes proglaša za sveto nekaj, kar se jutri brez pomisleka izpremeni in obsoja (n. pr. petletka, Sovjetska zveza itd.), mladina čuti duševno temo in praznino, v katero jo hoče speljati totalitarizem, podzavestno tli v njej želja po svobodi, čeprav ji o tem nihče ne govori. V mladem slovenskem rodu se zbirajo sile, raste napetost in prav nič se ne čudimo, če se režimovci zamišljajo in kličejo na pomoč v strahu pred obsodbo, ki jo bodo prav te mlade glave prej ali slej nad njimi izrekle.
(“Demokracija.”)
stjor ali pa slamoreznica. Nekoč se je lotil izdelovanja nekakih lesenih piščali. Da bodo za orgije, je dejal. Tiste orgije je nameraval postaviti v naši mali vaški cerkvici. Nabranih je imel že velik kup debelih leskovih palic. Te palice je tako dolgo po dlaneh valjal in stiskal, da se je lubje odločilo od lesa in ga je mogel izleči. Lubje je nato obdeloval. Rezal je vanj velike in majhne luknje. Spodaj je odprtino zaprl, zgoraj pa je pihal v votlo cev in pritiskal s prsti na razne luknje. Včasih je res nastalo nekaj melodiji podobnega.
Napev ene starih pesmi, ki jih je umetnik Zurc brundal mi je megleno še danes v spominu. Tako le nekako se je glasila:
“Oj deklica mlada,
kje si le ti?
Prid’ kmalu, oj pridi,
mene tak’ srce boli!”
Otroci smo Zurca radi imeli, čeprav nas je večkrat podil stran, češ da smo mu le v napoto in vedno pod nogami.
Česa se je še lotil ta naš mojster. Poslušajte in strmite! Perutnice. Da bo letel, je dejal. To vse je delal v naši stari hiši, zgoraj na izbi. V kotu pri oknu je imel veliko mizo, poleg nje klop. Tam je delal in izrezoval tiste perutnice, zraven pa žvižgal in prepeval: “Čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travničke. . Morda je mislil, da bo tako letel s svojimi peruti, ko bodo gotove.
Otroci smo ga prosili, da bi smeli biti zraven in gledati, ko bo perutnice delal. Obljubili smo, da bomo pri miru sedeli, naj nam le dovoli, da bomo gledali, kako bo rezal tisto reč. On pa ne in ne. Ni se dal preprositi. Gotovo se je bal, da bi se kdo preveč naučil in ga morda še celo prekosil v njegovi umetniji. Ko bodo gotove, je dejal, jih boste pa lahko gledali. Takrat boste videli, kaj Zurc zna.
No, nekega dne so bile gotove. Otroci smo hitro raznesli novico po vsej vasi. Zurc bo letel, je šlo od ust do ust. Pred 50 leti to ni bila velika novica samo za Menišijo, vam pravim. Veliko zanimanje bi vzbudila tudi dru» god.
Nekega lepega nedeljskega popoldneva je Zurc povabil radovedne sovaščane, naj gredo z njim na bližnji hrib Comarov-nik. Otročad je res kar drvela za njim. On je ponosno korakal pred nami s svojimi lesenimi perutnicami v naročju. Resni starejši možakarji so nezaupno zmajevali z glavami in iz zavrtov gledali tja gor proti hribu. Zurc je stopil na visoko skalo, si privezal peruti nekam na hrbet in nato še na zapestja. Pričel je mahati z rokami in se z nogami pognati v zrak. Pri tem je res zletel z visoke skale v — trnje in kamenje pod seboj. Precej se je potolkel. Imel pa je še dosti sreče, ker bi si lahko temeljito polomil kosti, tako pa se je počasi spravil na noge.
Vaška radovednost je bila napasena. Mojster pa je bil žalostno ogledoval svoje polomljene peroti, jih odnesel nazaj na izbo in jih položil poleg nedokončanih orgel, nato pa premišljeval in premišljeval, kako bi svojo iznajdbo izboljšal. Smrt ga je prehitela. Njegova “umetnina” Pa se je kadila in prašila na naši izb), dokler jo; niso enkrat mama pripesli dol in jo vrgli v peč.
Tako je bila končana in P°' zabij ena slava letalca in izdelovalca orgeljskih piščali. Škoda, res škoda, da se je vse tako ža lostno končalo, če bi bil Zurc še kaj časa živel, bi bil morda še prvi “zrakoplov” ali pa vsaj kak leteči “krožnik”’ znašel in % na naši stari in kunštni Meniši-
ji...
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Na prošnjo vlaškega vojvoda Mirča in grškega cesarja Emanuela se je cesar Sigismund 1. 1396. dvignil na veliko bojno podjetje proti Turkom. Nič manj ni nameraval, kakor da osvobodi Carigrad preteče nevarnosti in zapodi neljube goste nazaj v Azijo. Delake so se velike priprave. Sigismund je iskal pomoči pri Nemcih, Francozih in Burgundcih, ki so mu poslali precej močne čete na pomoč. Papež Bonifacij je po avstrijskih deželah, po Tirolskem in Solnograškem ukazal oznanjevati križarsko vojsko. Celo Angleži so prišli s tisoč možmi. Slovenske križarje je vodil Herman II., grof celjski. Izprva je bila Sigismund sreča mila. Mesto Vidin je bilo z naskokom zavzeto.
Toda pri Nikopolju zadene križasko vojsko usodni udarec. Sam sultan Bajazet je bil z močno turško vojsko prihitel na bojno polje, da se meri z mogočnim nemški cesarjem. Nespretnost težkega francoskega viteštva, ki ni bilo kos lahki turški konjiči, in pomoč srbskega kneza Štefana Lazareviča, ki je v odločilnem trenotku s svojimi konjiki ob strani Turkov napadel utrujene Sigismudove čete, sta povračila strašen poraz krčanske vojske. Dvajstet tisoč jih je obležalo na bojnem polju, skoraj toliko je bilo ujetih ali pa utonilo v valovih deroče Donave. Cesar Sigismund si je s Hermanom Celjskim in nekaterimi drugimi spremljevalci komaj rešil življenje.
Po tej turški zmagi je bila u-soda Jugoslovanov odločena. Srbi in Bolgari so bili izročeni Turkom na milost in nemilost, in Bajazet je mogel po svoji vo-iji brez ovire prodirati v Bosno, Slavonijo in Ogrsko. Pravijo, da se je na bojišču zaklel, da si hoče osvojiti Budimpešto, ukloniti Nemčijo in talijo in da,-mora njegov konj zobati o-ves z altarja sv. Petra v Rimu. Zdi se, da je izkušal svojo grožnjo tudi izvršiti. Med tem, ko je Sigismund, spremljan od nekaterih zvestih prijateljev, begal od izlivu Donave in iskal prilike, da se po morju vrne v domovino, je sultan Bajazet u-daril na Slavonijo in zavzel utrjeno mesto Mitrovico, ki je bilo važno tržiššče in- močna Opora za ogrsko vojsko. Od tu so se razlile njegove čete kakor povodenj črez Hrvaško, ju-gozapadno Ogrsko in Štajersko.
Takrat so slovenske dežele prvikrat občutile turško divjost. ’
Turki so prodirali iz Slavonije ob naravnih cestah, to je ob 'rekah Savi, Dravi in Muri. Na odpor niso naleteli nikjer, ker je uienda vest o strašnem porazu krščanske vojske pri Nikopolju Povsod povzročila tolih strah, da se nihče ni upal zmagalcem v bran postaviti. — Ena teh zmage pijanih in ropaželjnih čet Je vdrla ob Dravi na Štajersko, Prekoračila reko, nenadoma naskočila mesto Ptuj, ki je bilo brez obrambe, ga oropala, zažgala in strašno plenila po vsej okolici. Eden izmed vojnih u-jetnikov pri Nikopolju, ki je ^ivel dalj časa na Turškem in °Pisuje ta napad, pravi, da so Turki takrat odpeljali s seboj okoli 16,000 mož, žen in otrok.
En del teh sužnjev je ostal na krškem, druge so poslali v Ma-10 Azijo. Za Štajersko ta prvi Gorški obisk ni imel drugih navedkov kakor tega, da je bila Ptujska okolica strašno opusto-^ena in požgana. Bajazet ni ho-tot dalje prodirati, temveč se ■lo Uenadoma vrnil domov. Mor-^ ga je od daljnega bojevanja odvrnila bolezen, ali pa je spo-zual, da je premalo pripravljen 2a vojsko na zapadu.
^ naslednjih desetletjih ni
KOLEDAR
zabeleženih večjih turških boj nih podjetij proti zapadu. Turkom samim je pretila strašna nevarnost od Mongolov, ki so pod vodstvom Timurlenka osnovali velikansko azijsko cesar-1	SEPTEMBER
stvo in napadali turška pose- 28. — Liga slov. kat. Amerikan-stva v Mali Aziji. Bojeviti Ba-	cev priredi v SND na St.
jazet se mu je 1. 1402. nasproti	Clair Ave. igro “Teta na ko-
postavil pri Angori, pa je izgu- nju.” bil vojsko in svobodo. Med nje-	OKTOBER
govimi sinovi so se vnele krva- 3. — Cleveland Ambassadors of ve vojske za nasledstvo na pre-j Sports ples v avditoriju SND
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
stolu, ki so trpele več kakor deset let, dokler ni slednjič Mohamed I. obvladal svoje brate) ter zopet pomiril in uredil o-smansko cesarstvo.
V tej dobi jie le nesrečna Bo-j sna bila večkrat napadena ' in poplavljena od Turkov. Žal, da so jih domači vojvodi in veliki) župani sami klicali v deželo.
na St. Clair Ave.
5.—Dramatsko društvo “Lilija” vprizori igro “Pri kapelici” ob 3. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
5. — Društvo sv. Lovrenca št.
63 KSKJ priredi proslavo 50-letnice združeno z banketom v SND na E. 80 St. ob 5. uri popoldne.
Kakor drugod so tudi tukaj do- 5. — Društvo sv. Štefana št. 224
mače razprtije dale Turkom povod, vmešati se v bosenske zadeve in si počasi pripravljati pot do vlade v deželi. Po smrti kralja Štefana Tvrtka I. se je j povzpel na bosenski prestol Štefan Ostoja (1. 1398.), katerega
KSKJ slavi 25-letnico z banketom ob enih pop. v dvorani sv. Pavla na 1369 E. 40 St. 11. — Društvo Soča št. 26 SDZ prired’ veselico v Domu za-padnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
so podpirali oni bosenski mag- 12. — Zarja priredi koncert v
nati, ki so bili- sovražni Sigismundu. Živel je v prijatelj stvu s Turki in jih imel celo za svoje zaveznike proti Sigismundu. Toda sreča mu ni bila dol-118. — Podružnica št. 10 go mila. Ko se je spravil s Si-| žen. zveze praznuje v gismudom, ga je damača narodna stranka zapustila in Štefana Tvrtka II. postavila za kralja.
Sedaj se je vnela domača vojska, v katero so posegli tudi cesar Sigismund in Turki. L.
1408. je bil Tvrtko ujet in O-stoja zopet dvignjen na prestol.
V naslednjih letih nahajamo v j Bosni opetovano turške čete kot zaveznike kralja Ostoja in drugih bosenskih vojvodov. — S tem soglaša pripoved zgodopi-sca Valvasorja, ki poroča, da so Turki 9. oktobra 1408.vdrli v Belo krajino in jo strašno opu-stošili. Sličen roparski napad se je zgodil tudi 1. 1411., ker
SND na St. Clair Ave.
12:—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slov nar. domu na E. 80 St.
Slov. Slov.
domu na Holmes Ave. 25-Iet-nico svojega obstoja.
18.	— Društvo Ribnica št. 12 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
19.	— Pevsko društvo “Planina”
priredi v počastitev 15-letnice obstoja ob 7. uri zvečer koncert v Slov. nar. domu na Ma-plie Heights, Ohio.
25. — Carniola Tent No. 1288
T. M. veselica s plesom v SND na St. Clair Ave.
26. — Pevski zbor Adrija nasto pi v AJC na Recher Ave.
26. — SND na E. 80. prireja v svojih prostorih spominsko proslavo za Joseph Lekana.
26. — Skupna oltarna društva praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.”
31. — Vardni demokratski klub ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
NOVEMBER
2. — Glasbena Matica prireja koncert in “Traviato” v SND na St. Clair Ave.
7.	— Piscotors Club ima ples v SND na St. Clair Ave.
8.	— Društvo Slovenec št. 1 SDZ prireja vesielico v SND na St. Clair Ave.
9.	—Podružnica št. 15 Slov. žen. zveze obhaja 25-letntico z igro v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu.
15.	— Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo.
16,	— Liga slov. kat. Amerikan-cev ima predstavo v SND na St. Clair Ave.
16.—Podružnica št. 14 Slov. žen. zveza obhaja 25-letnico z igro in zabavo v AJC na Recher Ave.
27. — Zarja ima koncert v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
Janez Hočevar:
Mesto brez meičanov
(Izviren potopis izvirnega popotnika)
“No, pa smo res skoro vso I istem kraju pred nekaj leti? Mar I reakcijo posekali. Ampak hu- se je čas zasukal nazaj, ali pa so da je pa bila, primojduš da se stari časi le povrnili? Obho-res. Vse me boli . .	|dil sem vso levo stran, povsod
sem slišal isto. ičul sem glas, kij “Pa morda veš, kako je tisti Ije odgovarjal mojim mislim: policaj spravil šolo, na pravi tir,” “Sai, che ho trovato la ragazza, | je po kratkem presledku vprašal che 1’ avevo quatro anni fa? Cre-Joža.	do, che si potra oombinare qual-|
“Končalo je vse tako, kot je cosa. moralo. Debelega Bojana so za- Od studa sem pobegnil na sa-|
Molki dobijo delo
PUNCH PRESS OPERATORS
2. šift
Dobra plača od ure in od kosa Plačana zavarovalnina Plačane počitnice Nočni premium
__ __________ ^	Employment urad odprt vsak dan
prli in stvar je bila kmalu jasnaImotno stezo. Sedel sem na skri-[od 8 do 5’^opoldne' in očita, kajti izkazalo se je, da to klop in zakopal glavo v vroče je njegov oče bil pred vojno dlani, največji kapitalist v vasi. Fant	(Dalje prihodnjič.)
pa se je ustrašil zasliševanj in	—------o-
pretepanj in je kmalu priznal, da| Pomagajte Ameriki, kupujte
GEOMETRIC STAMPING CO.
1111 E. 200th St.	Euclid, Ohio
(189)
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Lahko hišno delo za dekle, ki
je res nekajkrat napisal besedo | Victory bonde in znamke. kapital, ampak da res ni vedel, da je to tako grda in nesramna seseda . . . Ker pa je bil naj-soljši “fizkulturnik” v vasi in se je obenem izkazalo, da je njegov oče očitno prelomil s kapitalom, so ga po nekaj pretepanjih in hodi v višj° šol° do 1 do 5 P°P-očetovskih -opominih izpustili.” cel dan v soboto in da bi skrbe-* , *	la za otroka par večerov. Pokli-
Še marsikatero smo razdrli |	1-3664.
onega veselega popoldanskega dne. Rekel sem:
Mar ni žalostno, prijatelji, da
Natakarica dobi delo
Išče se natakarico. Katero! so nam zavladali pravi bedaki?! zardma’ naj se °slasi po 6.. uri| In proti temu zaenkrat ne more- zve^er pri mo ničescar. če mu le malo ugo- J varjaš, se potrče na prsi in zarenči: “Kaj smo se zato borili, da nas boš v nič deval . . .” In moraš lepo molčati, ako nočeš, da te zapro. In jezik? Kam so pripeljali to, kar so ustvarili Dalmatin, Cankar in Prešeren?”
Tone je povedal takole:
“V bistvu gre pri vsem tem pačenju jezika le za to, da se raznim krojačkom — bedačkom nudi cenena duševna hrana. V prejšnjih časih poleg slovenskega jezika ni poznal drugega, kot
Arko’s Bar
4001 St. Clair Ave.
MALI OCLflSI
Iščejo stanovanje
Zakonski par, oba zaposle-l na, srednje starosti brez otrok, išče 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj, naj po-j kliče EN 1-0823.
Splošno delo v tovarni
Prejemamo prošnje za splo-Išno delo v tovarni. Dobra plača od ure in ugodni delovni pogoji. Mora biti stalen delavec.
| Oglasite se med 9 zj. in 4 pop. Eaton Mfg. Co.
E. 65th in Central Ave.
(188)
"OLIV E R"
potrebuje
LATHES
BULLARD
POTTER & JOHNSON Small and Large LIBBY
Hrana in stanovanje
Vzame se 2 fanta na hrano!
in stanovanje. Oglasite se na| nekaj strokovnih narečnih spa-hQg0 g g-j-	(185)
čenk-tujk. Zdaj pa ti govori v ________________________
tujih izrazih kot kak profesor.	Sobo se odda
Saj ni važno, če jih razume, važ- Odda se soba 1 ali 2 fanto-| no je le, da mu to prija in vzbu- ma P1'! novonaseljenski druži-1 ja v njem zavest, da je s to umet- nb eventuelno tudi hrano. Po-no govorico postal nekaj velike- kličite EN 1-2674 od 5 pop. do
ARC ELECTRIC WELDERS BORING MILL RADICAL DRILL PRESSES MILLING MACHINES ASSEMBLERS
(Nadaljevanje)
Ko ostali vidijo, da prave-isto leto poroča metliški kom-Iga krivca ni zadel, dobe po-tur nemškega viteškega reda po- gum. Vsakdo zanika. De-veljništvu avstrijske balije, “da beli Bojan že skoro glasno in sta bili redovna hiša v Metliki brez strahu odločno izjavi, da in župnija Črnomelj opustošeni pn tega ni napisal, od Turkov. Sam nujno potre- Da bi bila mera polna, se buje denarne pomoči, sicer ne pa kot nalašč oglasi učitelj, more vztrajati na svojem me- In kdo naj bi mu zameril be-stu.”	sede, ki jih je izgovoril? še
Važnejši, kakor ta dva pohoda pred vojno je za. silo končal
malih roparskih čet, je bil tu- nižjo gimnazijo, potem pa za-ški napad 1. 1415. Bližnji po- menjal pero s plugom. Delal vod je dal bosenski vojvoda Hr- je na kmetiji, malo vedel o voje, ki si je hotel s pomočjo svetu, zato pa znal še iz gim-Turkov podvreči del Bosne in pazi j e dobro računati in lepo južno Dalmacijo in pričel voj- P^sa^b Tako je postal učitelj, sko proti Sigismundu. Po Veli- Tole je rekel: ki noči imenovenega leta je Tovariš nadzornik, saj fan-vdrl z mnogoštevilno truško voj- pa poznam, če taji, potem gosko preko Hrvaške na Ogrsko. Hovo ne laze> ker je najodkri-
SovraŽniki so prišli do Blaten- tosrčneiši deček v razredu.”
Takrat je tovariš nadzornik
skega jezera, razrušili mnogo cerkva, požgali vasi, poklali veliko množico kristjanov in odvedli čez 8,000 jetnikov s seboj. Od glavnega krdela, ki jo je udarilo na Ogrsko, so £)S odločile nekatere manjše turške čete in plenile po celjski in orten-aurški grofiji. Neki oddelek pa je prekoračil Kolpo pri Vinici in drvil čez Kočevje in Ribnico proti Ljubljani, ki je tedaj prvikrat videla krutega sovražnika pred svojim ozidjem.
Brzi seli so raznesli novico o tem napadu na vse strani. — Cesarja Sigismunda takrat ni bilo doma, mudil se je pri cerkvenem zboru v Kostinci in tudi na sporočilo o nesreči, ki je zadela Ogrsko, ni hotel zapustiti tega mesta. Od njega ni bilo pričakovati pomoči. Pač pa se je tedaj dvignil akvilejski patriarh, vojvoda Ludovik Teck, obrambo svoje škofije. Mudil se je v Rozaču na slovensko-furlanski meji, ko ga preseneti novica, da so Turki že na Kranjskem.
(Dalje prihodnjič)
pograbil klobuk in od
rdeč planil iz šole, vmes pa ves čas godrnjal: “Ne vedo, kdo je napisal Kapital ... ne vedo niti tega . . .” Skoro se zaleti v tovariša komandanta milice, policije namreč in ne Milice. “Stoj, tovariš,” mu zavpije. “Dam ti vso oblast. Preglej to najslabšo šolo v vsej republiki, najdi, kje so zločinci, minerji, saboterji in sejalci reakcije ...
“In glej, da iztrebiš reakcijo do korenin.”
Slišal pa je te besede Jaka, ki j<p takrat slučajno privozil mimo. Takoj je zdrvel po vasi od hiše do hiše in zvečer, ko je tovariš komandant stopil iz župnišča, kamor se je po župnikovi aretaciji naselil, je začuden obstal. Po vsej cesti po vasi je stala dolga vrsta voz, naloženih z — akacijami. Pre-jeze denj pa je stopil Jaka:
ga. .
Jože je pristavil:
“Obenem pa se s tem utaplja narodna zavest. Kar poglej, kaj je ostalo od vseh tisočev Slovencev, ki so jih oni v Trstu prvi učili pajdašenja z Lahi. Isto se bo prej ali slej zgodilo tudi pri nas, če . . .
“če. . .”
10 zv.
Dve sobi na razpolago
2 opremljeni sobi sta na raz-|niki-polago za lahko gospodinjstvo na 5710 Bonna Ave. (185)
Posestvo naprodaj
Izvrstni prostor 48 akrov za piknike in letovišče, 38 akrov jezera za ribarstvo in lov. Ve-“To se zaenkrat sme samo mi-1 lika hiša za “club room” ali šiiti in niti	med prijatelji se ne za plesno dvorano.	Skoro 25
govori ...”	čolnov. Pripravno	za kako
Razumeli smo se . . .	društvo. Za več informacij
*	*	*	pokličite
Zvečer sem šel sam samcat v	C. A. Rybak Realty
Tivolski park Klopi so bile vse UL 1-2233 zvečer PO 1-6727 zasedene in skoro sem že sklenil,]	(186)
da pojdem naravnost na Rožnik,
ko naenkrat začujem zvonko go- o Pomoč v gospodinjstvu ^ ^ vorico. Prisluhnem. Vesel glas StareJsi zakonski par ISce je govoril-	zaradi bolezni v hiši gospodinj-
“Pero dovresti vedere, che sko Pomočnico- Hrana in sta-Che gambe ... E una|novanie v hiši* Kličite RE-1
2. in 3. šift. Incentiren zaslužek od ___(185) | začetka na produktih. Avtomatični povišek do najvišje mezde in za življen-ske stroške. Plačane počitnice in praz-Prispevajoča zavarovalnina. Cafeteria in parkanje. Visoka plača za nočni šift. Employment urad odprt od pondeljka do vključivši petka od 8 do 4:30 popoldne.
corpo!
ragazza, che non la troverei in tutta la Sicilia ...”
Obstal sem. Mar mi je mini-
7582.
— (189)
Naprodaj
Hiša za 1 družino na E. 1171 strove vino tako zlezlo v glavo? St, blizu St Clair Ave_ 4 spalni_
Krenem bližje.. Ne, nisem . se ce, pbnsba g0rk0ta, izvrstno po-zmotil. Mar nisem gledal iste barvano jn dekorirano, velik lot, obraze in poslušal iste besede na
ŽEPNO RAZVEDRILO — Fotograf United Press-a Bill Purdom (na desni) deli med borce na ‘'Bunker” griču v Koreji male knjižice, pri katerih branju naj bi se ti malo razvedrili. Knjižice je nabral med časnikarji in fotografi, ki zasledujejo razvoj pogajanj za primirje.
2 garaža. Se lahko takoj vselite. Lastnik LI 1-1012.	(187)
PAPIRA1ME
ODSTRANITEV Z PARO
PROST PRORAČUN
Stanley Maizel
11401/2 Norwood Rti. EX 1-6332
Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road EN 1-3426
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
CE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
___________________(187)
FORD
MOTOR GO.
17601 Brookp&rk Rd.
zdaj preišče sposobne može za sledeča dela
FOUNDRY WORKERS CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN DIE SETTERS
Prošnje lahko vložijo tudi moški, ki znajo delati na eni izmed sledečih strojih v toplroom.
MILLING MACHINES GRINDERS LATHES SHAPERS
izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške
Pridite osebno takoj v naš
Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd.
(187.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla J Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1HMS4
Toda o vas Višniovieckih več govore’ — pravi, ‘kakor je res Nato pogleda gospod Skrzetuski na gospoda Regovskega — kakor bi mu kdo izpodbil noge! ‘Tako mi svetuješ, gospod?’ vpraša — ‘dobro! Ne vem pa, če bi, gospod, ki prigovarjaš naši vrlini, imel poguma, iti mec. črn zame izzivat Bohuna.’ Regovski: ‘Pogum imam, samo gospod mi ni ne svat, ne brat— zato ne pojdem.’ Tedaj pa drugi v smeh. ‘O!’ — pravijo — ‘sedaj si majhen, ko pa je šlo za tujo kožo, tedaj si bil velik. ‘Regovski, častihlepen človek pa je obmolknil in odšel. Drugi dan zjutraj je odšel izzivat — toda Bohuna ni našel več. Temu nismo verjeli, toda šele po tem, kar sta povedala, verjamem, da je res. Bohuna je moral Hmielnicki res odposlati in sta ga gospoda posekala.” “Tako je tudi bilo,” reče Volo dijovski.
“Povej nama, gospod,” je vprašal Zagloba, “kje dobiva sedaj Skrzetuskega, ker najti ga morava, da greva takoj z njim iskat deklico.”
“Za Zamostom lahko izveste o njem, ker tam je znano o njem, Kalino, košaškega polkovnika, sta z Regovskim popolnoma zbi la; podala sta ga drug drugemu v roke. Potem je Skrzetuski na lastno roko dvakrat pobil tatarske čambule; tudi Burlaja je razgnal in pobil nekoliko tolp.” “Da pa to Hmielnicki dovloju-je?”
“Hmielnicki se upira in pravi, da plenijo proti njegovi prepovedi. Sicer ne bi nihče verjel zvestobi in pokornosti nasproti kralju.”
“Zelo slaba pijača je v Kon-skovoli!” je pripomnil gospod Zagloba.
“Za Lublinom pojdeta, gospoda, že po opustošenem kraju,” je nadaljeval Litvin, “ker so poj-jezdi dohajali celo do Lublina in so Tatar ji povsod jemali ljudi v robstvo; kaj pa so jih zajeli okoli okoli Zamosta in Hrubi-ešova, to ve sam Bog! Koliko tisoč ujetnikov je že poslal gospod Skrzetuski v trdnjavo. On dela tam na vse sile in ne pazi niti na svoje zdravje.”
Tu je vzdihnil gospod Podbi
Revma-
tizem!!
Premnogi so hvaležni ZDRAVILNO KOPEL in jo priporočajo za PREHLADE, Revmatizem. Pišite se da nes:
CHERNE HEALTH BATH 6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
pieta in zamišljeno spustil glavo, a črez nekaj časa je nadaljeval:
“O, mislim, da Bog v svojem naj višjem usmiljenju gotovo po-olaži gospoda Skrzetuskega in mu da to, v čemer mu je dodelil srečo, zakaj velike so zasluge tega kavalirja. V teh časih sa-mopridnosti in pogina, ko vsak misli le nase, je on pozabil nase. Saj bi bil, bratca, že davno lahko dobil od gospoda kneza dovoljenje, da bi šel iskat kne-žnjo, a mesto tega ni niti za hip opustil službe, ko je padla na milo domovino nesreča, z muko v srcu vztrajajoč v neprestanem delu.”
“Rimsko dušo ima on, o tem ni dvoma!” jis rekel Zagloba.
“Dolžni smo, da si ga vzamemo ga zgled.”
“Posebno ti, gospod Podbipi-eta, ki na vojni ne iščeš domovinske blaginje, temveč treh glav.”
“Bog mi vidi v dušo!” je rekel gospod Longinus in vzdignil k nebu oči.
“Skrzistuskega je že gospod Bog nagradil z Bohunovo smrtjo,” je rekel Zagloba, “in s tem, da je dal državi vsaj trenutek miru, zakaj sedaj je prišel čas zanj, da pomisli na iskanje izgubljenega.”
“Gospoda, ali pojdeta z njim?” je vprašal Litvin.
“Mar gospod ne gre z nama?” “Rad bi iz vsega srca, ali kaj bo z listi? Enega nesem od va-Isškega staroste kralju, drugega knezu, tretjega baš od gospoda Skrzetuskega tudi knezu s prošnjo za dopust.”
“Dovoljenje mu neseva midva.”
“Ba, če bi pisem ne odnesel?” “Moraš, gospod, v Krakov, ne more biti drugače. Sicer pa odkrito povem: Pri pohodu po knežnjo bi imel rad take pesti, kakršne imaš ti, za pleči,-za kaj drugega pa bi ne bil na mestu. Tam se bo treba pretvarjati, najbolj gotovo se preobleči v kozaško obleko, igrati kmete — ti pa padeš s svojo postavo tako v oči, da bi vsak takoj vprašal: ‘Odkod je to strašilo? Odkod se je vzel tak Kozak?’ Razen tega ne znaš popolnoma njihovega govora. Ne, ne! Idi v Krakov, mi si bomo že sami pomagali.”
“Tako mislim tudi jaz,” je re-xel Volodijovski.
“Gotovo, da mora biti tako,” je odgovoril gospod Podbipieta. “Naj vam milostivi Bog pomore in vas blagoslovi. Ali veste, tje je skrita?”
“Bohun ni hotel povedati. Vemo samo to, kar sem jaz slišal, ko me je imel Bohun zvezanega v hlevu, a to zadostuje.” “Kako jo najdete?”
“Moja glava, moja glava!” je rekel Zagloba. “Bil sem že v težavnejših prilikah. Sedaj je glavna stvar, da pridemo čimprej do Skrzetuskega.”
“Vprašajta v Zamostu. Gospod Vejhier mora vedeti, ker on si dopisuje z njim in mu gospod Skrzetuski pošilja ujetnikov. Naj vas Bog blagoslovi!”
“I tebe tudi, gospod,” je rekel Zagloba. “Ko boš v Krako-vem pri knezu, pokloni se od naju gospodu Harlampu!”
“Kdo je to?”
“To je neki Litvin, nenavadne lepote, za katerim so vse go-spodičite na dvoru izgubile glave.’ ’
Gospod Longinus je zadrhtel., “Prijatelj, ali se mar šališ?” “Zdravstvuj, gospod! Strašno slabo pivo je v tej Konskovoli,” je končal gospod Zagloba, meži-
kajoč Volodijovskemu.
1	e
XV.
Gospod Longinus je torej šel proti Krakovu z ranjenim srcem, kruti gospod Zagloba z go-podom Volodijovskim pa do Zamosta, kjer se nista mudila več Ikakor en dan, ko jima je poveljnik, vateški vojvoda, naznanil, da že davno ni imel vesti od Skrzetuskega, in je sodil, da pojdejo regimenti, ki so odšli pod Skrzetuskim, na posadko v Zbaraž, da bi zaslanjali one kraje pred ropajočimi tolpami. To je bilo tem verjetnejše, ker je bil Zbaraš, kot last Višniovieckih, najbolj izpostavljen napadom smrtnih kneževih sovražnikov. Pred gospodom Volodijovskim in Zaglobo se je odpirala dolga in dosti težavna pot. Toda ker bi jo morala, idoč po knežnjo, itak prehoditi, jima je bilo vseeno, če se to zgodi prej ali slej; zato sta se odpravila brez odloga. Zadrževala sta se le toliko, kolikor je bilo treba radi počitka ali, če sta razpodila razbojniške tolpe, ki so se klatile tu pa tam.
Šla sta po tako opustošenem kraju, da na cesti po cele dneve nista mogla naleteti na živo dušo. Mesteca so ležala v razvalinah, vasi so 'bile požgane in puste, ljudstvo pobito ali pa od peljano v robstvo. Po poti sta naletavala na trupla, pogorišča domov, cerkev, katoliških in pravoslavnih, ogorke vaških koč in na pse, tuleče na pogoriščih. Kdor je preživel tatarsko-koza-ško povodenj, se je skrival v gzodnih globinah in umiral od mraza ali gladu, ker se še ni upal pokazati iz gozdov in ni verjel, da bi mogla nesreča že miniti.
Konje izpod svojega prapora je moral Volodijovski krmiti z drevesnim lubjem ali pa z na-
pol ožganim žitom, katero so dobivali izpod pogorišč nekdanjih skednjev. Toda šli so hitro, prežiljajoč se s tem, kar so jemali razbojniškim oddelkom. Bilo je že koncem listopada. Toda kakor je prešla minula zima v veliko začudenje ljudi brez snega, mraza in ledu, tako, da se je zdel ves red v naravi iz-premenjen, toliko ostrejša se je napovedovala sedaj. Zemlja je škripala, sneg je ležal na poljih, a bregovi rek so se zjutraj obrobljali s prozornim tankim ledom. Vreme je bilo suho, bledi solnčni žarki so le slabo ogrevali svet o poldnevnih urah; zato pa je zjutraj in zvečer gorela na nebu rdeča zarja —nedvomna napovedovalka nagle in o-stre zime.
Po vojni in gladu se je napovedoval tretji sovražnik — mraz in vendar so ga ljudje željno pričakovali, ker je bil zanesljivejša ovira vojne nego pogodbe. Gospod Volodijovski, ki je bil izveden mož in je U-krajino popolnoma poznal, je bil poln nadeje, da se pohod po knežnjo brezdvono posreči, ker glavna ovira — vojna — ji ne bo na potu.
“Ne verujem v odkritosrčnost Hmielnickega,” je govoril, “da bi se iz ljubezni do kralja umaknil na Ukrajino; toda to je zvit lisjak! On ve, če se Kozaki ne morejo zakopati, niso za nič, ker na odprtem polju ne zdrže našim praporom, tudi če bi bili petkrat številnejši. Oni pojdejo sedaj v svoje zimovnike, črede
pa poženejo v sneg. Tudi Tatar ji morajo zasužnjence odvesti. Če bo zima stroga, bomo imeli mir do prihodnje trave.” “Morda tudi dalje, ker vseeno imajo strah pred kraljem. Toda nam ni niti toliko časa potreba. Ako Bog da, napravimo gospodu Skrzetuskemu za pust ženitovanje.”
“Da bi ga le sedaj ne zgrešili, potem bi bila zopet zmešnjava.” Trije prapori so pri njem, saj ne bomo v korcu iskali zrna.
Morda ga dohitiva še pod Zba-ražem, če se kje dalje zamudi okoli hajdamakov.”
“Dohiteti ga ne moreva, toda po poti morava dobiti vesti o njem,” je odgovoril Volodijovski.’
(Dalje prihodnjič.)
— Diamant je med vsemi dragulji kemično najbolj preprosto sestavljen, saj je le kristaliziran ogljik.
MOŽ SE IGRA Z ŽIVLJENJEM — Hans Florian se vozi z motornim kolesom po notranji strani velike jeklene košare, katere dno se pravkar odpira. Z brzino 40 milj na uro se vozi 50 čevljev visoko v zraku, pri tem verjetno ne misli veliko na svojega tovariša, ki se je pri takile vožnji pred enim letom v Londonu smrtno ponesrečil. Hans, ki je star 27 let, je begunec iz Vzhodne Nemčije^


AKO ŽELITE POSLATI SVOJIM DRAGIM V JUGOSLAVIJO NOV SINGER ŠIVALNI STROJ
SINGER SEWING CENTER
va-D-> kit'.	--

Edini kraj, kjer morete dobiti pravi A SINGERJEV* šivalni stroj za vaše drage v Jugoslaviji, je S I N G E R ŠIVALNI CENTER- To pa zato,! ker SINGER nima agentov, proda- ' jalcev ali drugih firm, temveč pro- i daja samo potom SINGER SEWING | CENTER, kateri se lahko spoznajo po veliki rdeči črki “S” na izložbenem oknu. Ne pozabite tega.
NAROČI SE ČISTO ENOSTAVNO
Obiščite najbližji SINGER SEWING CENTER in oddajte vaše naročilo. Vse ostalo bo naredil SINGER. Poskrbeli bomo za:
•	vse potrebno glede odpošiljanja,
•	izročitev v oni SINGER trgovini, ki je najbližja stanovanju prejemnika,
•	od prejemnika podpisano priznani-co kot dokaz izročitve.
SINGER ŠIVALNI STROJ JE CELOŽIVLJENJSKO DARILO
Izdelan je tako dobro, da ga bodo lahko rabili še vaši otroci. V produkciji šivalnih strojev ima preko sto let skušnje, zato je pravi SINGER šivalni stroj danes, ko so cene oblekam tako visoke, najboljši in najprikladnejši dar za vaše drage, dar, ki jih bo leta in leta spominjal vaše dobrote.
• ;-	' i
V vašem lastnem interesu je, da ne pozabite, da Singer Sewing Machine Company prodaja svoje šivalne stroje samo preko SINGER SEWING CEN-TER, a nikoli preko agentov, drugih trgovcev ali raznih firm.
Pridite še danes v najbližji SINGER SEWING CENTER za vse podatke • • • Poglejte v telefonsko knjigo za naslov pod . . .
SINGER SEWING MACHINE COMPANY
IMEJTE VROČO VODO, KO JO RABITE
Mario Kolenc
Louis Planinc
A.
U.
L
\
© Vroča voda za vse vaše potrebe ... po temperaturi, ki vam ugaja . . . avtomatično! To dobite, ako imate lep nov, bel Bryant vodni grelec, ki ima ravno podlago, da vam ni treba mučiti se s čiščenjem pod njim. Zgrajen je za trajno uporabo. Oglejte si ga—Veseli ga boste!
W
BRYANT
you're glad its
Glas
WATER HEATERS


i L-

Cene od S'j^-OO do $ |
Imate do 3 leta časa za plačati Lahko plačate poleg plinskega računa
f
'Sine*
15505 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer

Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois

..	;■?>/	'"V "A

•A T™d.M»rto?THX MKOT? M?0. 00.
Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem. Ce ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo 8 $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
.	_________________________-J?