Listek. 323 Slovenska pravna terminologija. Društvo »Pravnik« se je nedavno obrnilo do pravosodnega ministra s prošnjo, da bi jeden izmed predlaganih sodnih uradnikov dobil šestmesečen odpust in v tem času uredil gradivo za terminološki slovar ter sestavil poročilo, o katerem bode sklepati posebni enketi. Druga prošnja je šla do deželnega zbora kranjskega, da bi se podpora 500 gld. za terminologijo ne izplačala šele, ko se terminologija izda, nego takoj v društveuo razpolago. Deželni zbor je, kakor je znano, ustregel tej prošnji. »Slavorum carmina epica selecta.« Pod tem naslovom je izdal prof. dr, V, Jagič nekatere narodne pesmi slovanske za svoje učence ob troških slovanskega seminara na dunajskem vseučilišči. V zbirki je po pet pesmij ruskih, bolgarskih, hrvaško-srbskih ; po tri epiški-liriške : maloruske in češke, štiri poljske in jedna slovenska. Slovanstvo ve svych zpčvech, ta znameniti zbornik, katerega izdaja g. Ludovik Kuba v Podebradih, obseza v najnovejšem svojem zvezku 62 hrvaških pesmij, prirejenih takcS, kakor so bile prirejene pesmi drugih ndrodov slovanskih. Izdajatelj toži, da se veliko delo njegovo razprodaja jako slabo, tako da niti ne ve", kdaj izide prihodnji zvezek. Mi pri tej priliki opozarjamo na zbirko slovenskih pesmij g. Kube, o katerih se je strokovna kritika izrazila jako ugodno. Dobivajo se po gld. 440 v posebnem oddelku; prijatelji petja in pevska naša društva naj sežejo po njih ! »Svetem slovanskem«. Gospod Ludovik Kuba izdaja poleg slovanskih pesmij, o katerih poročamo zgoraj, zanimljive potopise po deželah slovanskih. Na ogled imamo tretji zvezek tega dela, v katerem popisuje gosp. Kuba svoja potovanja po Črni Gori leta 1890. in 1892. V berilo je vtisnjenih več izvirnih slik; mimo tega izhajajo glasbene priloge. Lepo delo je vredno obile podpore; dobiva pa se po vseh slovanskih knjigarnah, zvezek po 30 kr. »Valjevske novine« (Valjevo je okrožno mesto v zapadni Srbiji) pišejo v svoji 63. številki lanskega leta zelo laskavo o Slovencih. »Slovenci so vrl, okreten narod, kateri zvesto čuva svoja narodna svojstva. Nemci so bili v novejši dobi zasadili svoje korenine mednje, ali v zadnjem času odbijajo Slovenci Nemce pod vodstvom svoje iute-ligencije na vseh postojankah. In dasi ta inteligencija po številu ni velika, vender je vredna vsake pohvale zaradi svoje delavnosti in svojega rodoljubja. Pazno in ljubeznivo spremljajo vsako gibanje in vedd za vsak le količkaj važni dogodek pri vseh Slovanih. »Sram me je bilo,« tako piše belograjski prof. Lazaievič, »ko sem spoznal iz razgovora s pojedinimi profesorji in učitelji, da Slovenci mnogo bolje poznajo naše razmerje in našo književnost nego mi njih.« Zmaj Jovanovic. Skupščina srbska je dovolila slavnemu pesniku yovanovicu 4000 dinarjev na leto za vse življenje; prav tolika vsota se je odločila tudi pisatelju Ljubomiru Nenadoviču, obema v znamenje, kakd čislajo Srbi njiju književna dela. Narod je navdušeno pozdravil ta ukrep ndrodne skupščine. Gunduličev spomenik odkrijejo prihodnje leto v Dubrovniku. Zvršil ga bode slavni hrvaški kipar Ivan Rendič v Trstu. Spomenik Daničičev. Kipar Rendic je dovršil spomenik tega slavnega učenjaka srbskega, ki se postavi na Kalimegdanu v Belem Gradu. Srbska opera. Vladislav Nikolajevic' Stirski piše opero iz narodnega življenja srbskega. Libreto si je zložil sam. Nil Aleksandrovič Popov, slavni ruski učenjak, umrl je dne" 3. prosinca v Moskvi. Izmed mnogih drugih del imenujemo zlasti dve: ,,V. N. Tatiščev in njega 324 Listek. doba" ter ,,Rusija in Srbija". Pokojnik je bil član mnogih slovanskih učenih društev, mimo tega je bil zaradi svojih zaslug imenovan za člana carske akademije v Peterburgu. Popov je mnogo potoval po zapadni Evropi in se tudi pomudil v Ljubljani. Na moskovskem vseučilišči je predaval o zgodovini narodov slovanskih; ta predavanja se baje izdadd v posebni knjigi. Važne listine z vseučilišča dorpatskega. ,,Zlata Praha" je poročala o znamenitih listinah, katere je našel knjižničar dorpatskega vseučilišča v skrinji, napolnjeni z duble-tami in starimi akti. Poleg latinski pisanih protokolov senata vseučiliškega in računskih knjig iz poslednje polovice XVII. stoletja obsezajo te listine korespondencijo švedskega vojvode in državnika Jakopa de la Gardie, med katero je 60 svojeročnih listov kralja Gustava Adolfa in dolga vrsta pisem raznih švedskih vojvod in državnikov, potem pa obsežno korespondencijo grofa Ivana Oxenstierne, sina slavnega Axela. Dočim so prvonavedene listine važne za razmerje med Rusko in Švedsko leta 1613. in za razmerje med Poljsko in Livonsko v letih 1627.—1629., Oxenstiernova korespondencija do dobra pojasnjuje zgodovino westphalskega mini, zakaj v nji je dokaj poročil Ivana Oxenstierne, ki se je udeleževal mirovnih pogajanj v Ministru in Osnabriicku. — Vseh listin je preko 600; pisane so švedski, nemški, latinski, francoski in ruski. Knjižničar Kordt jih sedaj pridno proučuje, in tako je upati, da se učeni svet skoro seznani s temi listinami, ki so vsekakor jako znamenite za zgodovino severne Evrope v XVII. stoletji. Stoletnica Rossinijeva. Dne" 29. svečana je bilo ravno sto let, odkar se je porodil slavni skladatelj italijanski, Giachino Rossini, ,,labod pezarski." Rossini se je že v 18. letu svoje dobe bavil z gledališčem, tri leta pozneje pa je bil ljubljenec občiustva, katero se je čudilo njega operam ,,Tankred" in ,,Italijani v Algiru". V 23. letu dobe svoje je zložil v trinajstih dneh opero ,,Seviljski brivec", pozneje pa še dolgo vrsto drugih oper, izmed katerih slove" zlasti ,,Otelo", ,,Armida", ,.Mahomet", najbolj pa ,,Viljem Teli", katerega je zložil v Parizu leta 1829. Nato Rossini ni več pisal oper, pač pa je leta 1841. zložil sloveči svoj ,,Stabat mater". Pokojno je živel s soprogo, bivšo pevko Izabelo Colbrand, v Passvji pri Parizu, kjer je umrl leta 1868. Pred nekaj leti so prenesli njega truplo v rojstveno mesto Pesaro. V spomin Rossinijeve stoletnice so po vseh večjih gledališčih predstavljali ali popolne opere tega slavnega skladatelja ali nekatere odlomke njegovih glasbenih del. Levstikovi zbrani spisi. Baš pred sklepom denašnje številke smo prejeli Levstikovih zbranih spisov tretji zvezek, ki obseza: Povesti, pravljice in pripovedke; potopise; zgodovinske spise, in končno književno zgodovinske spise. O svojem času priobčimo tudi o tem zvezku obširneje poročilo iz peresa g. prof. V. Bežka. Listnica. Zaradi pičlega prostora odgovorimo nekaterim pošiljateljem pesniškega gradiva šele prihodnjič. ,,Ljubljanski Zvon" Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Gospodske ulice št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.