Nadaljevalno izobraževanje ljudskih učiteljev na laiusis*. Pojasnilo »letnega sporočila c. k. izobraževalnice za učitelje v Ljubljani, _ na koncu šolskega leta 1872“. f 0:^ V A? \ K** (Ponatis iz ,,Uč. Tov/ 4 ) ' .., Na svetlo dalo večTudov slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. čisti doliodU namenjeni so društvu „ŠOLA“. V Ljubljani, 1872. Založilo vredništvo »Uč. Tovarša«. Natisnil Rud. Milic. Da se resnica prav spozna, Je čuti treba dva zvona. Nar. pregovor Nadaljevalno izobraževanje ljudskih učiteljev na Kranjskem. Pod tem naslovom („zur Lehrerfortbildung in Krain“) prineslo je letošnje letno sporočilo tukajšnjega c. k. učiteljskega izobraževališča daljši sostavek, kterega je spisal g. pl. G a rib o Idi, glavni učitelj učiteljskih pripravnikov, ter c. k. šolski nadzornik za ljubljansko okolico. Ta zna¬ meniti sostavek moramo smatrati kot javno glasilo našega c. k. uči¬ teljskega izobraževališča. G. ravnatelj BI. Iirovath že ve, zakaj je ta sostavek protipostavno vzel v letno sporočilo, in g. pl. Gariboldi mora tudi vedeti, zakaj ga ni raji poslal v kak političen časopis, kamor po zapopadku spada. To so tedaj njune skrivnosti. Sicer se pa naš šolski list ,,Učiteljski Tovarš“ našemu c. k. učiteljskemu izobraževališču, t. j. g. ravnatelju in glavnim učiteljem tega zavoda, posebno pa g. pl. Gari- boldiju prav vljudno zahvaljuje za to prekrasno odkritoserčnost, kakor- šne si boljše želeti ne moremo, kajti tudi na Kranjskem je v poslednjih časih nastala silna potreba, da se ločimo; vsak naj hodi svojo pot, •— eni na desno, drugi na levo; eni 'po svojem prepričanji, kterega so že tolikrat javno terdili, drugi pa tje, kamor naj bolje kaže. Odsihmal ne bo¬ demo gojili praznega upanja, da bodemo ljudski učitelji vzajemno de¬ lali na poti ljudske omike in ljudskega izobraževanja; nadjali smo se namreč, da nam bodo učeni gospodje učitelji našega c. k. učiteljskega izobraževališča prijazno roko podajali, a sedaj pa nam naravnost povedo, da bi bilo za naše šolstvo in učiteljstvo boljše, ko bi »Učiteljski Tovarš“ nikdar ne bil na svetlem, in prej ko bi poginil, koristneje in bolje bi bilo. O prekrasna izpoved naših novih pedagogov! Marsikaj smo že doživeli, a take hvaležnosti za dva¬ najstletni „Tovaršev“ trud vendar nismo v nobenih okoliščinah pričakovali. Naj večji, toda mirni sovražnik tega ali unega početja vidi vendar zraven slabe tudi kako dobro stran; ti novi šolski veljaki pa „Tovaršu“ še naj manjše dobre strani in zasluge ne priznavajo, ter ravno s tem kažejo, da so pristranski sodniki in tedaj popolnoma nezmožni soditi v tej sodbi. — Povemo vam, ljubi šolski učenjaki, da tako hitro vam »Učiteljski Tovarš" še ne misli privoščiti tega veselja, da bi šel v kertovo deželo, kajti še žive ljudje v narodu, kterih namen ni zgolj sebičnost in nesramnost, in od teh pričakuje naš list še daljne dušne in materijalne podpore in še nekaj življenja. »Roka roko umiva 11 , pravi pregovor, in »odkritoserčnost je odkrito- serčnosti vredna 11 , tedaj tudi »Učiteljski Tovarš 11 smatra g. pisatelja omenjenega sostavka »lažnjivega preroka 11 , kteri ima pod ovčjim oblačilom volčje zobe; kajti on ume laž z resnico tako zvito pomešati, da ji je težko povsod ločiti. G. pisatelj tega sostavka ima dvojni glavni namen (ali se tega tudi sam dobro zaveda, ne vemo). Pervič on namerava pri mladih uči¬ teljih vzbujati visokoleteče misli, da se potem prišedši iz izobraže- vališča povzdigujejo nad starejše učitelje, — drugič pa reščeta vse, kar se je do sedaj godilo na šolskem polji, in dela lahki račun tako, da je vse = O. Vsak nepristranski bralec tu vidi, da ga pri tej kritiki ni vodila ljubezen do resnice in do kakega zboljšanja, temuč naj g er j a in nesramna strast. Kdo mu je neki kdaj kaj hudega storil, da tako ostudno napada vse, kar mu pri tem spisovanji ravno na misel pride! O drugem naj mu odgovarjajo drugi; mi odgovarjamo sploh na to, kar g. pisatelj piše o šolskih in učiteljskih razmerah. Dasiravno ni prav lahko slediti mislim v tem razporjanem spisu, t. j. velikanskim, vertoglavim skokom v prav slabi, škerbavi logiki (ker večkrat v gorečnosti pride v protislovje sam s sabo), vendar naj ga spremljamo po njegovem labirintu, in sicer iz tega namena, da svet dobro zve tudi naše glasilo. Učitelji, naši tovarši, ktcrim še bije serce za narod in vero, naj se tesno oklenejo našega programa, kajti naši zoperniki so marljivši od nekdaj, tedaj je tudi skrajni čas, da vsi stojimo za enega in eden za vse! G. pisatelj pravi precej na pervi strani: „So sehen sich altere Lehrer der Geringschatzung von Anfangern preisgegeben 11 ... Po domače se to pravi: „Vse, kar je bilo pred nami, ne velja čisto nič, in ni bilo nikdar nič; le z učitelji, ki pridejo iz sedanje izobraževalnice napoči zarja bolj¬ šega šolstva na Kranjskem". Ko bi bilo tudi to vse res, ali je treba mlade učitelje, med kterimi so eni po svoji neskušenosti že sami po sebi dovolj imenitni, še bolj za ošabnost podkuriti? Ali je to prava vzreje- valna pot pri mladini in še celo v izobraževalnim za učitelje, kteri si mo¬ rajo za svoje prihodnje dneve vseh drugih lastnosti več in pred pridobiti, kakor teh, ki se jih mladi učiteljski pripravniki tu vadijo ? Lepa izobraževalnica taka, kjer se starost in skušnje ne uče spoštovati, temuč se vse dosedanje dobro naravnost zaničuje in v naj gerjih po¬ dobah zasramuje! Kam bode to peljalo in pripeljalo, bodemo, žalibog, kmali videli. Nasledki te odgoje se tu pa tam že prikazujejo. Poglavitni $50038 St :5 razloček med učitelji bode vedno le ta, kakor je bil do sedaj in je vsaki čas, da namreč naj več velja tisti, kdor je bolj priden, bolj zvest in delaven v svojem težavnem poklicu, a ne tisti, kdor je bolj učen in navzet visokega duha. To kažeje žive skušnje, naj naši modroslovni novi šolski možaki o tem modrujejo, kar koli jim je drago. G. pl. G ar ib o Idi tudi sam terdi, da poglavitna reč pri učitelju je nadaljno izobraževanje. Res je, da se sedaj učiteljski priprav¬ niki veliko več potrebnega in lepega uče, kakor so se učili prejšnji pri¬ pravniki, ali se pa tudi kaj več nauče, je drugo vprašanje, ktero se bode moglo še le v djanji pokazati, in videlo se bode, kteri učitelj je v ljudski šoli narodu več koristil: ali tisti, kteremuje v sedanji izobraževalnim modrost okoli ušes šumljala, ali pa tisti, kije malo vsejano zerno — veselje do izobraževanja — skerbno gojil, pridno razširjal in si vsakoverstnih skušenj nabiral, in je bil povsod in vselej terdnega značaja. — G. pisatelj spozna, da je verska odgoja perva in naj imenitnejša, ter jo imenuje „der vvichtigste Moment der moralischen Erziehung"; toda, kako se vjema njegovo daljno izpeljevanje s tem določno izrečenim prin¬ cipom! Naravna logika je ta-le: Verska izreja je perva in naj poglavit- neja izreja, ker se na njo opira in naslanja nravna odgoja (moralische Erziehung). Versko odgojcvati je duhovnikova dolžnost; učitelj mu mora pri tem pomagati; obadva morata vzajemno delati ... G. pisatelj toliko ve pripovedovati, kako je naše ljudstvo vražno, nevedno, surovo i. t. d., in zboljšanje tega stanja pričakuje samo le od boljšega podučevanja uči¬ teljev, ter berž ko ne, sklepa: Bolj podučeni učitelji bodo tudi ljudstvo bolje podučevali, in zginile bodo te napake izmed našega ljudstva. Kakor učitelj zgodovine bi g. pisatelj vendar moral vedeti, da je naj večja spa¬ čenost serca dostikrat pri naj višjem umskem izobraženji. — Sula je bil gotovo izobražen človek, pa je vendar hladnokervno pomoril na tisuče ljudi, in še obraza ni spremenil, ko je .v posvetovalnici slišal krik in vpitje morilcev in njih žertev. — Največ surovosti izvira iz spačenega serca in naj več prepirov in pretepov od tod, kjer dva hočeta eno kost glodati. Vsi naj spretnejši odgojniki terdijo, da človeško serce nobena reč toliko ne požlahtni, kakor prava pobožnost, ki izvira iz vere; in naš g. pisatelj vendar v veliko napako šteje, ako učitelj pri berilnih vajah gleda tudi na požlahtnenje serca, in vpleta nauke vmes. V tej reči smo pa tudi z g. pisateljem enih misli, da veliko moraliziranja ravno na¬ sprotno učini; boljše pa je vendar moralizirati, kakor otrokom razkladati kake nepotrebne reči iz prirodoznanstva, — G. pisatelj mnogo pripove¬ duje od surovosti ljudstva, pa se vendar boji, da bi se kakemu preširnemu otroku krivica ne godila; vsak količkaj skušen učitelj ve, kaj je živost, kaj razposajenost i. t. d. Ko bi bil g. pl. G a rib o Idi takrat, ko so bile po Šolah še telesne kazni na dnevnem redu, kaj takega pisal, bi bil zares šoli in učiteljem kaj koristil. Ne vemo, ali mu bodo sedanji učitelji za take nauke kaj hvale vedeli. G. pl. Gariboldi povedavši, daje slovenska pedagogična literatura zelo ubožna, nemška pa toliko bogata, neusmiljeno brez vsega ozira udriha po našem listu, »Učiteljskem Tovaršu 11 , ki že šteje sedaj XI. tečajev, kterega naj več ljudski učitelji in duhovni duševno in mate- rijalno podpirajo. Radi bi vedeli, zakaj našega učenega g. profesorja naš list toliko zanimiva. Ali ga mar tako marljivo prebira in močnodušno podpira? Poglavitni greh, kterega g. pl. Gariboldi »Učiteljskemu Tovaršu 11 očita, je zamuda dobrih del. Pravi, da ta list ne razlaga novih postav, da je za odgojo silo malo storil, za pedagogično-didakt-ično izobraženje pa kar nič, in da bi bolje bilo, da bi ga ne bilo, da životari; nevidna roka ga vodi, on je zapreka, da se boljši list ne vstanovi; uči¬ telji, na noge, nov šolski list naj se rodi (in potem bodo še smele žabe v luži regljati in psi med hišami lajati) i t. d. Poglejmo prav mirno, če »Učiteljski Tovarš 11 res zasluži tako strastno očitanje! Ne tajimo, da bi mogel biti naš šolski list v tej in uni zadevi boljši in tudi želimo, da bi večkrat izhajal, kar smo že o mnogih prilikah povedali in terdili, da list brez zdatne podpore ne more na tanko izverševati svoje težavne naloge. Res je, da bi bila vsaka reč na svetu lahko boljša, tedaj tudi »Učiteljski Tovarš 11 , c. k. izobraževalnica za učitelje (posebno njeni letošnji napredovalni tečaj za mestne učitelje), g. pl. Gariboldi v svo¬ jem podučevanji in nadzorovanji i. t. d.; pa tudi je resnično, da g. pl. Gariboldi in njegova svojbina (ki jo sedaj, hvala Bogu, dobro poznamo), »Učiteljskega Tovarša 11 le toliko in zato bere, da ga kritizuje, in da še nihče teh učenih kritikarjev še ni z naj manjšo čertico po¬ kazal, kako bi moral pisati naš slovenski šolski list. G. pisatelj našemu listu očita, da ni šolskih postav prinašal in raz¬ lagal. Ko bi bil g. pl. Gariboldi resnicoljub, bi tega ne bil terdil, ker je to široko ustna laž. »Učiteljski Tovarš 11 je že več važniših šolskih postav prinesel popred, preden so bile razglašene v deržavnem zakoniku tako n. pr. postavo od 14. maja 1. 1869. Sicer pa g. pl. Ga¬ riboldi tudi dobro ve, daje „Tovaršev“ vrednik v »Učiteljskem koledarji 11 za L 1871. podal kazalo vseh važniših šolskih postav in ukazov, in jih tedaj ni po »Tovaršu 11 vselej na dolgo in široko raz¬ kladal; in ko bi »Učiteljski Tovarš 11 ne bil nobene šolske postave popolno prinesel, bi bil vendar vstrezal svoji nalogi, ker je le samostalni pedagogični, ne pa vladni list. Enako ravnajo se tudi drugi pedagogični časopisi. Koliko pa se učenemu g. profesorju poda in kam meri neslana opomba: »Man iiberlasst liier in Krain alles zu viel dem Amte, . . . und wenn sich jemand fande, der etwas thun wollte, so diirfte er es gar nicht, \veil diejenigen, die nichts thun wollen, jenes Recht praoccupiert haben“, to ugane lahko vsak, če tudi ni glavni učitelj. Mi rečemo z Vami, g. učeni profesor: »Stellet euch auf die eigenen Fiisse, lasset euch nicht tragen, vertrauet euch und eurer Kraft,“ ter osnovajte nov šolski list, in pišite prosto, kakor vam je drago. Kedar bodete dvanajst let kakor »Učiteljski Tovarš“ se trudili in pisarili, bodete imeli druge misli, kakor jih imate sedaj, in tudi svet vam bode več verjel, kakor vam sedaj verjame. G. pl. Gariboldi je pa tudi tako prijazen, da nam kar naravnost pove, zakaj da mu »Učiteljski Tovarš“ ne ugaja. On pravi: »Die interessantesten Vorfalle und Vorgange in der krainischen SchuRvelt sclbst, sie vverden entvveder todtgeschwiegen oder nur durch eine sehr kurze Notiz beriihrt*. Prosimo, povejte nam, ljubi g. profesor, kaj pa Vam je interesantno? Sedaj že bolj poznamo Vaš okus. Kaj ne, »Učiteljski Tovarš“ Vam bi bil takrat interesanten, ko bi ves svet svoje uma¬ zano perilo njemu prat pošiljal. Tako brezznačajen in breztakten pa naš list sedaj še ni, kakoršnega si Vi želite, akoravno se njegov vrednik ni izobraževal v osrečevalni izobraževalnici Vaše dobe. Kdor je naš časo¬ pis bral od 1. do današnjega lista, lahko priča, da »Učiteljski Tovarš“ ni molčal, kedar je bilo treba govoriti; ljudi nepotrebno hujskati, so¬ vraštvo buditi in zdražbe napravljati in se sim ter tje loviti, sedaj po tem, sedaj po drugem vetru (po Vašem zgledu) se sukati, pa ni bila nikdar njegova navada, ker ve, da šolski list mora biti kakor učitelj terdnega značaja, ne pa vetrenjak na strehi; —■ kar mu g. pl. Gari¬ boldi očita: „Die jiingsten Jahrgange und die friiheren sind dem Geiste nach in nichts unterschieden", je tedaj zanj prav častilno. Ravno zato, ker »Učiteljski Tovarš“ resnico in mir ljubi, Vam je hud tern v pčti, in v spisu na 12. strani kar na enkrat izlijete nanj ves svoj žolč (vendar ga bi bili še za drugo pot kaj prihranili), ter pravite, da ga nevidna roka vodi, ktere pa nesveto učiteljstvo (profanes Lehrerthum) ne vidi. — Res prav po zvijaško-lesjakovo ste izučeni in naščuvani, da v take skrivnostne besede, kakor so nastavljene na tej strani in še dalje sim ter tje po tem spisu, zavijate svoje Černe misli vselej, kedar ne veste kaj povedati, ter zarotujete vse učitelje, da naj vendar »Učiteljskemu To- varšu“ nikar več ne verjamejo in da naj se že enkrat ločijo od njega, rekoč: »Emanzipieret euch!“ — Po tem slovesnem klicu bodo gotovo vsi učitelji svojega starega, zvestega „Tovarša“ pustili in poslušali Vas, novi šolski možak, ki ste v ljudskem šolstvu v dveh letih taki vi težki skok naredili, da smo mi drugi učitelji, ki si že čez 20 in 30 let trudimo in skušenj nabiramo, proti Vami samo tulje in pezdirje. Od sedaj bode 8 vse drugače. Vsi mladi in stari učitelji v deželi bodo sedaj le Vas, kot pervega zvedenca, vodnika in osrečevalca v šolstvu čislali in poslušali, in potem bodo vsi na enkrat skušeni šolski možje; pečene tiče jim bodo v usta same letele, in kranjske šole bodo perve v Avstriji! Oj, srečni časi! G. pl. Gariboldi modruje tudi o cerkvenikovi službi, ki je še tu pa tam združena z učiteljevo službo; to pa stori le zato, ker bi sicer njegov spis ne dišal po liberalizmu. Ta stvar se bode tudi brez g. pl. Gariboldijevega nasveta in grajanja prav lahko rešila. Cerkvenikova in orglarjeva služba bode se v principu ločila od učiteljeve službe; učitelj pa potem tudi ne bode vžival tistih dohodkov, kteri so sklenjeni s tema službama, in pravde bode konec. Enake obravnave imeli smo že davno pri učiteljskem zborovanji in tudi že večkrat v »Učiteljskem Tovaršu"; tedaj nič kaj novega. Da se pa to še ni uresničilo, se ve, da je po g. pl. Gariboldijevih mislih kriv „Učiteljski Tovarš“. Kedar ga dobi g pl. Gariboldi v roke, bodo se učiteljem na pervi mah zidali zlati gradovi. G. pisatelj govori potem o materialnem stanji ljudskih učiteljev, t. j. o učiteljski plači, in precej odkritoserčno pripoveduje, da bodo mar- sikteri učitelji po novi plači že težnje mimo sedaj shajali; na drugi strani pa zopet učiteljem brani vse postranske zaslužke. O tej reči bi se lahko mnogo govorilo; pristavimo pa le to-le Dan je dolg ne le lenuhu, ampak tudi pridnemu. Ako učitelj na deželi svoje ure v šoli zvesto spolni, kaj pa bi potem vendar ves ljubi božji dan delal? Ali bode mar ves dan ovil metulje, nabiral cvetice iu razbijal kamenje? Vi, g. profesor, morate vedeti, da so naj bolj učeni ljudje imeli kako svoje veselje in posebne zabave s to ali z uno umetnijo; s tem so si ohranovali vedrega duha do pozne starosti. Privoščite tudi učitelju kako razvedrilno uro, pa tudi kako nedolžno opravilo, ktero mu k pičli plači priverže še kak košček kruha. Popolnoma lažnjivo in krivično je pa očitanje g. pl. Gariboldija, da se ..Učiteljski Tovarš“ ne poteguje za boljšo plačo učiteljev. S to lažjo g. pisatelj ni hotel drugega doseči, kakor razkol in razpertijo med učitelji in meržnjo do »Učiteljskega Tovarša 11 . Mislil si je: plača je učiteljem naj bolj pri sercu; terdil bom, da šolski listo tem nič ne stori, in od vseh strani bode letelo nanj kamenje. Veselje to pa se mu ne bode spolnilo, kajti marljivi bralci našega lista dobro vedo, da je »Učiteljski Tovarš“ ves čas, posebno pa, odkar je to vprašanje na dnevnem redu, skoro v vsakem listu, ako ne v posebnih sostavkih, pa v dopisih vsakoverstne učiteljske nadloge in reve zvesto odkrival, o tej reči svetoval, ter vlado in deželni zbor klical na pomoč. Lahko bi našteli tu celo kazalo sostavkov in dopisov, ki jih je „Tovarš“ o učiteljski plači f po vseh tečajih prinašal; pa ni vredno, da bi zavoljo te nesramne laži imeli toliko dela; kdor ima oči, lahko vidi in bere; ako g. pl. G ar iboldi tega ne vidi, ne moremo pomagati; toda vedno mu bodemo rekli, da prav hudobno laže, ko pravi, da „Tovarš“ o učiteljski plači stanovitno molči, (bevvahrt unverbriichliches Schweigen, als ob es der krainischen Lehrer- schaft an nichts mangelte' 1 )- Kdor hoče, naj mu le verjame ! Stokrat smo že pisali in pri vseh prilikah terdili in tudi vedno ostanemo pri tej želj i (brez g. pl. G a r i b o 1 d i j e v e spodbude), da je s k r a j n i čas, da se tudi na Kranjskem vredi šolstvo, in da se zboljša učiteljska plača; dasiravno deželni šolski svet že dve leti po več tisuč goldinarjev deli med slaboplačane učitelje, vendar je to le enokratna in posamna po¬ moč, in mnogo učiteljev je tu pa tam, ki so res v hudi stiski. »Uči¬ teljski Tovarš“ je v 10. 1. od 15. maja t. 1. na str. 156 milo prosil pomoči za uboge učitelje na Dolenskem in Notrajnskem; če se g. pl. Gariboldiju učitelji res tako zelo smilijo, naj jim kaj podari od svoje mastne plače (ki znaša v vsem vkup 1400 gold. na leto) Djanje, ne pa laganje kaže moža. Mi smo že večkrat terdili, da, ako se hoče učiteljstvu pomagati in ga na boljšo stopnjo omike spraviti, ni dovolj, da se samo šolski nadzorniki in učitelji pri c. k. učiteljskih iz- obraževalnicah dobro plačujejo, temuč treba je pred vsem drugim, da se tudi materijalno stanje ljudskih učiteljev zboljša, ker s tem, da se od učiteljev le čedalje več tirja, a nič ali le malo daje, se učiteljstvo nika¬ kor ne boljša.. Tudi s tem, da se v c. k. izobraževalnice za učitelje in za okrajne šolske nadzornike postavljajo »profesorji in suplenti" iz srednjih šol, se učiteljstvo ne bode kaj pomoglo. Te misli so vsi skušeni učitelji po svetu. V občnem zboru marskega učiteljskega društva (5.-8. jul. t. 1.) v Znairnu je prof. R e up er med drugim djal: „Die erste Forderung, welche wir an einen Bezirksschulin- spektor stellen miissen, ist unbedingt die: dass ermit der Theorie und Praxis des Volkssckulvvesens vollkommen vertraut sei. Der gelehrteste Fachlehrer einer Mittel- schulewirdalsBezirksschulinspektor,wennernichtdieser Forderung geniigt, vveniger an seinem Platze sein, als ein mittelinassiger Volksschullehrer. Nicht darauf kommt es an, ob er selber \veit besser in einer Wissenschaft hei- misch ist, als der letztere, sondern darauf, dass er diesen zu zeigen verstehe, wie manElemente jener Wissenschaft den Schirlern vermittle". G. pl. Gariboldi se ni popred nikdar pečal za ljudsko šolo in v c. k.' učiteljskem izobraževališču uči le samo geometrijo, geografijo, zgodovino in ustavno vednost (Ver- fassungslehre), pa pri tem hoče biti edina luč učiteljem, ki se že mnogo let v vsakoverstnih učnih in drugih razmerah trudijo in izobražu¬ jejo na šolskem polji! G. pl. Gariboldi obira tudi naše učiteljsko društvo se vč, da s tem, da še nikoli pičice ni storilo za šolstvo („es ist durchaus kein nen- nenswertes Resultat seines Wirkens zu verzeicbnen"). Kakor laže o „Tovaršu“, da ni nikoli nič storil, laže tudi o učiteljskem društvu. Kdo ne ve v deželi, da je učiteljsko društvo sklicavalo in vravnavalo p er ve proste učiteljske zbore, pri kterih se je mnogo prav koristnega in vspešnega sklepovalo in vladi nasvetovalo; dalo je na svetlo pervi „IJčiteljski Koledar" z imenikom vseh šol in učiteljev na Kranjskem, sostavljalo in pošiljalo je v naj zadnjem času (naj več o učiteljski plači) razne prošnje in vloge do deželnega zbora, do vlade, do ministerstva, kjer se je prosilo, da naj se po ukaznem potu (im Yerordnungswege) vrede pravne razmere ljudskih učiteljev na Kranjskem, in ker se to le še ni zgodilo, se je društveni odbor v posebnem pismu obernil do naših deržavnih poslancev na Dunaji, kteri so o tej reči sami govorili z g. mi¬ nistrom. To vse je „Tovarš“ že naznanil, in vsi udje učiteljskega društva to tudi dobro vedo; samo naš g. pl. Gariboldi noče tega ve¬ deti, ker se je zarotil, da hoče „Tovarša“ in „učiteljsko društvo" uničiti, in to vse le zato, ker mu je vrednik in ob enem pervosednik učiteljskega društva tako zelo na poti. Vredništvo in predsedništvo to mu iz serca radi odstopimo, samo zato, da bode on imel vse zasluge in slavo, ktera se bode nekdaj pela pervim buditeljem slovenskega šolstva in učiteljstva na Kranjskem („dass man die Ursache dieses Umsclrvvunges nur in ihm suchen werde“). Več bi še „Tovarš“ našemu prijatelju g. pl. Gariboldi ju rad po¬ vedal, pa naj si prihrani še kaj za drugo pot. Prepira je iskal, najdel ga je. Koliko bode to prineslo dobička naši c. k. učiteljski izobraževal¬ ni« in sploh kranjskemu učiteljstvu, bodemo kmali videli. Dobro vemo, da se g. pl. Gariboldi in vsi njegovi tovarši v sladki nadi zibljejo, da jih vse zagovarjanje od naše strani le čestita, in da imajo množico učiteljev i. t. d. za herbtom. Iz serca vam privoščimo vse kadilo, ktero se vam sedaj zažiga in tudi vse boljše službe, višje stopnje, poslavila i. t. d., ktera vas čakajo za taka vitežka dela. To vse nas ne bode kar stopnjice premaknilo z naše poti; pa tudi naj manj¬ šega strahu ali kaj takega (kar si naši nasprotniki mislijo) nam ta sostavek ne bode učinil; ostali bodemo značajni učitelji in po vsi svoji moči do zadnjega časa delali za blagor ljudske šole in učiteljstva, ter za pravo ljudsko omiko.