St. 26

ff Maribor, dne 30. junija 19IO.
Tečaj XLIY
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Ishaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijslu SeZele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, >— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. :— Upravništvo: KoroSks
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 Tin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj? do srede zjutraj, i— Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
mt ms,	bs
liCl
gornjegrajskega, šoštanjskega, slovenjgraškega, marenberškega okraja in občin Kapela in
Gradišče.
V pondeljek dne 4. julija t. J. ste poklicani na volišče, da si izberete svojega zastopnika v državni zbor. Vasi zaupniki so na pcsebnih zaupnih shodih določ;li, da naj bo Vas kandidat deželni poslanec
dr« Kari Verstov£ek,
profesor v Mariboru.
Na mnogoštevilnih in dobro obiskanih shodih ste tudi Vi, cenjeni volilci, odobrili sklep svojih zaupnikov ter izrekli, da smatrate dr. Kari Verstovšfka za moža, kojemu lahko z mirno vestjo izročite zastopstvo svojih želj in koristi v državni zbornici. Slovenska kmečka zveza, ki Vas že ¿kozi tri leta zbira pod katoliško, kmečko in narodno zastavo, izpolnjuje torej le svojo dolžnost, če Vam sedaj neposredno pred volitvijo kliče, da greste dne 4, julija vsi na volišče in zapišete na glasovnico:
dr. Kari Merstovšek,
profesor v Mariboru.
Kmetje! Kandidat je zrastel iz Vaših vrst, je kri Vaše krvi. Da mu zares Vaše zahteve niso neznane, pokazal je že v dobi, odkar je Vaš zastopnik v deželnem zboru v Gradcu. Nobena potreba Vašega volilnega okraja ni utekla njegovi skrbi, "za vse se je brigal in trudil, marsikaj tudi že dosegel. Lahko ste prepričani, da bo tudi kot državni poslanec opravičil Vaše zaupanje. Naš kandidat ve, kaj je trud in napor, kajti vse, kar je, je postal s trudom in marljivostjo. Njegov liberalni proti-kandidat je sedel vedno le na denarju, ter ne pozna ne kmečkega dela ne kmečkih skrbi.	: f
'"M
Delavci! Vam odločitev pač ne bo težka. Voliti Vam je med dr. Verstovšekom, ki se mora sam truditi in delati za vsakdanji kruh, in med Kacem, ki nikdar ni delal in pozna le uživanje bogatinov. Premislite in volite! Vemo, da boste tudi Vi rekli, naš zastopnik naj bo deželni poslanec
dr. ICarl lferstovšek,
profesor v Mariboru.
Volilci! Mnogo drznih laži so liberalni nasprotniki raztrosili zadnji čas o našem kandidatu. Toda Vi ste slišali kandidata Kmečke zveze na mnogobrojnih shodih in veste, da je njegov program to, kar govori on sam, in ne, kar si izmislijo njegovi nasprotniki. Mi nismo delali z enakim orožjem proti kandidatu liberalnih advokatov in učiteljev, niti vseh njegovih^slabih lastnosti nismo odkrili, mi obsojamo tak boj. Vrhutega nam ga tudi treba ni.	9 8	• ' >
Volilci! Naš kandidat bo, ako ga izvolite svojim poslancem, v istini tudi Vaš zastopnik. Ne bojse klanjal^liberalnim u-čiteljem, ne liberalnim uradnikom in advokatom, ampak služil Vaši sveti stvari.	» •< , * 8
Zato pa Vas prosimo, da pojdete dne 4. julija vsi na volišče in da zapišete na glasovnico:
•i >


dr« Kari lferstovšek,!;
profesor v Mariboru.
Zmaga mora biti na naši katoliško-narodni strani, če*pridete vsi na volišče. ŽivePnaš kandidat! , ¡¡¡¡p C1^:'."

* w . »
< ■ i«r> i >r.-
«I > , 1 - f'\i_yi i»

Volilni odbor Slov. kmečke zveze.
Deželni poslanec je obširno govoril o progra-no delo liberalcev, ki se s svojim Katzem skrivajo pod
mu in o državnem zboru. Vsi fiavzoči so burno pozdravljali kandidata.
Deželni poslanec Terglav je govoril o celjskih neodvisnih' kmetih" in stavil njih početje v pravo luč. Kmetje so se tudi tukaj prepričali o vrlinah kmeta-poslanca Terglava, katerega tako blatijo celjski go-spodiči.
Nato je še govoril gospod župan Skaza, ki v jedrnatih besedah opominja volilce, da gredo vsi na volišče, da bode zmaga tem sijajnejša.
Ni čuda, da so ti shodi v Šaleški dolini tako razburili mestne celjske olikance, ki so med potom oddali duška svoji nezadovoljnosti z napadi na g. dr. Verstovšek a.
f Sv. Ožbalt ob Dravi.
Dne 26. t. meseca smo imeli1 pri nas volilni shod, prvi politični shod v našem kraju. Shod je bil povoljno obiskan.
Državni in deželni poslanec dr. Korošec nam je razložil program Slovenske kmečke izveze glede na kmečke posestnike in delavce.
Program so vsi navzoči odobravali. Na podlagi tega programa kandidira deželni poslanec dr. Kari Verstovšek, s kojega, kandidaturo so bili vsi zborovalci zadovoljni. /Shod se je vršil v najlepšem redu in miru.
Brezno.
Po večernicah smo imeli v nedeljo, 26. t. mes. politični sestanek, na kojem so se vsi navzoči izrazili za kandidaturo dr. Kari Verstovšek a.
Udeleženci so sprejeli nalogo, Še zadnji teden razviti pridno agitacijo za mnogobrojno udeležitev na dan volitve dne 4. julija.
Trbonje.
Nedeljski volilni shod se je lepo obnesel. Po sv. maši se je zbralo lepo število volilcev, da bi slišali poročilo poslanca Pišeka in bi se razgovorili o kandidaturi.
Poslanec Pišek je v daljšem govoru poročal o delovanju v deželnem in državnem zboru in je priporočal kandidaturo dr. V e r s t o v e k a, ki ga pozna iz lastne izkušnje kot vestnega, za dobrobit kmečkega ljudstva vnetega moža.
Urednik Kemperle je označil ^neodvisne" kmete in priporočal dr. V e r s t o v S e k a, ki so si ga postavili kmetje na A velikih zaupnih shodih za kandidata.
Pri glasovanju je bila kandidatura brez ugovora enoglasno z navdušenjem sprejeta. Volilci so se zadovoljni razšli, želeč si še večkrat kaj takega, ter z obljubo, da bodo Šli 4. julija na volišče za dr. K,-Verstovšeka.
nečedno krinko „neodvisnih kmetov".
Navdušeno so zbrani zaupniki in volilci obljti* bili, da bodo skrbeli, da bodo volilci pri Sv. Duhu is okolici dne 4. julija pokazali, da brezverski liberalizem res nima prostora na naši zemlji. Vsi ti možje bodo z veliko vnemo volili kandidata krščanske kmei-ke zveze dr. K a r o 1 a Verstovšek a. Nastopil je tudi kmet Galunder od Sv. Križa, ki je navdušeno priporočal VerstovŠekovo kandidaturo, ki je bila potem enoglasno sprejeta. Liberalci, na čelu jim nadučitelj Majcen, v družbi z drugimi liberalnimi in štajercijanskimi kričači, niso dosegli svojega namena.
Navodila za pondeljek dne 4. julija.
Zapišite ime in stan ter bivališče kandidata natančno tako na volilni listek, kakor je zapisano danes na tej strani, ali kakor ga ¡vidite na plakatih!
Vsak volilec mora imeti dne 4. julija, ko gre na volišče, seboj izkaznico in volilni listek, na volilnem listku pa seveda zapisanega kandidata Slovenske kmečke zveze.	i
Nimaš izkaznice? Ako nimaš izkaznice, povprašaj za njo pri županu. Ce je tudi on nima, hitro piši na glavarstvo po njo!
Nimaš volilnega listka? To ni največja nesreča! Na dan volitve ga dobiš pri volilnem komisarju, _ako imaš seboj vsaj izkaznico.
Hrani izkaznico za morebitno ožjo volitev. Toda če sedaj storiš svojo dolžnost, ne bo treba ožje volitve.
Koga si zapisal? Nobenemu nasprotniku ne pokaži, koga si zapisal na volilni listek. Povej mu, da je volitev tajna, in ga torej nič ne briga, koga si zapisal.	i
Nujno prosimo somišljenike, da nam takoj tele-gralično in pozneje Še na posebni dopisnici poročajo c izidu volitve v vsaki občini.
Na krov, na krov! Dne 4. julija vsi prijatelji Slovenske kmečke zveze na krov, vsi na volišče za njenega kandidata. Ni pa dosti, da pride vsak volit, ampak mora skrbeti, da pridejo volit našega kandidata tudi njegovi bratje, znanci in prijatelji. Dan A, julija naj bo ljudski praznik!
Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg, Gornjigrad.
Volilni shodi.
j ,	Družmirje pri Šoštanju.
Dne 26. t. m. so pokazali možje iz šoštanjske okolice in TopolŠiče, da že poznajo laži in obrekovanja celjskih Irakarjev in raznih neodvisnih kmetov. Obsojali so z govorniki vred podle napade umazanih celjskih listov.:
Shod je bil prav dobro obiskan. Vodil ga je posestnik Medved, reditelja sta bila gospoda Golob in Zaje. Prišlo je tudi nekaj nasprotnikov pod vodstvom liberalnega župana KoŠana.
Kandidat dr. K¿ Verstovšek poroča o delovanju v deželnem zboru Jn razvija svoj program. iVmes biča sarkastično in ironično početje in podle napade celjskih listov in laži, o katerih so se volilci ¡docela, prepričali in se zgražali nad Celjani. Nekaj medklicev je začetkoma naredil neki Goričnik, na katere mu je dal deželni poslanec f udarec za udarcem, tako da so bratci lepo )utihn|ili. Deželnega poslanca so burno pozdravljali, ko je isti končal svoj govor.
Nato je deželni poslanec Terglav v lepem govoru bičal pisavo Spindlerja in Lesničarja in laži, katere trosijo celjski nekmetje v svet. Njegov dovtiip je vzbudil splošni smeh, ko je tako izrazito označil celjske neodvisne kmete.
Nato se oglasi gospod župan Košan, ki je tre-petaje sta,vil na kandidata vprašanje, kake lastnosti ima pravi liberalec. Vrla kmetica kliče županu: Kaj vprašuješ, taki so liberalci, kakor si ti! Splošen smeh.
Deželni poslanec dobro pouči gospoda župana, o tej točki in mu priporoča, da na tej podlagi nadalje študira liberalizem, in prepričan je, tía se bode gospod župan poboljšal, če se bode vglobil v vprašanje liberalizma na gospodarskem in verskem polju.
Gospod kaplan KroŠelj mu da Še dobrih naukov glede verskega vprašanja.
Možje so kimali z glavo in »dejali: Kaj, takega župana imamo!
Shod se je prav dobro obnesel, ljudje so Šli za-flovoljno domov in so obljubili oddati glasove le za Heželnega f poslanca* gospoda dr. K 'a r o 1 V e r-stovšek».
" .Skale.
Dasi je bilo hudo vreme, f se je vendar zbralo Se precej ljudi pri gospodu Vagu po drugem opravilu, Shod je vodil gospod župan Kovač, ' po domače Oremuž.
Deželni poslanec dr. K. Verstovšek je razvijal obširno svoj program 1 in razpravljal zlasti Helavsko vprašanje. Označil je tudi svoje stališče na-Bproti Lappu, kateremu (pač kakor podjetnik ni na-Bproten, ter je industrija velikega pomena, 'pač pa ne bode zamogel braniti nikdar njegovih teženj, če se križajo s težnjami delavstva an posestnikov. Govori tudi o zvezi Kacovi z Lappom, povdarjajoč, da se o njej govori in se je gospod Kac sam bahal s tem. Ce ni res, tedaj naj se gospod Lapp zmeni z gospodom Kacem.
Nato je govoril gospod deželni poslanec Terglav,, ki je tudi tukaj razkrinkal laži-liberalno stranko celjskih' neodvisnih" kmetov.
Gospod župan Oremuš se zahvali gospodoma govornikoma f in obljubi v imenu volilcev,' zastaviti vse moči za kandidata deželnega poslanca dr. Kari ¡Verstovšek a.
Velenje.
Tu je bil zopet za Narodno stranko usodepolen Han, Kakor so pobrisali lansko leto dr. Božiča v Je-žovnikovi hiši sami, tako se je godilo letos Celjanom, ki so hoteli imeti v tej hiši zopet shod. Ker ni bilo niij Jjudi, je imel lep shodič gospod dr. Lipold v družbi lepih gospodičev.
Kako je bilo pa v nedeljo pri gospodu županu Skazu, kjer se je predstavljal domačin deželni poslanec dr, K. Verstovšek.
Človeka res veseli, če vidi ta cvet kmečkega stanu gornješaleške doline. Tu so se zbrali možje, na katere je Slovenska kmečka zveza lahko ponosna. Ta obilni obisk najuglednejših posestnikov je postavil zopet pisavo la^i-listov „Narodnega Dnevnika" in „Narodnega Lista" na laž, ki sta trdila, da kandidata niti domačini ne marajo. Drugič bodo dokazali volilci to laž 4. julija.
Na shodu je bilo veliko navdušenje. Zastopane so bile tudi vse sosedne občine, zlasti St. Ilj in St. Janž in Skale. Predsednikom je bil izvoljen gospod župan Skaza,' ki je nakoplje je pozdravil vse došle navzoče.	j
Deželni poslanec dr. K. Verstovšek, katerega poznamo kot dobrega govornika, je govoril z izrednim vplivom na poslušalce.
Zgražali so se vsi nad lažmi, katere ' trosijo celjski liberalni listi o njem, o častiti duhovščini in sploh o zastopnikih S, K. Z. Slišali so se klici: Kar proč s temi umazanimi listi!
f Sv. Martin za Dreto.
V Remicovi gostilni se je v nedeljo vršil mnogobrojno obiskan volilni shod S. K. Z.
Govoril je gospod VI. PuŠenjak iz Maribora, ki je razvil kmečki program, opisal splošen političen položaj in pobijaj vse neresnične in lažnjive trditve v letaku Narodne stranke.
Vsi [ zborovalci, med njimi je bilo precej nasprotnikov, so odobravali izvajanja govornika. Zanimivo je bilo,1 da so govorniki nasprotne ! stranke (gg. Zidarn in nadučitelj) zavzemali stališče, katero je nasprotno stališču Narodne stranke. Zanimivo je bilo nadalje, kako so možje nastopali proti mogočnemu Zidarnu. Marsikatera gorka v prvi, posebno pa Še v drugi sobi je letela na njegov račun. Se dva taka shoda — in slava Zidarna bo pri kraju.
Razpoloženje za ' gospoda dr. VerstovŠe-k a v občini je zelo ugodno,;1 dobil bo veliko večino glasov,y števni kandidat ivan Kac bo Štel le nekaj glasov v va«si Sv. Martin.
Sv. Duh na Ostrem vrhu.
Najhujši agitator za liberalno stranko pri nas je nadučitelj Majcen. Mož ima za to gotovo največ povoda. Bil bi še danes doma svinjski pastir, ako bi se ga ne bili usmilili duhovniki in redovniki ter mu pripomogli do brezskrbnejšega kruha, nego bi ga imel doma. Sedaj plačuje svojim dobrotnikom, kar je sprejel, s tem, da nasprotuje katoliškim strankam. Majcen je znan že iz zadnjega volilnega boja, ko je na eni strani pisal Robiču, naj mu pomaga v neki zadevi, a na drugi strani je delal proti njemu. To stvar bomo sicer Še bolj natanko razjasnili.
Za nedeljo, 26. t. m. smo sklicali shod v gostilno g. Gaube-ja, p. d. Ropiča. Toda prišel je liberalni učitelj in vzgojitelj kmečkih otrok, nadučitelj Majcen, ter začel s svojimi ljudmi tako kričati in vr-šati, da je bilo nemogoče, mirno govoriti. Ta nastop bo imel Še pred sodiščem svoje posledice. Ker z ljudmi, kakor je Majcen, sploh ni pameten razgovor mogoč, podali so se vsi naši pristaši v župniŠče, kjer se je vršilo zborovanje mirno in dostojno. Predsedoval je shodu domači č. g. župnik, podpredsednik je bil kmet g, Gril, p. d. Hekeri, zapisnikar pa g. Jare. Obširno je razvijal program Kmečke zveze njen odposlanec Fr. Zebot. Opisoval je brutalno in nesram-
Kandidat Slov. kmečke zveze je:
dr. Kari Verstovšek,
c. kr. profesor, Maribor. Volitev je v pondeljek, dne 4. julija 1910.
Kac je kandidat „Narodnega Lista" in „Narodnega Dnevnika", torej kandidat listov, ki imenujeje krščanstvo strup iz Judeje in ver ov Kri* stusa-Boga zmoto. Zato ga ne sme voliti no= ben krščanski mož. Kdor ga voli, stori greh z o -per krščansko vero.
Kac je kandidat liberalne Narodne slranke, stranke največjih sebičnežev. Liberalizem je zakleti sovražnik kmečkega stanu. Tega moža ne sme torej voliti noben kmet, ki ima srce za kmečki blagor. Kdor r ga voli, stori grehzoperobstanekkmejS-kega stanu.
Kac je odvisen kandidat neodvisnih liberalnih celjskih advokatov in koncipijentov. Voliti ga torej ne more nobeden, ki ve, kaj pomeni liberalno advokat-stvo za kmeta. Kdor ga voli, stori greh zopir čast in blagor kmečkega, ljudstva.
Kac je kandidat liberalne Narodne stranke, M se vedno druži s štajercijanci ter je tej odpadniški stranki vdahnila novo življenje. Voliti ga torej ne sme nobeden naroden mož, ker mora biti prepričan, da je nemškutarstvo največja sramota in nesreča za naš narod. Kdor ga pa voli, stori greh zoper slovensko narodnost.
Somišljeniki! ! Iz vseh krajev se nam poroža, da so liberalci razvili zadnje dni za svojega malobe-sednega kandidata strastno, četudi tiho agitacijo. Za to se tudi od naše strani ne sme mirovati, vsaka ma« lomarnost bi nam mogia Škodovati. {Naše geslo naj bo: Od hiše do hiše, od volilca do volilcal
Majhni shodi. Zbirajte prihodnje dni po vseh' krajih volilce enega okoliša na majhne volilne sestanke. [Podrobna agitacija ]e (neobhodno pot r obira.
Agitirajte neumorno za kandidata S. K. Z. dr. Karla Verstovšeka!
ker se od nasprotne strani j na ta način dela s pol nim parom. 'Osobito se naj izrabijo; za take ivolilne pogovore praznik sv. Petra in Pavla ter nedelja dne 3. julija!
Nezaslišano! Liberalci so raztrosili po celem volilnem okraju letak, na katerem se strahovito lažejo. Mi še nismo slišali takih drznih lažij. Človek bi ne verjel, da se na svetu nahajajo res ta,ki capini, kakor so liberalni mazači. Le par primerov iz vrste mnogoštevilnih lažij!
1- Našemu kandidatu dr. ,Verstovšeku so naravnali samovoljno 20.000 K dohodkov, 'Med temi je vštetih tudi 6000 K. katere dobi kot deželni odbornik. In vendar ve vsak otrok, da je naš deželni odbornik Robič, ne pa VerstovŠek. Vrhutega očitajo, seveda namišljeno in neopravičeno oni, ki se bahajo, cta je njihov kandidat bogataš in ki ¡vlačijo seboj vuhred-skega Pa.hernika, ¡ češ, ta milijonar je Kacev prija-teli
2 O Kacu pravijo, da pozna,' kmečke žulje. Kdo se ne smeji pri tem, ker vsakdo ve, da je Kac vzrastel v brezskrbnosti in bogastvu. Dr. VerstovŠek je postaj to, kar je, s trudom in marljivostjo!
3.	O naših poslancih se nesramno (laže, da so dali dovoljenje za uvoz srbske živine. Ja, ali so liberalci prespali zadnji čas? Ali ne vedo, (da sta Rob-lek in Ježovnik bila ista, ki sta s svojim glasovanjem omogočila uvažanje tuje živine in že tob času kandidature v tem smislu govorila. Ali ne vedo, da so bili naši poslanci vedno in zmiraj (hajhujši nasprotniki uvoza tuje živine. .Take la¿i si nasprotniki pač lahko dovolijo le za svoje neumne in izprijene škrice ter nevedne liberalne učitelje, ne pa za kmečko ljudstvo, ki trezno opazuje delovanje slovenskih1 poslancev.
4.	¡Najbolj drzna pa $e menda laž, da hočejo na> Ši poslanci davek na vino. Ali liberalni lažnjivci res niste čitall govorov Roškarja, dr. Korošca, Pišeka, in dr. Benkoviča proti davku na vino. 'Občni zbor Kmečke zveze se je izrekel proti davku. Kmečka zveza je uprizorila celo vrsto ugovorov občin in ¡društev proti davku. Kaj pa so storili liberalci v tem oziru? Načelnik liberalnih poslancev na Dunaju je isti čas, ko so naši poslanci ostro nastopali proti finančnemu ministru radi davka na vino, hvalil tega ministra in
• mu pomagal iz zadreg.
5.	Neumne in hudobne so laži v letaku o starostnem zavarovanju, o zvišanju davkov ter o davku na sladkor. Liberalec si nekaj izmisli ter to laž potem z mirno dušo podtakne naši stranki in našim poslancem. Tako delajo nepoštienjaki in za take velja le eno: proč ž njimi na Beli črti.
Liberalna stranka se je s tem letakom razkrinkala kot podla, nizkotna, izprijena stranka, h kateri ne sme ¡več pripadati noben Človek, B še hoče izven kaznilnice živeti v človeški družbi.; Proč s to stranko, proč z njenimi poslanci in kandidati. Naš mož je: dr. Kari ¡VerstovŠek.
Nezmožnost je edina lastnost, katero poseduje liberalni kandidat Johann Katz ¡ v polni meri. Mož bi naj na, Dunaju govoril za svoje tvolilce, a Še govoriti ne zna- Pravijo sicer,/1 da tiha voda globoko dere. Katz je sicer tiha voda, a Stako majhna in slabotna, da na Dunaju ne bo nič opravil. Mladenič J. Katz se je hotel sicer naučiti mesarske obrti, a tudi to je moral pustiti po enem letu. Ni šlo. Sedaj uživa v Šmartinu pri Slov. Gradcu svoje bogastvo. YTo naj uživa, tudi po 4. juliju in zato vollimo kandidatia S. K. Z. dr. Kari VerstovŠeka.
Sleparija. Liberalci so podpisali svoj letak", na katerem igo nakopičili toliko grdih in drznjih lažij, kot „Kmečki volilni odbor."1' Sicer se imenujejo napredne, narodne in bogve kaj Še, sedaj (pa so si izposodili naslov od naše stranke in se { imenujejo: „kmečki." Slabo jim mora presti, da se poslužujejo že takih sleparij.
Pozor. Liberalci trosijo vest,, da se štajerčijan-ci ne bodo udeležili volitve. Ta vest se raznaša le radi tega, da bi naši pristaši ne šli vsi na volišče. In če tudi „Stajerc" tako govori, potem se je obenem treba spomniti tudi „Stajerčevih" besed, da bodo njegovi pristali dobili zadnje dni pisma, v katerih se bo jim naročilo, kako naj postopajo pri volitvah. Zakaj bi bila .ta pisma, ako bi se štajerčijanci res naj držali s,iStajerčevega" navodila, da naj ne gredo volit. Prišlo bo v zadnjem trenutku povelje: 'Štajerčijanci v boj za Kaca! Pozor torej, naši ivsi na volišče !
Delavci! Katz Johann Malobesedni hoče biti vaš zastopnik. Sam je bogatin, seboj vodi advokate in na shodih kaže kot svojega ! posebnega prijatelja vrhutega Pahernika in ga hvali kot milijonarja. Ali mislite, da bo ta človek, ki vidi svoje vzore v bogastvu, res zastopal vaše delavske koristi! Zato pa dobro premislite in si volite raje dobrega prijatelja dr. Karola VerstovŠeka.
Na delo! Liberalci delajo z vsemi sredstvi za svojega kanditata. Celo s „Stajerčevo" stranko so se zvezali, da bi pripomogli svojemu kandidatu do zmage. Zato pa tudi mi ne smemo držati križem rok. Neobhodno potrebno je, da se agitacija razvije od volil-ca do volilca. Ce pridejo na dan volitve vsi naši somišljeniki na volišče, bo naša zmaga brezdvomno sijajna.
FeJ lažnjivci! Načelo liberalne stranke je:1 lagati in obrekovati, da se le Škoduje svojemu nasprotniku. Že ob zadnjih državnozborskih volitvah so liberalci lagali, da živi poslanec Robič ločen od svoje žene. Sedaj trdijo to tudi o kandidatu dr. Verstovšeku. Se ,več. in še grših laži so navalili na našega kandidata. Manjka nam besedi, da bi primerno osvetlili tako podlost. Takih laži je zmožen pač človek, ki je že zgubil vsak čut poštenja. Ce bo delala Narodna stranka še nadalje s takimi sredstvi, si bo s tem nakopala sama svoj grob. Naše slovensko ljudstvo ni tako neumno, da bi ne razločilo resnice od laži.
Kdo bo volil liberalnega Kaca? Ako na to vprašanje na kratko odgovorimo, potem lahko rečemo : vsi sovražniki in Škodljivci slovenskega ljudstva. A-ko pa nekoliko natančnejše in podrobnejše naštejemo, potem pridemo do sledečega: Kaca bodo volili liberalni advokati in drugi frakarji, ki kmečkega človeka zaničujejo, in ga poznajo samo, kadar jim prinese denar. Potem bodo Kaca volili razni liberalni magnati, bogataši in mešetarji, ki vedno in povsod odirajo in jskubijo ubogega kmeta in se mu smejijo, ako Še vleče ž njimi. Nadalje bodo Kaca volili vsi nemškutarji, v-si izdajalci naše milodoneče materinščine in vsi odpadniki od naše vere. Končno bodo Kaca po zadnji pogodbi z Lappom volili vsi socialdemokrati, ki gredo v boj za tega famoznega kandidata „neodvisnih kmetov" s klicem in pod geslom: Kmet — oderuh. V tej čedni in sumljivi družbi pa ni prostora za naše pošteno ljudstvo, ki bo enoglasno volilo dr. VerstovŠeka.
Liberalci — pretepači. Jih že poznamo agente Narodne stranke. Bilo je dne 19. t. m. zvečer v krčmi narodnih shajačev, g. F. Lenarta v Podgorju. Pri mizi sedi bolj postaran kmet Legner. Hkratu pa prilomastijo trije agenti Narodne stranke: Pipič, Sušeč, njegov brat in značnejo: No, Legner, dobri si bodimo in držimo skupaj; zdaj, ko se bliža čas volitve, boš ja z nami in boš volil Kaca? Legner pa na kratko odgovori: Ivaca že nikoli. Ta beseda jih tako razdraži, da planejo vsi besni na njega in ga bijejo še celo do krvavega. Na obrazu je bil Še drugi dan okrog očesa ves črn in otekel; Šel je menda k zdravniku. Sušeč je skočil celo na mizo, da je lažje prišel do njega. Zavedni možje in fantje, zdaj yidite, kaj dela taka smrdljiva stranka. Prehitro ste začeli, prehitro ste se dali spoznati, pa to je dobro za nas in za vse, da spoznajo in se vedo varovati takih ljudi; Bežimo od take stranke in 4. julija napišimo na glasovnice: Dr. Karol VerstovŠek.
Šmartno ob Paki. Bliža se dan 4. julija. Znameniti bo ta dan v zgodovini Slovencev. Med tem, ko zažigajo vrli zavedni Slovenci kresove na čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu, se Štajerski liberalci vežejo z najhujšimi nasprotniki slovenskega naroda, z nemškutarji, nasprotniki kmečkega stanu in s sovražniki resnic sv. vere, s socijal-nimi demokrati, in to zavoljo tega, da v volilni borbi zmaga njihov kandidat Katz. Isti dan, ko bodo goreli po gričih kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu, hočejo liberalci v objemu z Nemci in socijalnimi demokrati slaviti zmago nad pristaši Kmečke zveze. Isti dan, ko se bodo vsa verna slovenska srca s hvaležnostjo spominjala sv. bratov, ker sta nam donesla resnice sv. vere, bodo slovenski izdajalski liberalci prisegali našemu sovragu svojo hvaležnost! Kolika ironija! — To so tisti ljudje, kateri svojo narodnost kažejo le, kadar se jim gre za dobiček, ki pijejo in trkajo na zdravje slovenskega naroda, ki se bijejo po prsih in pridušajo, da so najboljši naprednjaki, v resnici so na le slovenski Efijalti. Večna jim sramota! — Kdor še ni popolnoma zaslepljen, mora sedaj izprevideti hinavstvo in brezznačajnost te lažinapredne stranke! Zatorej vrli, neustrašeni volilci, na dan 4. julija vsi na volišče za našega kandidata dr. Karola VerstovŠeka!
Šmartno ob Paki. Pretečeno nedeljo, to je dne 26. t. m. smo imeli v Gorenjah takozvano „lepo nedeljo". Vsi posestniki hiš za potjo, koder je šla procesija z Najsvetejšim, so, hiše in okna primerno okrasili. — Tudi naš slavnoznani Mihevčev Peperl ni hotel zaostali ter je hišo svoje žene „okacal", pardon, okrasil s Kacovim plakatom. Ljudje so vsledi tega zbijali razne dovtipe. Nek Šaljivec je rekel, da je ta plakat gotovo upliv Halleyevega kometa. Mogoče, da bo nekoliko resnice, kajti vsi naši ljubi Kacovci so letos nenavadno razburjeni. Eno je pa gotovo! Gorenje se zavoljo tega plakata ne bodo „pokacale", ampak pokazale, da v njih gospodarijo pristaši vrle Kmečke zve-ze: ki ne marajo za stranko celjskih advokatov. To bomo dne 4. julija dokazali z glasovnicami! — Živel naš VerstovŠek! Živela Kmečka zveza!
Šmartno pri Slovenjem gradcu. Najslavnejši agitator! za kandidata neodvisnih kmetov je neki Kralj, katerega ljudje povsod predobro poznajo. Se spominjate Še domačini, da so Šli večkrat pošteni kmetje inj kmetice iz gostiln, ker niso zamogli več prenašati njegovih besed. Čudno se) pogledujejo možje, ko vidijo Kralja iti s tako vnemo za Kaca in si šele zdaj razlagajo, zakaj je Kralova žena tako klicala Jurja na pomoč.
Gradi če-Kapla. Pri nas že uvidevajo volilci, s kakimi lažmi dela celjska lažistranka. Kakor je nekdaj blatila dež. odbornika Robičat so raznesli ostud-
ni propadli agitatorji vest, da je dež. poslanec dr. Verstovšek že štiri letal ločen od svoje žene. Take laži so pač tako ostudne, da niti ne moremo najti besedi, s katerimi bi dovolj bičali to lumparijo. Naj si celjski) gospodiči vzamejo le vzgled na rodbinskem življenju g. dr. VerstovŠeka!
Kapela. Cuclimo se poročilu celjskih listov o sho-duL ki je bil v Kapeli. Od prve do zadnje besede je vse neresnično. Zakaj pa ne pišejo listi, kako je vprašal neki volilec Podržana, ali sil je Kao pridobil tako veliko premoženje, ali ga je podedoval. Vsi smo pač edine misli, da tak mož, ki nima nobenega, dela in skrbi za sebe, da bi si kaj pridelal, kakor je Kao, gotovo ni vajen nobenega dela, in bode Še manj delal ža splošni blagor ljudstva. Zato bodemo volili raje dr, VerstovŠeka, ki si je priboril z delom lepo mesto.
Malobesedni Kac se bode ovekovečil po svojih agitatorjih. V šoštanjskem okraju vodijo agitacijo naj-večji nemškutarji in socialdemokrati, navadne propa-lice, ki so, mastno plačani, da letajo od ogla do ogla in lepijo letake in lepake na stene. — V slovenjgraš-kem okraju pa agitirajo kaj hudo za njega razne gospodične, oziroma dekline, ki so ž njim dobro znane. V Turiški vasi je ena teh izvoljenk, ki celo obljublja ljudem, da bode njen Kac, če bode izvoljen, kupil orgle za cerkev sv. Tomaža. Pred leti sta igrala to vlogo Salamon in Barle, ki sta radodarno delila „N. List" itd.; sedaj jima pa gledajo domačini na prste, in ju bodo takoj prijeli, ko ju zasačijo.
Glas ljudstva. Iz slovenjgraške okolice se nam poroča: Lažnjivi liberalni celjski naprednjaki lažejo, da si je izbralo Katza za kandidata kmečko ljudstvo. Resnica je, da so si zbrali združeni liberalci, štajer-cijanci in socialni demokratje nesposobnega) kandidata nasproti razumnemu katoliškemu kandidatu Karo-lu Verstovšeku, katerega se silno bojijo, da bi jim' prekrižal njihove ničvredne namene. Liberalni agenti hodijo okoli po gostilnah po dnevu in po noči in pregovarjajo ljudi za Katza. Ni jih treba imenovati, saj jih pač vsak lahko spozna po njihovih besedah. Nekateri očitno izpovejo, drugi pa zvito zakrivajo; svoje namene, da bi vjeli koga na svojo stran. Najhujši v tem oziru je Verdnik, ki silno rad udriha po duhovnikih in sploh po vsem, kar je količkaj v zvezi s katoliško narodno stranko. Možje in fantje, ne dajte so zapeljati tem ljudem in ostanite zvesti svojim načelom! — Opazovalec.
Slovenjgradec. Liberalna celjska lista lažeta in hujskata svoje backe proti bernji in Verstovšeku, ter hočeta, svoje nevedneže premotiti in pomagati bogatemu kandidatu v zahvalo za dosedanjo neliberal-no delovanje ' na poslanski prestol. ¡Kaj je resnica?, Kaplani služijo 110 do 15 let po, prestanih ' 121etnSh Študijah na, kmetih, 1 po hribih in dolinah ( ter imajo, postavno kongruo (plačo) 300 gld. = 600 K. "¡Vlada jim Še dovoli bernjo, ki se pa deloma vračuni. Ali jo v stanu omikan Človek s 600 K živeti? Ce pa vlada bernjo prepove po Kukovčevem nasvetu, mora pa gospodom kaplanom plačo enakomerno zboljšati, vsaj toliko, kakor gospodom učiteljem, ki imajo samo štiri-i letne študije, od 2000 do 3000 K. Pisano bernjo pa bi morali posestniki vplačati za državne zadolžnice; in tako bi narastel kmetom novi da»vek. Gospodje kaplan ni bi se razveselili' te preosnove, f ne pa posestniki. Gospod kandidat Kac, katerega' nesramni liberalci zlorabljajo, naj pa prevdari: Ko bi ne bili dr. Kie-< sewetter, Goli, Potočnik slučajno rešili kride njegovega očeta, bi bil on danes mesto imovitega mladeniča morda hlapec, — bi oral, gnoj ivozil, se bil morda kam priženil, kmetoval, in ne bi cigaretoval, karte in gospoda špilal in po krčmah k—1. Po nesrečnem slučaju je prišla znana imovita, gostoljubna slovenska rodbina Plešivčnikova na beraško palico. Usoda jo opoteča; kam iše pridemo?! Pahernikov oče so imeli srečo, da so velikansko premoženje zapustili, bili so pobožen kristjan, — sin, v sreči rojen, je ponosen, da je liberalec. Naši postavoučeni liberalci zavidajo dr> Verstovšeku profesorsko plačo, katero si pošteno zasluži. Kaj pa liberalni advokatje? Kaj pa gotovi hoH rati, ki bi radi postali ministri ?. V državnem zboru sede nemški profesorji, pa jih Nemci ne zavidajo in ne predbacivajo plače. Sram vas bodi, liberalci, ker s takimi sredstvi agitirate. Podobni ste tistemu psu, ki nosi v gobcu klobaso in v vodi svojo podobo vidi.-Sovražni Nemci se radujejo in smeje, ko vidijo, kako naši bogataši nevedne kmete v svoj prid za nos vodijo.	, , J,
Golavabuka pri Slovenj gradcu. Občina Gola,va-buka odločno protestira zoper ostuden napad v „N.-Listu." Kaj more občina za to, če pride fantaUin iz St. Ilja izzivat, ki je vse prej kot „zvezar", ki niti pri maši ni bil? Kaj so iskali tukaj narodnjaŠki fantje, kakor jih je hvalil nekoč učitelj lin jim za pijačo dajal, iz Turiškevesi? Noben fant iz Golavebuke se ni udeležil tepeža, t kar je častno za naše pridne iante. Ali veste, kako se fantje Narodne stranke obnašajo pri cerkvenih opravilih ? Okoli cerkve kadijo, se smejejo, mečejo kamenja v okna med pridigo, ( kakor so je to zgodilo dne 1. maja, česar seveda tisti prismojeni šentlipski romar ni povedal. Ce se fantje stepe-jo, ali sta tega kriva naša dušna pastirja? \ Kri so večkrat prelivali pri Kacu, po domače Lutru. St?* bila kriva dušna pastirja? Pri KoŠutniku je nesramno izzival ŠolmaŠter krščanske fante,,' morali so ga
Agitirajte za obilno udeležbo naših pristašev ob volitvah!
zoreti, da ni prišlo do tepeža. ,Bi bili krivi dušni pastirji? Slovenjgraški šiljavec je dobil po glavi pri Sulerju, ker je izzival, so bili zakrivili to tudi duhovniki šmarski, Sedaj so ubili v Mislinji nekega de-lavca. Ali sta tega poboja tudi sokriva naša častivredna gospoda? Blaženi mir je res vladal tukaj v tej slavni nadžupniji, a kdo je kriv, da je sedaj raz-por? Smarska stranka, ki bi rada povsod vladala, v občini, okrajnem zastopu itd* Kako pa ona gospodari, nam je dovolj znano iz Narodnega doma, iz prejšnje zadruge. Največji rogovilež postopa brez dela, liodi s pipo v čeljustih gor in dol po Narodnem domu, kot kak gospod, ter prisluškuje,' o čem se gostje pogovarjajo, da bi zopet dobil kaj za „oajtenge."
Golavabuka. Zadnja številka „,Slovenskega Gospodarja" je naše narodovce jako razdražila. Ko neki kmet prebira „Slovenskega Gospodarja", pride po opravku k1 njemu Anika K* (Jio zapazi, da tudi on „Slovenskega Gospodarja" čita, se začudi, češ, kaj tudi vi ¡čitate „Gospodarja"? Nato mu vzame list in ga raztrga. .Toda ne zamerite, gospod urednik. Najbrž bi dot^ična Anika rada bila nevesta' kandidata Narodne stranke. Hm, hm!
Mislinjska dolina. Da bi spoznal mladeniča kmeta, katerega celjski listi hvalijo in slavijo, da ima rešiti nad vsemi dohtorji slovensko domovino in pomagati oteti iz verske sužnosti, ' sem se podal na pot v Slovenjgradec. Videl sem ga! Sikan je bolj ko v „Narodnem Listu", pod nosom ima mladeniške br-kice, v ustih cigareto, njegov pogled ni šilav, roke so bele in gladke, brez kmečkih žuljev,' ima „Štok"-hišo blizo kolodvorske gostilne, kamor včasih zahaja s sramežljivim Kraljem. Potem se podam v Legen k Plesniku, katerega je tolovajska druhal, ki jo je gospod kandidat leta 1907.; vodil, v lastni hiši vrgla na tla in terjala, da jim Robiča izroči, ki se je pa takrat že peljal proti Mariboru. Potem liitim v danes slavni Smartin, kjer je gospodu Kacu zibelka tekla in se je likal pod vodstvom učenega učitelja gospoda Šalamuna, ki je Kacu desna ¡roka in doraslemu učencu in modremu županu perovodja, tajnik, svetovalec, in pravni inštruktor nedoktor Vrečko od rajne zadruge. V Dovžah izvem, da sta kandidat Kac in pa Verdnik tako spodobno in lepo govorila, da sta dva poštena kmeta kar zbežala, v slovenjgraški restavraciji pa je isto Btorila neka žena in znan gospod, ki je čakal na vlak, ter je to olikano družbo tudi imenoval s pravo besedo.. Takšen je gospod neodvisen kan-; didat ¡in takšni so njegovi agitatorji!
Mislinje. Ko bi liberalci v svojih listah poleg Kaca ' bili Se dali naslikati tukajšnje njegove agitatorje in volilce, bi bili imeli enako sliko, kakor je tista, ki kaže, kako si živali volijo kralja. Prav pisana družba so ti Kacovi pristaši: Slovenci, Nemci, Cehi, Lahi, židi, liberalci, nemškutarji, Štajerčijan-ci, heilovci, socialdemokrati, verni in neverni katoliki, verski odpadniki, ' svobodomiselci, kmeti in nekmeti. Tudi politične kavke mu žvrgolijo „živijo" ali pa „schifijo!" Pa oglejmo si malo dva, tri teh' prijateljev kmetov. Kravji zvonec pred njimi nosi seveda tisti, ki krave kolje. Kdor bi želel izvedeti, kako vroče bije njegovo srce za blagor kmetov, naj na primer piše Hrastelu ali Sukleju na Kozjaku. S par koraki smo pred hišo njegovega dobrega soseda. Tu zagledamo napis: „Gemischtwaren-Handlung und Gasthaus." Da tukaj živijo sami prijatelji kmetov, ni dvoma, saj brez kmetov ne bi mogli živeti. Nemški napis je sicer sumljiv, a velenarodnjaka in navdušena Kacova agitatorja v trgovini in gostilni ga bo-deta gotovo nadomestila s slovenskim, če Kac zmaga. Za dober streljaj naprej prideš do hiše, kjer je prava zalega vseh kmečkih prijateljev. Tukaj gospodari zaupnik celjskih liberalcev in dohtarjev. Tukaj se zbirajo socialdemokrati, ki vpijejo po svetu, da so kmeti sami oderuhi in ki so najbolj delali na to, da je prodrl predlog za uvoz živine iz balkanskih dežel. Tu se tudi prodaja svobodomiselnost in ' verska od-padnost na debelo in drobno. Malo naprej najdemo Kacove volilce z rudečo ali modro kapico na glavi in modrižem na prsih. Ce bi krenili na desno, bi se kmalu sešli še z drugimi takimi pristaši. Te pa ob-iščimo rajše drugokrat, pred ali po volitvah.
Mozirje. V soboto zvečer, dne 25. junija, se je mozirska liberalnost zopet pokazala v pravi luči. Mo-zirski sloveči smrdokavkarji so namazali lepak dr. K. Verstovšeka na hiši g. Cesarja z živinskim blatom; to je zopet jasen dokaz, kako radi brskajo po smrdljivem blatu ti brezznačajni smrdokavkarji in vtikajo svoje roke in nosove v najsmrdljivejše odpadke. Da, zares, mozirskim naprednjakom pristoja najbolje ime smrdokavka. Kakor se sliši, bodo mozirski narodnjaki in naprednjaki volili kandidata, katerega so postavili celjski dohtarji in ptujski nemčurji Štajerci-janci. Ako je to resnica, potem bodo pač pokazali svojo narodnost v pravi luči. Upamo pa, da se ne bodo tako daleč spozabili in volili kandidata, katerega nam priporočajo nemčurski štajercijanci. — Opazovalec.
Rečica. Bojazen se je lotila liberalcev in smrtne srage jim že stopajo na tilnik ' v dopipu v Si. 25 dne 23. junija celjskega smrdeta proti namiljenemu dopisniku, f ki se baje nahaja okoli ¡Rečice ob Sav. Hoče se ga uspavati in podučiti kakor šolskega otroka, češ, fantek bodi pri miru, ako ne, te primem za
ušesa, da ti bode v njih dolgo zvenelo. To je čudna morala, prava rokoborba dn spada pod kazenski paragraf o kratenju osebne prostosti; kljub temu bodo možaki | okrog Rečice še nadalje šli po edino pravi poti za svojimi vzvišenimi cilji naprej, ker dopisniki se lahko tudi drugod nahajajo. Castikraje navajen ovaduški dopisun in njegovi zaupni priganjači hočejo se nad Ruoičani znesti, ki pa ne marajo mnogo-barvenosti kameleonov prenašati. Ni prav, če kdo dvomi, da v razkošju živeči veleposestnik in leseni trgovec Johan Katz s hišnim imenom „Luter" ni po-štenjakovič kot župan, pač pa se kot kandidat Malo-besedni ne izkaže, ki živi po pregovoru: „Molčati je zlato." Katz je in ostane politična ničla, ki na gospodarskem polju ni in tudi ne bo nikdar kmetu koristil, ker je navaden avtomat svojih poveljujočih celjskih dohtarjev pravde. Liberalcem,!' ki so otroci smrti, je že tako povsod odklenkalo, zato bo tudi naš državnozborski volilni okraj obračunal ž njimi in enoglasno stal kot skala v morju, kot orjak v ¡viharju za edinega kmečkega kandidata S. K. Z. prof. Verstovšeka. Živel naš skupni kandidat gospod dr. Karol Verstošek!
Škale pri Velenju. Narodna stranka je imela v nedeljo pri tas dva volilna shoda: enega pri Drenovcu, ki se šteje za social-demokrata, dragega pa pri Nemcu Stsin bachu, ki za „narodnega" kaadidata med rudarji najbolj agitirs. In petem se še upa laži narodna stranka trditi, da ni zvezana z Nemci in štajercijanci. Toda nsši slovenski kmetje ne msrajo liemškutarsko liberalno- socialdemokratič-nega kandidata „narodne" stranke, zsto bodo v poadeljek dali svoje glasove kandidata katoliško-tarodne stranke, profesorju dr. Kada Verstovšek.
Škale pri Velenju. Izmed kmetov šfealske občine si ?a Kaca najbolj jezik in pete brusi znani „narodnjak" Rihtar, ki irca svojega sina v nemški šulferajnski šoli v Velenju. „Narodna" stranka je res lahko ponosna na svoje priganjače in bo dobila patent aa svojo narodnost!
St Martin pri Slo?enjgradcu. Kdo dela za Kat-ra? Liberalni celjski dohtarji in škrici, nemškutar^ki Štajercijanci, brezdemoTinski in kmečkemu staru sovražni secijaldemobrat», deloma pa tudi vino in šnops, lepa družba! In vi krščanski slovenski kmetje in deavci hočete voliti Katza za zastopnika v državni zbor ? Kdor Se ima kaj eoli v glavi, tega ne bo storil, m?.rveč 4. julija napissl bo na glasovnico: dr. Kar! Verstovšek, profesor v Maribora.
Katzcve sanje- Ivan Katz je imel, tako se govori, pred kratkim hude sanje. Ker mu liberalni frakarji iz Celja in njegovi priganjači v Slovenjgraški okolici vedno trobijo na nšesa, da bo pri voiitvi zmagal, ni čudo, če se mu je sanjala, da ie res postal državni poslanec. In sanjalo se mu je, da je že sedel v državnem zboru, določen je bil za glavnega govornika. Poslanci se kar rijejo k njemu, da bi poslušali Katza Malobesednega, galerije so vse polne njegovih volilcev, ki ao pridrveli na Dunaj, da slišijo, kako se bo Katz potegoval za njihove koristi. Predsednik pozvoni in zakliče z gromovitim glasom: Gospod Ivan Katz ima besedo. V tem se Kstz prebudi. Debele potee srage mu tečejo po čelu, piaiio gleda ekrog in ko popolnoma pregleda in vidi, da je doma v postelji in ne v državnem zbora na Dunaju, veselo vzklikne: Hvala Bogu, bile so le sanje, te se ne bodo nikdar vresničile! Mi tudi tako mislimo, zatJ» bomo pa že h usmiljenja do Katza rsje volili nstsmorno delavaega in pogumnega: dr. Ksrl Verstovšeka.
Saizcva nevesta št. 37 agitira s siino vnemo za svojega, če tudi zelo mnogostranskega ženina in obljubuje ljudem nove orgla za podružnico v Turiški vesi, če ga izvolijo za poslanca. To bo vendar vieklo?
Šmartin pri Slovenjgradcu. Zadnjo nedeljo ponoči je bil napaden zaveden mladenič Ignac Kalinšek; na pol-mrtvfga so ga zlikovci na tibem spravili v škedenj, da bi odvalili sum od sebe Ljudstvo je mnenja, da ga je napadla Narodna stranka, posebno, ker je nazadnje pil v o-štarji kandidata Kaca.
s Belevode pri Šoštanju. V tukajšnji fari je dne 4. junija t. !., večkrat previden s sv. zakramenti po mučni dolgi bolezni na pljučih in vsled smrtonosne rane mirno v Gospodu zaspal vrl, blag in v obče priljubljen mož Andrej Jerak, po domaČe Sovinek^ star šele 42 let. Pokojni se je rodil pri Belovošeku v Be-lihvodah dne 21. oktobra 1867, ter je preživel svoja mladeniška leta v domači fari kot pastir, in pozneje kot vrl hlapec, ki so ga povsod radi imeli in čislali. Pozneje je bil potrjen k vojakom in je z veseljem služil tri leta cesarja. Po vojaških letih se je priženil v Javorje na Koroško, a zapustil pred 6. leti tujo fa-ro ter se je preselil v domači kraj, kamor ga je vedno vleklo srce. Kupil je takozvano Savinekovo posestvo, katero je res z nedosegljivo skrbjo in pridnostjo obdeloval in si ravno zaradi prevelikega napora nakopal neozdravljivo bolezen, jetiko. Pokojni je gojil dve iskreni želji vi svojem srcu, namreč bivati na stare dni v svojem rojstnem kraju in počivati nekdaj na pokopališču blizu svojega krstnega in larnega pa-trona, sv. Andreja. Prva želja se mu, žal, ni izpolnila, ker je moral že v najboljših letih v tihi grob, a drugo je dosegel, da počiva njegovo truplo tik glavnega oltarja sv. Andreja, od koder se lepo vidi na njegov dom, a tudi od doma naravnost na njegov, grob, — Pokojni je bil tudi cerkveni ključar in je kot tak vžil mnogo truda pri popravljanju farne cerkve, katerega mu bo Bog gotovo obilo poplačal gori nad zvezdami. Nadalje jo opravljal pokojni službo odbornika
v krajnem šolskem svetu in je bil vseskozi priljubljen. V svoji bolezni je mirno zaupal v Boga in pa v svojega domačega dušnega pastirja, ki ga bo gotovo poleg faranov ohranil v blagem spominu kot globoko vernega in pridnega farana. — Svetila mu večna luč gori nad zvezdami, dokler se ne vidimo!
c Iz Podvolovjeka. Kar še ni bilo in tudi najbrž kmalu ne bo, imeli smo pri nas 601etnico zakona starih Jurčkov pri Sv. Antonu v župniji Luče. Znana sta jubilarja zlasti duhovnikom, ki so kedaj kap-lanovali v Lučah, Stari Jurček, ki šteje sedaj 90 let, je skozi več let opravljal cerkovniško službo; njegova žena šteje 82 let, torej skupaj 173 let življenja in 60 let zakona. Zato smo se pa ¡na Antonovo zbrali v. veseli družbi in še želeli starčkoma vse dobro!
Zopetei napadi celjskih liberalcev.
V	nedeljo je prišlo do burnih prizorov na postaji v. Šoštanju. Velikanski shodi dr. Verstovšeka in raz-krinkanje laži celjskih listov so tako razburili te mladeniče, da so nesramno izzivali v Šoštanju kandidata dr. K. Verstovšeka. Dež. poslanec Terglav je govoril z državnim poslancem Roblekom nekoliko besedi in je pozdravil celo tropo Celjanov, ki so delali jako kisle obraze: „To so lepe vrste neodvisnih kmetov!" To je bila šala in je Celjanom, ki so stiskali celo roke g. Terglavu, ugajala. Ko pa vidita Spindler in Lesničar dež. poslanca dr. Verstovšeka, sta začela kar besneti. Spindler je že poprej Šel skozi voz, kjer so bili naši pristaši, in je izzival. Ker je nato od zunaj žaljivo klical dr. Verstovšeka, gre ta k oknu in mu pove mirno, kaj da je Spindler. Nato prihitijo k oknu. besnijo in psujejo g. kandidata na tako surov način, da so ljudje na postaji leteli skupaj. Velika množica je gledala surove napade celjskih neolikan-opv, katerim je poslanec dr. Verstovšek mirno zaklical, da se ne sramujejo javno kazati pred ljudstvom kot mestni gospodiči svoje olike. Najbolj so se odlikovali Lesničar, Spindler in dr. Koderman; opazili smo, kako je bila ta družba poslancu Robleku in dr. Sernecu jako neprijetna.
V	Žalcu so se pokrepčali na kolodvoru s pivom, katerega jim je prinesla dr. Bergmanova obitelj, da so se tem lepše vedli na kolodvoru v Celju. Ko sta šla dež. poslanec dr. Verstovšek in g. nadrevizor Pu-Šenjak, katerega so tudi že v Šoštanju napadali, po vozne listke, so se zunaj postavili v gručo in na nesramen način zopet izzivali. Ljudje so kar omilovali to oliko meščanov. Ni se čuditi, da gre slabo v celjski okoliški občini. Ljudstvo pozna te neolikance in se jih izogiblje. Prišlo bode že Še zadnje obračunanje.
politični ogled.
—	Državni zbor. V četrtek je sprejela poslanska zbornica v drugem čitanju proračun finančnega ministrstva. S tem je bil ves državni proračun v drugem čitanju rešen. Pri tej priliki se je glasovalo tudi o raznih resolucijah. Sprejeti ste bili medl drugimi tudi resoluciji za slovenske razsodbe najvišjega sodišča in za slovenski obrtni Šoli v Mariboru in Tr-stui. V petek je poslanska zbornica sprejela proračun tudi v tretjem čitanju. — V torek se je sešel proračunski odsek, da nadaljuje razpravo o italijanskem vseučilišču. — Zbornica začiie šele jutri zopet zborovati.
—	Ogrsko. V soboto je cesar s prestolnim nagovorom slavnostno otvoril državni zbor v Budimpešti. Zastopane so bile vse stranke, le Justhovci so manjkali. Po maši v dvorni kapeli se je cesar podal v slavnostno dvorano, kjer je prebral prestolni nagovor. Cesar v prestolnem nagovoru najprej pozdravlja poslance in izraža zadovoljstvo nad izidom volitev. Nato pa našteva razne naloge, ki jih bo imel parlament izvršiti. Pred vsem gospodarske in finančne stvari: preosnova direktnih davkov, ureditev bančnega vprašanja, trgovinska pogodba z Rumunsko. Kar se tiče Hrvaške in Slavonije, bo naloga vlade, urediti sporna vprašanja na primeren način, ob popolnem varovanju koristi ogrske države. Glede volilne preosnove pravi prestolni nagovor, da bo vlada podala na podlagi splošne volilne pravice osnutek zakona, ki bo ob popolni ohranitvi enotnega narodnostnega značaja ogrske države zadovoljeval zahteve ljudskega razvoja. Vlada bo skrbela tudi za šolstvo. Prestolni govor so navzoči poslanci parkrat prekinili z odobravanjem, posebno tam, kjer je govor o volilni jjreosnovi.
Mala politični naznanila.
Dne 24. junija: Črno goro nameravajo kmalu proglasiti za kraljevino in ji dati ime Četa, ker se je tako imenovala kneževina v 11. stoletju. — Cesar se je pripeljal predvčerajšnjim v Budimpešto, da otvori osebno novoizvoljeni ogrski državni zbor. — Izdatki nemške armade se po novi vojaški predlogi zvišajo vsako leto za 40 do 50 milijonov.
Dne 25. junija: Turčija je pričela zbirati med Monastirjem in Elasonom vojake proti Grški. —»
Somišljeniki volilci! Dne 4. julija vsi na volišče!
Turki so obkolili albanskega četaša Debreli Jussu, ki je imel 500 mož. Boj je trajal cel dan. ,Turki so vjeli 120 ustašev. — Evropejci v Pekinu in Nonkinu dobivajo neprestano brezimna pisma, v katerih se jim naznanja, da bo v najkrajšem času izbruhnila) po vsej Kitajski velika vstaja.
D n e 26. j u n i j a: Več grških trgovcev je moralo v Carigradu vsled bojkota Turkov svoje trgovine zapreti. — V Kosovskem vilajetu iri Novobazarskem ■sandžaku so prišli na sled srbski zaroti. — Angleška vladna večina se najbrž razbije, ker nameravajo od-pasti radikalci. Vse pričakuje, da se državni zbor razpusti. Stranke se že pripravljajo za nove volitve.
D n e 27. j u n i j a: V Srbiji se je uvedlo starostna zavarovanje. — Turška vlada izžene iz solunskih šol vse učitelje, ki so grški podaniki. — Ruska in Japonska sta sklenili pogodbo, v kateri si zagotavljata dosedanje posestno stanje v Mandžuriji in v ostalih azijskih pokrajinah, kjer se križajo koristi •Japonske in Rusije. Pogodbo je povzročilo zbližanje iZedinjenih držav s Kitajsko.	_
Razne novice.
*	lz pošte. Poštni kontrolor Alfred Gschiel v Zidanem mostu je premeščen v Gradec. — Učiteljica ročnih del, Marija Cernej, je dobila mesto poštne ekspedientinje pri tamošnjem poštnem uradu. — Poštni praktikant in absolvirani slušatelj prava, Maks Pavlic in absolvirani slušatelj prava Franc Janže-kovič, sta imenovana poštnim konceptnim praktikan-tom.
Prememba posesti. G. Vlado Pušenjak, nadre-vizor Zadružne zveze, je kupil Koglerjevo posestvo na Kresnici v St. Ilju v Slov. gor. Z g. PuŠenjakom so si šentiljski Slovenci mnogo pridobili. Siidmarka je skušala na vse mogoče načine, da bi preprečila kupno pogodbo, a se ji ni posrečilo. Želimo, da bi se našlo še več tako požrtvovalnih rodoljubov.
*	Novo zdravilišče na Spodnjem Štajerskem. V krasno ležeči dolini v sredi med travniki in gozdi, tudi vinogradi, kateri dajejo izvrstno vinsko kapljico, stoji v občini St. Jurij na Pesnici lepo in veliko poslopje, v katerem bo dobil marsikateri na živcih bolehajoči ne samo zdravje, ampak tudi mirno; in u-eodno bivališče. Zgraditelj tega novega zavoda je dr. Fran Ceh, kateri ga je krstil z imenom „Mirni Dom", res zelo prikladno ime, ker idilično krasen in mirni kraj podaja vsakemu, kateri se hoče odtegniti mestnemu Šumu, gotovo ugodno razvedrilo. Zavod ima novodobno pohištvo, kakor tudi vse priprave, ki služijo za zdravljenje bolnikov. Isti ima plinsko razsvetljavo in vodovod. Kopališčne sobe so novodobno urejene, posebno praktično pa so vrejena solnčna kopališča. Cene v tem novem zdravilišču niso previsoke, radi tega bo tudi vsakemu olajšana bivanje v istem. Slovesna otvoritev bo začetkom prihodnjega meseca.
*	Vplačevanje neposrednih davkov v III. četrtletju 1910. Tekom III. četrtletja 1910 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, oziroma plačani v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od nar jemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninske-ga davka, in sicer: 7. mesečni obrok dne 31. julija 1910. 8. mesečni obrok dne 81. avgusta 1910. 9. mesečni obrok dne 30. septembra 1910. II. Občna pri-dobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: III. četrtletni obrokj dne 1. julija 1910.
*	Izvleček plačilnih nalogov glede osebnodohod-ninskega davka za okraj Maribor, v katerem se nahajajo temu davku podvržene osebe in znesek, ki ga morajo plačevati, je razpoložen od ponedeljka, dne 27. t. m. naprej 14 dni pri davčnem oddelku c. kr. okr. glavarstva Maribor, BahnhoistraBe 3, II. nadstropje.
Dež. gluhonomnlca v Gradcu. Sprejemni izpiti gluhonemih otrok se vrše za Spodnje Štajersko od 8. do 12. ure predpoldne po sledečih krajih: V Celju dne 5. julija v poslopju deške ljudske Šole, v Poljčanah dne 6. julija v prostorih ljudske Šole, in v Mariboru dne 7, julija v dekliški šoli v Kazino-ulici.
*	„Slovenec" piše: Radovednost in brbljavost liberalnih celjskih listov in za njimi seveda trabant „Slovenski Narod" vedo povedati, da pojde baje ravnatelj celjske Zadružne zveze, g. Franjo 7ošt, v službo k Zadružni zvezi v Ljubljani. Informirali smo se ter izvedeli, da je navedeni gospod zaradi r a z-mer, o katerih n o č e g o v o r i t i , svoje mesto res odložil, in da gre v svrho, da si okrepi slabo zdravje, na daljši dopust. — Radi verujemo, da je liberalce strah za (g. JoŠta, ker pojde ž njim vred iz Celjske zveze vse, kar noče biti liberalno: G. Joštu pa je menda enako lahko žal, da ni svoj čas, ko se mu jo nudila ugodna prilika, zapustil nehvaležnih liberalcev in res šel v Ljubljano. Kaj bode navedeni sicer storil, je njegova stvar, ki nas ne skrbi in nimamo vzroka, se za njo brigati.
*	Peronospora! Letošnje vreme je kakor nalašč za peronosporo. Dosti je vinogradnikov, ki niso do-sedaj niti prvokrat škropili vkljub vsestranskim opominom in vkljub lastnih izkušenj prejšnjih let. Drugi zopet so šele enkrat škropili; , Mnogi pa so sicer že dvakrat škropili, vendar so z drugim škropljenjem
predolgo odlagali. Tosledica tudi ni izostala. Že je o-pazovati vsepovsod sledove peronospore ali smoda. Tu več, tam manj, kakor se je sploh škropilo. Ce o-stane vreme tako, kakor je sedaj, in ako se obenem nemudoma ne pobrigajo vinogradniki bolj, kakor so se dosedaj, za svoje gorice, bodo brez dvoma v jeseni grozno razočarani. Pomanjkanja posode tedaj ne bode. Škropite nemudoma ini če tudi tu in tam črez dan rosi! Posebno pa naj Škropijo takoj oni, ki že o-pazujejo peronosporo v svoji gorici, oziroma tisti, ki so imeli točo. Po toči poškodovane trte so posebno občutljive.	z.
*	Skupna prodaja živine. Vsem zaupnikom S. K. Z. javljamo, da je osrednja zadruga za vnovčeva-nje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru izdala knjižico, v kateri se nahaja razun pravil zadruge, tudi spis g. Vlad. Pušenjaka o skupni prodaji živine. Vsak član, ki pristopi k zadrugi, dobi to knjižico brezplačno. Zaupniki Kmečke zveze pa lahko naročijo za ude S. K. Z. te knjižice od Osrednje zadruge zavnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, S t o 1 n a ulica štev. 6. Eden izvod stane 40 v. Pri desetih izvodih, ki se skupaj naročijo, se dobi eden izvod brezplačno. Sezite prav pridno po teh knjižicah, iz katerih bodete spoznali ustroj nove gospodarske organizacije! Denar se naj pošlje naprej!
*	Hofrichter je obsojen na 20 let težke ječe, ne-vračunski preiskovalni zapor, izključitev iz armade in nezmožnost, doseči še kdaj vojaški častni čin ali pa državno službo.
*	Zalivata. Podpirani se najlepše zahvaljujem „Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani, ker mi je za pogorele in še le pred kratkim zavarovane stvari izplačala polno odškodnino, ter jo vsakemu, ki ima kaj za zavarovati, najtopleje priporočam, posebno že, ker ni zvišala tarifov, kakor druge zavarovalnice.
Juršinci, dne 27. rožnika 1910. Juri Gtcioh, 1. r. priča. Štefan Berlak, 1. r.
Mariborski okraj.
Maribor. Višja deželna sodnija je imenovala narednika Janeza Leitnerja za kanclista pri okrožni sodniji v Mariboru. Za pravnega praktikanta istotain je imenovan dr. Ivan Hojnik.
m Bazilika „Matere Milosti" v Mariboru. Z nekakim strahom in z žalostjo smo gledali, kako se bliža mesec junij — posvečen božjemu Srcu — proti koncu. Bali smo se, da oltar vsled mnogega napornega in vsestranskega dela našega nadpastirja ne bo mogel biti posvečen ta mesec. Pa hvala Bogu! Že se berejo sv. maše na oltarju presv. Srca Jezusovega, ki so ga dne 26. junija slovesno posvetili, kon-sekrirali naš prevzvišeni vladika. Oltar je ves iz dragocenega marmorja, iz 11 vrst. Načrt za oltar je napravil arhitekt bazilike in drugih oltarjev, g. Rihard Jordan iz Dunaja. Izdelal je oltar po načrtu domačin Kari Kocijančič. Vse tri oltarne kipe ali sohe je pa izklesal umetnik Edvard Kupovsky iz Gradca. Pozlatil je oltar in poslikal kipe mojster V. Sirach iz Gradca. Križ na temelju oltarja, dve liliji in krasno „mandorlo", to so žarki v ozadju sohe Srca Jezusovega, vse to je napravil pozlatar Franc Kager. Cela slovesnost je trajala pet ur, od 8. ure zjutraj do enih popoldne. Ljudi se je kar trlo v cerkvi, in vsi so željno pričakovali, da zaslišijo iz prižnice mogočno in ljubeznivo Škofovo besedo. Obširnega slovenskega govora seve ne moremo podati. Razdelitev je bila nekako: Opis oltarja, zakaj kaže Jezus na svoje Srce? Zato, ker je to Srce: a) sedež ljubezni, b) vzor svetosti, c) vir milosti. Nemški govor se je začel okoli 12. ure in je trajal celo uro. Vsebina: CeŠčenje Srca Jezusovega: a'1 pred, b) ob času, c) po časih bi. Marije Alakok. Po enih Te Deum . . . zahvalna pesem. Sedaj pa prihaja ljudstvo in zaupljivo pokleka pred novi oltar, pričakujoč blagoslova, ki so igai Prevzvišeni ob koncu slovenskega govora vernikom želeli in obljubili od božjega Srca. Naj nas vse blagoslovi to presv. Srce! Naj predvsem blagoslovi neumorno delovanje našega nadpastirja in jim poplača trud in njih ljubeznivost!	(—C.—)
m Frani. V soboto dne 25. junija je bil pri nas silen in dolgotrajen naliv, ki je povzročil po vinogradih, poljih in travnikih mnogo Škode. V novoobdelar nih vinogradih je voda odnesla mnogo zemlje, ponekod g trsjem vred, setve po polju so poležene; travnike je posipala s peskom in blatom, mnogo vozov sena je odplavila, nekatere nepokošene travnike popolnoma uničila. Poti in steze so razorane in razdrapa-ne, tako da naši Pohorci dokaj časa ne bodo mogli spravljati lesa v Fram. Na Pohorju je ponekod fcudi toča napravila precej Škode. Sena bi imeli dvakrat več kot navadno, a vsled neprestanega« deževja ga spraviti ne moremo, veliko pa ga je sedaj voda uničila. Sadja ni veliko in še U> močno odpada. Vijno-gradi so se krasno razvili in mnogo grozdja se je nastavilo na trtah, Večinoma je že odcvetelo,, toda peronospora se že prikazuje, Škropiti pa vsled deževja ne moremo.
m St. Ilj v Slov. gor. Siidmarka je kupila dne lli. t. m. posestvo Magdalene Deučman na Kresnici. Že delj časa so Siidmarkini agentje nadlegovali po-sestnico, da naj jim proda svoje posestvo. A ona je kot Slovenka ponudbo odklonila. Omenjeni dan pa je prišel Fraiss in ž njim več njegovih pristašev in so v omenjeno posestnico tako dolgo govorili, da jim je privolila k prodaji. Opozarjamo naše Sentiljčane, naj naznanijo „Slovenski Straži" v Ljubljano, če je kako posestvo na prodaj, Slovenci, bodite trdni! Držite se svoje zemlje!
m Sv. Anton v Slov. goricah. |V nedeljo ' dne 26, junija je umrla v najlepši dobi 31 let stara Marija Uršič, rojena Stelcar, kmertica v Stanetincih in vdova po umrlem možu Alojziju Uršiču, kateri je dne 12. marca t. 1. umrl nagle smrti, Še le komaj 28 let star. Bil je mož na svojem mestu in odločen Slovenec. Rajna, Alojz in Marija Vršič, sta morala, zapustiti dvoje majhnih in ljubih otrok. Bila sta dobra in vzgledna 'gospodar in gospodinja ter pobožna kristjana. N. v m. p.!	J.
m Hotinjavas. V soboto, dne 25. t. m. so imeli slovenski zidarji na Tezni pri Mariboru okrašeno smreko s slovenskimi papirnatimi traki s slovenskim napisom. Se ni dogotovil zidar M. Skodič svoje delo, že pridejo gospodje iz nemške Tezne in pravijo: To moramo ponoči raztrgati, ker je napis „windisch". Eden zidarjev jim odgovori: Jaz pišem, kakor znam. Torej zidarji, posnemajte to delo; naj tudi v okolici mariborski plapola slovenska zastava.
m Gornja Pesniška dolina. V soboto, dne 25. junija je prihrula strašna nevihta s točo, ki je vniči-la polje in vinograde. Se v nedeljo so v senčnih krajih ležali celi kupi toče. Segla je nenavadno daleč: od Spodnje Kungote skozi celo Pesniško dolino proti Arvežu, in od Arveža skozi Sagavsko dolino višje Sv. Janža. Najhujše je bilo okoli Lučan. Uničena je popolnoma ozimina in koruza, zelenjad na vrtovih je tako sesekana, kakor bi jo miši zgrizle. Na travnikih je pa naliv napravil veliko škode.
m Slov. Bistrica. Naše izobraževalno društvo se vrlo giblje. V nedeljo, dne 3. julija ima zopet poučni shod, dne 17. julija pa priredimo prelepo in ganljivo igro „Dve materi". Prosimo, da se i naši vrli sosedi ozirajo na našo prireditev ter nas mnogoštevilno počaste.
m Slov. Bistrica. Ena najgrših, pa tudi naj-nesrečnejših navad, in jih najdemo med našim ljudstvom, je gotovo takoimenovana „preža" ob času gostije. Res je, da dandanes noben pametnejši in boljši fant več ne gre na „prežo", a ta grda navada zahteva ravno tembolj odpomoč, ker „na prežo" pridejo le najslabši in jiajhudobnejši fantje celega okraja, in ravno zato se ob takih prilikah gode malodane na vsaki gostiji, kjer je ta strašna navada, večje ali manjše nesreče. Koliko mladeničev in celo mož je ob takih prilikah našlo svojo smrt, ali pa so bili pohabljeni ter tako onesrečeni za celo življenje. Kadarkoli se gre za občni blagor, je po našem mnenju javna oblast dolžna, skrbeti za red in varstvo življenja, Ali torej to oblastva res čisto nič ne briga, da se na takih „prežah" zdaj tu zdaj tam fantje pretepajo med seboj, kakor živina, ter Še mnogokrat druge spravljajo v smrtno nevarnost ? Gotovo bi se dala ta navada liitro in brez vse škode zatreti. Naj bi se n. pr. poslala na vsako gostijo, kjer vlada ta navada, žandar-ska patrulja, naj bi se kaznovalo one, ki pridejo „na prežo" — in če bi se tako ravnalo povsod, nehala bi ta grda razvada gotovo v najkrajšem času. Priporočamo to važno zadevo v resno premišljevanje tudi našim delavnim gg. poslancem ter smo prepričani, da jim bo ves narod hvaležen, če nam pomagajo pri odpravi te nesrečne navade. Zdaj pa vam hočem povedati, zakaj pišem danes ravno o tem, in spoznali boste, da je tu treba res nekaj storiti vsem, ki so poklicani in zmožni pomagati. — V Sentovcu pri Slovenski Bistrici je bila dne 20. t. m. gostija. Pridejo seveda tudi neizogibni „prežarji", trije ničvredni fantje. Nezadovoljni z jedjo in pijačo, ki so jim jo dajali gostje skozi okno, kakor je to navada, so fantje začeli zmerjati in izzivati goste ter popevati pod oknom grde pesmi. Nevestina brata gresta ven, da bi odpravila nadležneže. Eden izmed njih, posebni surovež, ki je bil že večkrat v ječi, se kar zakadi v 25 let starega nevestinega brata ter mu zada z, dolgim nožem hudo rano v prsi. Ko starejši brat, ki je v Mariboru ože-njen, priskoči v pomoč, zasadi surovež temu nož v roko ter mu zareže silno globoko in dolgo rano. Ker je nato, kakor zbesnel, mahal z nožem krog sebe, ranil je Še precej močno na roki neko starejšo ženico, ki je tudi hotela braniti. Tako je bilo torej dovolj krvi za eno malo gostijo. Fant, ki je zaboden v prsi, prav blizu srca, se ima pač izredni sreči zahvaliti, ako si reši življenje, kar pa Še ni gotovo. Spovednik in zdravnik sta morala sredi noči na pomoč. Orožniki pa so drugo jutro na vse zgodaj lovili zlobne „pre-žarje" ter jih' tirali v zapor. A) kaj vse to. Podobne reči se gode zdaj tu zdaj tam. Fantje se napijejo, potem da beseda besedo, ali pa se pridejo pri tej priložnosti kar maščevat iz starega sovraštva, in potem teče kri, pride nesreča, ječa itd. Prosimo Še torej nujno enkrat odpomoči !
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike.
Mladeniči! Z navdušenjem v agitacijo.
Ptujski okra).
p Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju naznanja, da začne poslovati v sredo, dne 6. julija t. 1. Uradni dnevi se vrše vsako sredo od 8. do 12. ure predpoldan in vsako nedeljo po rani službi božji do pozne službe božje. Uradni prostori se nahajajo v samostanu preč. gg. minoritov v Ptuju. Hranilne vloge se sprejemajo in izplačujejo; posojila dajejo in sprejemajo plačila na glavnico in plačila obresti le ob uradnih dnevih. Prošnje za posojila se sprejemajo in dajajo vsa pojasnila vsak i dan od 8. do 12. ure predpoldne v uradnih prostorih. Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/a%, posojila na intabulacijo se dajejo proti 5% obrestovanju. Vse zemljeknjižne prošnje itd. izvršuje posojilnica strankam brezplačno. — Načel-stvo posojilnice obstoji iz sledečih gg.: Načelnik Jurij Kuhar, posestnik, Brstje; člani načelstva: Jožef Ozmec, deželni poslanec, St. Lovrenc na Dravskem polju; Anton Pihler, veleposestnik, Sp. Velovlek; F. Lenart, veleposestnik, Sp. Velovlek; Ferdinand Pšun-der, vikar v Ptuju; Jože! Krefl, veleposestnik, Grajena;; Franc Vršič, posestnik, Sv. Marko; Matija Žgeč, posestnik, Domova; Janez Vrabl, posestnik, Mestni vrh; Martin Toplak, veleposestnik, Podvinci; Alojzij Zelenik, veleposestnik, Spuhlja. — Nadzorstvo pa obstoji iz sledečih gospodov: Milostljivi g. Jože! Fleck, prošt v Ptuju; Blaž Toplak, veleposestnik, Spuhlja.; I. Slambergar, posestnik, Grečavas; Janez Žirovnik, posestnik, Jurovci; Anton Kolarič, c. kr. profesor v Ptuju; Franc Napast, župan, St. Lovrenc na Dravskem polju: Jože! Brumen,- župan, Rogozni-ca^ Franc Belec, posestnik, Sv. Urban pri Ptuju; Martin Korenjak, posestnik, Sv. Barbara v Halozah, — Kmetje, poslužujte se vedno vaše kmečke posojilnice v Ptuju!
Ptuj. Deželna centralna trtnica se s prihodnjim letom prestavi iz Ptuja, v St.Peter pri Mariboru.
p Sv. Lovrenc na Dr. p. Dne 10. julija se bo v društvenem domu ustanovila podružnica „Slovenske Straže" za župniji Cirkovce in Sv. Lovrenc. Na dnevnem redu je petje, govori (tudi domačih govornikov), deklamacije, vpisovanje udov. Vsi, ki nam bije v prsih rodoljubno srce, iz cirkovške, ŠentlovrenŠke in sosednih župnij, pridite gotovo!
ftonJIškS okraj«
k Konjice. Linhartov „Stajerc" v svoji, poslednji številki napada ljuto oskrbništvo konjiške grajšČi-ne, češ, da se pri odprodaji lesa v prvi vrsti ne ozira na spodnještajerske nemške odjemalce. Nam se pač zdi, da sme vsak posestnik prodajati svoj ¡les, komur njemu drago in kdor ga njemu najboljše plača. Zvedeli smo, da je kranjska tvrdka Kobi-Srebotnjak kupila v posekanje več lesa pod neprimerno za graščino ugodnejimi pogoji, kakor dosedanji odjemalec g. Possek iz Pogleda. Tvrdka Kobi-Srebotnjak podira in spravlja les namreč na lastne stroške iz gozda, kar dosedanji odjemalec ni hotel storiti, dasiravno mu je bilo prosto, prevzeti pod istimi pogoji še nadalj-no dobavo lesa. „Štajerčev" dopisnik pa hujska zoper oskrbništvo konjiške graščine tudi kmečko ljudstvo, ki vživa mnogo udobnosti od knezovih posestev. Obilo kmečkih dninarjev zasluži teden za tednom lepe denarje pri graščini. Knez še posebno podpira Šolsko mladino in se pri tem ne ozira na narodnost. Kmetje so z oskrbništvom in sploh delovanjem knezovih u-službencev povsem zadovoljni in prav zato „Stajer-Čevo" hujskanje ne bode imelo zaželjenega uspeha.
Coljskl okraj.
Celje. Za avskultanta pri okrožni sodniji v Celju je imenovan dr. J. Krazek.
c Celje. Namestnik eksc. grof Clary javlja deželnemu poslancu gospodu dr, VerstovŠeku, ki je posredoval glede podpore od strani države (za gospodinjsko Šolo na Teharji, da je namestnija odposlala vse akte v poljedelsko ministrstvo in je toplo priporočila prošnjo,
c Polzela. Bogati Šulverein, oziroma njegovi a-«entje, naši fabriški pisarji, že odtegujejo prispevke za tukajšnjo iilijalko od naših, že itak slabo plačanih delavcev. Zanimivo je, da se delavce s tem naravnost prisili, češ, ako hočeš Še naprej delati, moraš biti ud podružnice. Več o tem se še pomenimo, kakor tudi bodemo imenovali dotične obrtnike, ki so fabriški agent je.
c Sv. Jurij ob Taboru. Veliko Ciril-Metodovo slavnost prirede Orli v nedeljo, dne 10. julija popoldan po večernicah v prostorih g. F. KraŠovca. Sodeluje Dekliška zveza. Na sporedu so govori, deklama-cija, pesmi, čarobna burka „RepoŠtev" in Šaloigra „Strahovi". Obenem se ustanovi podružnica „Slovenske Straže". To oznanilo naj velja namesto vabil.
c St. Juri] ob Taboru. „Zelo ¡nizkotna in per-fidna" imenujejo liberalci „Slovenskega Gospodarja" in dopisnika, ki sta poročala, daj je bil rajni Južna» liberalec. (Sami pa pišejo ravno to, Za udeležbo na pogrebu se zahvaljujejo naprednim občinskim odbornikom, dasi je župan skiioal na pogreb vse odborni-
ke, in so se vsi udeležili eadnjega spremstva» ne samo liberalni. Ali je pa liberalni dopisnik tako zaga-mau, da so mu vsi odborniki liberalni! Sicer pa kažejo liberalci svojo zagamanost v tem, da niti ne vejo, koga pomeni beseda zet, ker Južna imenujejo zeta, dasi ob smrti ni imel nobenega tasta ne tašče.
c Srnarj .o, poleg Rimskih toplic. Kakor drugod imamo «tudi pri nas vedno slabo vreme. Nevihta za nevihto, tudi toče nam ni manjkalo. Najhujše bilo je dne 13. junija, (posebno pri posestniku Martinu Aškercu na Globokem. Popoldne prihruje kar naenkrat strašen vihar, ki je naredil dosti Škode pri drevju. Pri Aškercu podrl je 9 smrek po 20 m dolge in pri deblu 70 cm Široke. Kaj enakega se Se v tem kraju ni pripetilo.
c Novacerfeev. V nedeljo dne 3 julija po večernicah, v prosto, ru bralnega društva priredijo tukajšnja dekleta igro „Čašica kave" s petjem in predavanjem. Na to veselico vabimo vse Slovence od blizu in daleč, da s posetom protestirajo proti nakanam naših nemčurjev.
Brežiški okraj.
b Okolica Brežice. Vedno in vedno zopet moramo trpeti vsled tega, ker so prečne rante čez železnico po nepotrebnem zaprte, in sicer kar pri obeh čuvajnicah pri Brzini in Št. Lenartu obenem. Dostikrat se pešcem in voznikom neizmerno mudi, a vsi morajo po četrt in pol ure čakati, med tem ko vlak mirno stoji na kolodvoru in se niti prevaža ne. Včasih menda sploh pozabijo, ceste zopet otvoriti. Želimo tore.[, naj vodstvo postaje, ki nam sicer rado ustreza, tudi v tem skrbi, da ne bomo po nepotrebnem imeli toliko izgube na,času in večkrat tudi v drugih rečeh. Občina pa se bo menda morala lotiti vprašanja, ali ne bi kazalo šentlenartsko cesto prenesti dalje od kolodvora proč, tako, da bi je radi kolodvorskih prevažanj vlakov sploh ne trebalo več zapirati.
b Rajhenhurg. Društvo za tujski promet priredi vsako nedeljo na ;vrtu gostilne g. Kosarja streljanje na dobitke. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. Na razpolago je tudi udobno urejeno kopališče ob Savi ter čolni za prijatelje veslarskega športa.
b Rajhenhurg ob Savi. Na praznik sv. Alojzija dne 21. junija je pristopilo pri nas 211 otrok k prvemu sv. obhajilu. Po cerkveni slovesnosti so dobili vsi otroci v šoli primeren zajuterk. Prečastitemu pred-stojništvu samostana čč. oo. trapistov, vsem p. n. g'g.-* trgovcem iz trga, gospej Dorrovi in drugim, ki so s svojimi darovi m s svojo skrbjo pokazali ta, dan svojo ljubezen do nedolžnih otrok, se izreka tem potom najtoplejša zahvala. Posebno priznanje in zahvala pa gre gospej Kosarjevi in gospodičinam učiteljicam Angeli Schubert in Štefaniji Scheligo, ki so pri zajuter-ku otrokom tako prijazno stregle. Bog plati!
Letos k Materi božji na Trsat.
Štajerski Slovenci i romajo letos dne 11. julija prvokrat s posebnim vlakom na slavnoznano Marijino božjo pot na Trsat. Zato mislimo, da bomo marsikomu ustregli, ako kratko opišemo pot iz Maribora na Trsat, kakor tudi zgodovino trsaškega svetišča.
Pot iz Maribora do Reke je dolga 295 km. Peljali se bomo z južno železnico skoz 41 postaj ter bomo prepotovali slovenski Štajer, celo Kranjsko in del Hrvatske. Od Celja do Zidanega mosta vozi vlak ob divni Savinji, od tam naprej pa, ob bistri Savi.
Med potom se ustavi vlak v Postojni, ki je znana po svoji velikanski podzemeljski votlini, katero obiščemo tudi mi.
Jama je električno razsviUjena, IZnamenita je po svojih kapnikih, ki vise od stropa navzdol ali pa šterle od zemlje navzgor. Ti apneni kamni nastanejo na ta-le način: Voda, ki ima v sebi raztopljeno apno, kaplja počasi od stropa dol in pri tem ostane vedno malo apna na stropu, odkoder pridejo kapljice. In to se godi že tisočletja in so tako nastali ( tekom časa krasni kamni, ki vise od stropa, kakor pozimi ledene sveče od strehe. Ti kapniki rastejo počasi od stropa proti tlom. Pa tudi na tleh, kamor kapi j p, ta voda, se usede apno, in ti kapniki rastejo od zemlje navzgor.
Ti kapniki so tekom tisočletij dobili razne oblike in tvorijo razne podobe. Takoj pri vhodu pridemo v prostor, ki je 50 m dolg in ki je podoben veliki cerkvi ter se imenuje „velika stolnica." Na f drugih mestih' imajo kapniki podobe pridižnice, levove glave, stebrov itd. 'Krasno je v jami naravno 50 m dolgo plesišče, kjer je vsako leto na bjnkoštiii pondejjek velika jamska slavnost, katere se udeleži do 600$ ljudi.
Takoj pri vhodu vidimo v globočini teči reko Pojko, ki se skrije pod zemljo f /in ki potem) končno kot Ljubljanica teče skoz Ljubljano.
Od Postojne naprej se vozimo po nerodovitnem Krasu. Videti je kamen pri kamnu, le tiuintam je v kaki jamici nekaj rodovitne zemlje, ki je obdana s ka-menito ograjo in skrbno obdelana. Država, se trudi, da bi na pustem Krasu zasadila gozdove, a stvar počasi napreduje.
Vlak nas končno pripelje do Reke. V mestu samem se ne bomo ustavili. Kdor si ga hoče ogledati, lahko to sam stori. Od Reke imamo peš V*, .ure po 411 stopnjicah do Marijinega svetišča na Jrsatu?
Trsat sam leži čarobno na 123 m Visokem hri-i bu, iz katerega vživamo krasen razgled na morje in na bližnje otoke, med katerimi sta največja Krk in. Kres. Na Krku je sedež krškega škofa,. Ravno na-» sproti od Trsata imamo obrežje Istre, na katerem vit dimo znamenita pomorska zdravilišča Opatijo, Volo-sko, Lovrano, Iko itd. Da pokusimo vožnjo na morju, se hočemo tudi mi peljati iz Reke z ladjo v Opatijo.'
Toda vrnimo se zopet k Marijini božji poti na Trsatu!
Znano je, da je Marija imela priprosto hišico v. Nazaretu. V tej hišici je angelj Gabrijel oznanil Mar riji, da postane Zveličarjeva mati, v tej hišici! je star» novala najsvetejša Družina Jezus, Marija in Jožef, v, tej hišici je živel ljubi Jezus do tridesetega leta, ta hišica je bila priča najznamenitejših dogodkov našega odrešenja. In kje je zdaj tista sv. Marijina hi-t Šica ?
V ednajstem stoletju je prišla sv. dežela pod oblast divjih Turkov, ki so onečastili sv. kraje, romarje napadali in oropali in mnogokrat tudi pomorili. Krščanski kralji evropski so hoteli iztrgati sv^ deželo zopet iz rok nevernikov, vendar se jim to ni posrečilo. (Sedem krvavih križarskih vojsk ni imelo zaželjenega uspeha, sv. dežela je do današnjega dne ostala v turški oblasti.
Bilo je po nesrečnem izidu križarskih vojsk 1291. Takrat je sklenila božja previdnost,, sv. hišici oskrbeti drugo zavetišče med kristjani. 1 Kakor nam pripoveduje ustno izročilo, \ so v noči med 9. in 10^ majem 1. 1291 angeljci vzdignili Marijino hišico in jo prenesli v vas Ravnica na Trsatu. Prebivalci s® čudijo, ko najdejo zjutraj tujo hišico, v kateri je bil altar ter podoba Križanega Jezusa in Marije. Tr-saški dušni pastir Aleksander je (takrat bil bolan.: Marija se mu prika«že in mu razodene, da je to nje^ na nazareška hišica, ter ga tudi ozdravi.
Ta dogodek se nato natančno preišče. Pleme-nitaš Nikolaj Frankopan pošlje takoj odposlance v; Nazaret, da se prepričajo, ali je Še Marijina hišica tam. In res, ko tj pridejo v Nazaret, se jim pove, da je sv. hišica izginila.
Trsat je bil torej prvo zavetje Marijini hišici.; Ali veselje trsaškega in primorskega naroda ni trajalo dolgo, ker previdnost božja ni bila odločila Tr-* sata za stalno, iynpak samo za začasno prebivališče Marijinega doma. Na veliko žalost prebivalcev Izgine Marijina hišica dne 10. decembra 1. 1294 iz Trsa^ ta in se potem stalno naseli v Loretu. Vsled tega je bilo mnogo joka, in stoka na Trsatu.
Da bi nekoliko utolažil to dobro ljudstvo, pošlje papež Urban V. 1. 1367 Trsačanom' staro Marijino podobo, ( o kateri pravijo, da jo je slikal sv. Lukež. Marija je pa obilno poplačala udanost tega pobožnega ljudstva. Delila je vedno in Še deli na tem kraju velike milosti ter je tako pokazala, da ona vedno ljubi Trsat, da je to njen kraj, posvečen ž njeno sv^ hišico.
Pobožni verniki, posebno Slovenci, / so ' vedno kaj radi obiskovali trsaško božjo pot Marijino. Prihajali so k Mariji vsak dan, včasih tudi v velikih procesijah, iskat pomoči v svojih težavah, pri najmogočnejši kraljici. In njihove molitve in prošnje niso bile zastonj, Marija jih je večkrat na čudoviti način usli-Šala. O tem pričajo mnogoštevilne podobe in drugi spomini, katere so pobožni ( Častilci trsaške Matere božje dali razobesiti v cerkvi v trajen spomin in v zahvalo za uslišano molitev.
To znamenito božjo pot hočemo torej letos obiskati Štajerci, da se poklonimo svoji dobri materi in. se ji priporočimo za1 priprošnjo pri Bogu.
Najnovejše novice.
Dfžavni zbor. V proračunskem odseku je sedaj ob-strukcija v polnem razvoju, ker noče vlada prav nič slišati o vseučiliških zahtevah Slovencev. V torek je govoril poslanec Gostinčar celih deset in pol ur samo o šolskih zahtevah Slovencev. Izjavil je, da ima tudi še za svoj drugi govor ravno toliko gradiva.
Dr. Benkovič ib vložil v državnem zboru predlog za podporo po toči poškodovanim posestnikom na Bizeljskem.
Romanje na Trsat bo dne 11. julija. Priredi je S. K. S. Z. Vse potrebno je naznanjeno v inserata vzadi med oznanili. Opozarjamo še enkrat na to, da se na dan, ko bode vozil vlak, karte ne dobijo več. Na vlakn ne dobi nikdo več voznega listeka. Več povemo še v prihodnji številki.
Romarski vlak na Bresje bode vozil dne 25. julija
iz Celja in dne 26. julija iz Brežic, na kar se naši čitatelji opozarjajo. Natančneji pogoji se naznanijo v prihodnji številki.
Romarskega vlaka v Marijino Celje letos ne bode.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ženska podražnica družbe sv. Cirila in Metoda v Št Lovrencu n»d Mariborom priredi dne 8. julija popoldne na prijaznem Lamprehtovrm gradu krasno veselico, na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Petje, godba, šiljiva pošta, boj s konfeti, streljanje za dobitke, zvečer pa še kres, streljanje iz topičev in prižiganje raket, bode razveseljevalo došle goste Ker je St. Lovrenc priljubljen kraj za izletnike, upamo, da nas tega dne posetijo Slovenci od blizu in daleč v obilnem številu.
Listnica uredništva.
Cenjenim gg. dopisnikom: Vsled preobilega gradiva smo morali mnogo dopisov odložiti,
Agitirajte od volilca do volilca!
80. junija 1910.
SL'OSENSKI QÛSP.
♦ ♦ [♦[♦¿♦i*
O 8
Pojasnila o inseratih daje
upravničtvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
Stram g,

Boterijake Številke.
Dne 25 junija 1910.
Gradec . 38 64 90 59 52 Dunaj . 67 8 11 81 4
Zelo lepa hiša Se davka prosta s štirimi sobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep ▼rt je blizu Maribora na prodaj. Cena 16.600 kron. Zamenja se tudi s posesti om na deželi. Naslov pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru.	279
Slatina z zelo dobro vodo z gen stilno s 6 Bobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in Skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, cb cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni proda. Zadnja cena 185C0 kron. Vknjiženih je eOOO kron. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz).	_817
Apno najboljše vrste se dobi pri g. Ivanu Snlčič, Zidanimost. 823
Travnik, prve vrste okoli 6 oralov 1'lt ure od Maribora oddaljen, leži ob okrajni cesti, se takoj proda. Naslov pri uredništvu Slov. Gospodarja	489
Ha proda] je novezidana hiša z vrtom, travnikom in sadenosnikom, nekaj njive in tudi nekaj br*jd, pel ure od kolodvora v Frsmu. Naslov lastnika se poizv» v uredništvu lista.	496
Lepo posestvo Jakobahof pri Sv. Jakobu v Slov. gor. se takoj pod lahkimi plačiln;mi pogoji prod». Meri bi zo 85 oralov same rodovitne zemlje, da se tako zloženo in plodonosao pose»tvo težko kje najde. Zemlja se drži vsa skupaj, v sred ni stojijo hrami, vsi zidani, z opeko kriti tik velike ceste, na ravnini, 10 minut cd cerkve, na vrtu stoji krasna kapelica Matere Božje. Pošlje se fotografija od hramov, ako kdo zahteva. Hram ima 7 Upih seb, znotraj s steklenimi vrati, vsemi potrebnimi pro stori, na hramu vse z deikami podano, pred hramom veranda, spodnje velike kleti, studenec pri hramu in vrtu. Veliki prostorni h'eri in studenec, hiši za majerja, orodjarnica, velika preša, Skedenj, svinjski hitri, hlevi za perutn'no Blizu teh hramov viničarski zidan hram, hlev itd., 3 orale goric z novim nasadom, katere že nosijo čez tO polovnjakov vina, 2 orala pašnika, 7 oralov hoste s starim debelim bukovim lesom na dobri cesti, 8 oralov rodovitnih njiv, 11 oralov plodovitih travnikov, od katerih se polovica trikrat na leto kosi, 4 orale sadonosnika na ravnini, kateri nosi čez 80 polovnjakov jabolčnice, pri posestvu se lahko hrani veliko živine, tudi vrže dobiček sadenosnik in gorice. 01 posestva se lahto zemlja razproda ako želi kdo manjšo obrža-ti. Posestvo se tudi z» drugo izmenja Cena je 88500 kron, plačuje se lahko na več let, drugi pogoji se izvejo pri Antonu Vrab-lu, pošta Krževci pri Ljutomeru,
513
Na prodaj je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole občina Karčcvina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, poseit, Bina, Gradiška, Pesnica	£14
Hiia se proda za 5600 kron; plačati so mora 3400 kron Vpraša se v upravništsu tega liBta.
621
Gostil aa v Graden s koncesijo vred in vsem inventarjem se pod cenilno ceno takoj proda; naprej plačati je treba le nekaj malega. Ponudbe samo v nemškem jeziku d E. P. Tagespost-Expedition, raz.	522
Priden pekovski učenec se sprejme takoj pri g Alojziju Pečnik, pekovski mojster v Selnici ob Dr.
517
Gr
-i.
Učenec poštenih starišev, ki je dovršil z dobrim vspehom ljudsko šolo, se sprejme takoj pod ugodnimi prgoji v trgovino lianaTraun, Črna gora pri Ptuju	486
Pozor 1 Špecerijska trgovina na dobrem mestu se takoj z blagom vred cdda Vpraša Be pri J. Kirn-bauer, Pobrežje pri Mariboru, Fraustaudenstrasse št. 165. 625
Denarja kakor Ustja lahko zaslužijo trgovski in tudi drugi ljudje na deželi ako pošljejo svoj na-bIov na Zinauer & Co., SV. Ja kob v Slov. gor.	492
xxxa/.x
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzet je vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi.
128

ME»
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utijqje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdrav-62»	ruških spričeval.
I. Serravallo, c. h. dvorni ioMelj
Trieste-Barcola.__
Kili H T lekarnah v steklenicah po pol 1 i K 3 60 in po 446	1 1 i K 4-80.
Mlado, staro, Vsak pove:
US:
Ta pa je za mel Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav ielod'c imaml
, t- -m-sifranf**
Najtioijši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter K 2 40.
Kabinetna kakovost	„ „ 4'80.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana.
Kovačija,
se da v najem. Vso orodje za to obrt lahko nakupi od vdove po nizki ceni. Pojasnila: Tržaška cesta 26, gostilna „Stadt Triest" pri Sv. Magdaleni, Maribor. 468
se
ozor
Uboga vdova bi rada oddala 8 letnega fantka in 12 letno deklico za svoja. Naslov v upravništvu.
___586
Zelo dobro idoča trgovina mešanega blaga v Gradcu se radi rodbinskih razmer proda. Ponudbe bo prosijo pod „S P. 248" na Kienreichovo anončno ekspedicijo, Gradec	539
Lepo posestvo tri četrt ure od
Maribor*, v lepi vasi, obstoječe iz treh sob, kuhinje, klet, goveji in srinjski hlevi, vse zidano in z o-peko krito, vodnjak, vrt, sadonoB-nik, tri orale rodovitne zemlje, vse pri hramu se radi preselitve v Ameriko za najnižjo ceno 6400 kron proda. Vknjiženih ostane 2600 kron. Več se poizve pri Mihaelu Rutnik, poBeBtaik v Po brežju štev. 234 pri Mariboru. 533
Ptičar, kratkodlak, rujav, čuje na ime „Treff" se je zgubil. Odda se naj proti plačilu rečnemu pazniku Robičn v Mariboru.	510
Trgovjki tečaji Friderika Mester,
lastnik čez etropejske meje znane p rej š j je trgovske akademije Llps-ko. Dvanajst docentov. Prospekt zastouj.	534
Lepo stanovanje na solnčni strani v Mariboru, z dvema sobama, kuhinjo in vrtom Be takoj odda Naslov v upravništvu.	468
kmetovalci in ___veleposestniki
Zelo dobro, rabljeno prevozno mlatilnico (Putzdreseh-masehine), s katero se namlati na uro 400—700 kg zrnja in prevozni bencinmotor za 3 konjske moči se po ceni proda. — Prodajam nove takšne stroje po zmernih cenah ia ugodnih pogojih ter poslužim lahko vsled večletne skušnje s strokovnjaškim nasvetom. t . .
Jnrij Skrbinšek.r S
531	posestnik, v Hajdini, p. Ptuj.
Prva ßßska Jeriha
za zavarovanje
na življenje
"v Pragi
je edini slovanski delniški zavod, ki ima dokazano najnižje cene in najboljše zavarov. pogoje ter je zares t narodnih rokah. — Pojasnila o zavarovanju dajejo brei-plačno: Generalni zastop za vse slovenske dežele v Trstu, ulica 6. Donizetti, nadzorstvo za Štajersko in Koroško v Mariboru, Wildenrainer jeva ulica 22 (nadzornik Ivan To-mažič) in okrajni zastopi v vseh večjih slovenskih krajih.
630

Našim rodbinam priporočamo
¿Ko lins ko cihorijo.
a »o
„Kapljice za svinje". cTk,1..eteMenlc'"
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeli vrlo povoljnll
Gosp. Janez K. piše: Prav dobro pomagalo!
mestna lekanna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev.ns. s»
Vse želodčne bolečine
so posledica slabe prebave.
Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prenavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za ielodec is lekarne B. Fragnerja v Pragi.
QUA D 11 fll Vai deU embalaže/ OinnlLUi imajo postavno de-j ponovano varat, znamko_____
""i GLAVNA ZALOGA LEKARNA
B. Fragner-ja, c intr. Am. flobaTitelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice. ___
If Po polti se razpošilja vsak dan.
Cela «teki. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpo-
šilj. K 1'50 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 _ 4 velike steklenica, za K 22 — 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avatr.ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.	249
Slovenec Konrad Skaza,
Ielivnlca ia vsa eerkvena dela ▼ St. Ulrieh, Stifts,
Tirol
■e najtopleje priporoča «a ti» cerkvena dela. Velikanika laloga it. raipel. Novi sanimivi slovenski ceniki zastonj in frank«. Postrežba solidna in hitra.	681
mts&m
Samoslovenska trgovina
Fr. Lenart v Ptuju
ima v svoji novi zalogi veliko izbiro najnovejšega sukna za moške ter volne za ženske obleke^ Potem mnogo trpežne hlačevine, tiska, satina, ceiirjev, tkanine, svilenih in drugih rut ter vsakovrstnega platna za životno in posteljno perilo po primernih cenah, Nadalje ima tudi moško perilo in gotove hlače iz hlaž»-vine po zelo nizki ceni.
¡Tudi razumništvu iz mesta kakor iz okraja lahko ustrežem z različnim modernim blagom.
Najtopleje se priporoča
Franc Lenart v Ptuju,
to»
manufakturna trgovina.
F. P. Vidi C & Komp.f Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
18»
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač
s poševno obrezo in pri veznim nastavkom „sistem Marzola44
Brez odprtin navzgor!	Strelu popolnoma varna pred nevihtami!
4
NajpriprostejŠe, najcenejše in najtrpežuejše kritje Streh SedailjOSH. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
Krščansko-socialna zveza priredi letos
Romarski vlak j Za cepljenje trt
nT JLCL S» jflL T*	♦ dobite edino dobre numileve ti«ake nni ftmlb
Vlak bo šel h Msribora dre 11. julija zjutraj in pride nazaj v Maribor 12. julija zvečer. Sprejemal bo romarje ra vseh štajerskih postajah. Vozni red in vozne cene bo sledeče:
Vlak odhaja 11. julija ob
Postaje
Vlak se vrne 12. julija ob
Cene za tja in nazaj
III. razred II. razred
Odhod 12. uri 45' zjutraj
. 12. 1. 1. I-1-
„ 1-2.
» 2. » 2. n 2. n 2.
„	3.
n	3.
n	3.
„	3.
„	3.
»	5.
Dohod	7.
Odhod	12.
56'	„
2'	,
r	»
18'	„
29'	„
43'	„
7'	n
16'	?
23'	„
33'	„
46'	„
1'	,
12'	„
29'	„
42'	„
54'	„
9'	„
18'	,
10'	popold.
I
Dohod 2.
12'
Maribor Hoče Slivnica Race
Pragersko
Slov. Bistrica
Poljčane
Ponikva
Grobelno
Sv. Jurij
Štore
Celje
Laško
Rimske Toplice
Zidanmost
Hrastnik
Trbovlje
Ljubljana
Postojna
Postojna
Matulje
Reka
Dohod 7. uri 50' zvečer 16 kron
7.
7. 7. 7. 7. 6. 6. 6. 6. 6. 5. 5. 5. 5.
e.
4. 3.
40' 34' 29' 16' 5' 51' 28' 21' 15' 6' 56' 42' 32' 15' 5' 58' 54'
■ 12. Odhod 11.
15 K 50 v.
15 kron
14 K 50 v.
22 kron
21 K 50 v.
21 K
20 K 50 v.
2'
32' predpol
V voznih cenah je zapopadena tudi vstopnina v postojnsko jamo in pa cena za parnik v Opatijo. Na potu tja se ustavimo v Postojni ter si tam ogledamo svetovno znano postojnsko jamc| Na Trsatfje iz Reke peš malo uro. Vspored pobožnosti na Trsatu bo ta-le: Dne 11. julija: Ob 4. uri popoldne slovesen vhod in kratek nagovor.
Ob 5. uri popoldne pridiga. Potem spovedovanje. Ob '/« 8. uri zvečer večernice. V mraku rimska procesija.
Dne 12. julija: Od 3."ure naprej svete maše.
Ob 5. uri zjutraj pridiga, nat6 slovesna sveta maša in sveto obhajilo. Ob '/« 9. uri zjutraj slovesen odhod.
dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdki s |
Goričar & Leskovsek v Celju
trgovina sjfpapirjem in pisalnim orodjem. Na debel6 in drobno I	220 £ Na debelo In drobno I
üa *©% ceneje^
m
ObBV, 10. uri dopoldne po morju s parnikom v*Opatijo in potem v Matulje na vlak.
Romarji najfvzamejo seboj dežnik in pa kako svršno obleko, da"se morejo ogrniti vjpostojnski jami, kjer je precej hladno. — Karte se naj naročajo in denarfse naj vpošlje prej ko je mogoče, najpozneje pa do 5. julija. Romarji'se opozarjajo, da letos nikdo več^neftdobi karte na vlak« ali pa na postajah tisti dan, ko vlak odhaja.
Karte se naročajo po pošti edinole pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, JGrajska ulica štev. 2. V Mariboru se izjemoma osebno lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 27. junija^naprej.
Po pošti se karte pred 4. julijem ne bodo razpošiljale. Rom^fski OdbOf
oddamo od danen naprej vsakovrstne gramofone, enfone In plošče. Zahtevajte cenike. Istotsm dobi se najboljši pomnoževalni apsrat „levogrsf" za 20°/0 znižano ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ugodnost, Zinauer & Co Sv. Jfekob v Slov. gor.	871
Pišite
takoj po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenab. Narodna veletrgovska fciša
R. Stermecki, Celje. Uradne =
= %avithe
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Naznanilo preselitve.
Podpisani uljudno naznanim, da se preselim s 1. julijem iz Šolske ulice v Tegetthofovo ulico v hišo g. zobozdravnika Dr. Kaca.
Za obilen obisk se priproča
liianlBet*glezf fbrivece
r--wnc

Jos. Čretnik
Št. ; Jurij ob juinl železnici
stavitelj mlinov in žag,
kakor tndi izdelovatelj mlinov za rabo na roko, z ge-peljem, motorno in parno silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelka, in pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte cenike!
iti S
noska Bosoninica v
registrovana zadruga z neomejeno zav??o
tolna ulica št« © (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Jlranllne vloge
se sprejemajo od rsakegn in bo obrestajejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4'/,. Obresti se pripisojejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leia. Hranilne knjižice se sprejemajo kot getov d?uar. r.e da bi ' se njih obre-Btovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pešti so poštno hranilne položnice na raipolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojiSa se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpil&rni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57i% in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje iipoeojaje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svejo ?aat proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, Btranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek td 9 d o !2 dopoldne in vsako soboto td 8 do ' 2 «iopcUr-e. iiri*m3i praznike. — V aradnih urah se sprejema in ii-plačuje denar.
pojasni?* dajejo
in prošnje sprejem?jo vsak delavnik cd 8.— II. dopoldne in od 2.—5. popo^ce , 6
Ponajlliiie» Ima «ndl na raspo!*** domn¿e hranilne nabiralnik«.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno draltro.
Odgovorni urednik: Fran Rikovlč.
Tisk tiskarne Sv. Cirila v Maribora.