O       P       A      Z       U       J
Kje je najbolj mrzlo? Na to vprašanjp bn skttriij fAslc izobraženec odgovorih ha severm-m teČaju. V rcsniri pa je najliujši mru/. — kakor zatrjujejo raziskovalci -~ v nekaifrih legah ob sibirski reki Leni, Tam je srednja mera nizkega raraza 62° Čelzija. Ni se lahko vmislili v to gTozoto. L. 1*>J8 je tuili nas po naših krajih močno treslo, da so nam zobje šklepetali in da snui |>rihajali polni sreža nu obleki v šolo; ¦ '.''udnr ni padlo srebro nikjer dalj kot ¦•h>pod ničlo. Povpre<no smo ime-H i-ii dober teden okrog 20" pod niflo. In \rinlar smo ta pritisk mo5no občutili. Vodovodne cevj so pokale, ker je voda zmrzovala, plUki so cepali. ozebliue so se TeČale in ranožile.
Tudi o toplofi smo bili poučeni, da ima-}o najliujšo vročino dežele ob ravtiiku. Pa ne pricte vročjnn do iiojvisje stopnje v t(?h deželali (n. pr. v Braziliji ali v drzari Konpo), pač pa okrog mesta Massaua r>b Bdet-em morjn, v EVHreji. severno oc? Abe-smijf*. lurn znaža srednja letna tcmpcra-tura Itoplina) 31° C nad ni<"Io. Če bi našo snUko mladino tja preseiili, bi tmela kar lKijircj vročiaske počitnice. V tem kraju
titdi noci nc prinesejo nič kaj ohladila. Pa kljuli temu žive tudi tukaj ljudje. Rojcni v tem podnebju se jzmlada pii%adijo ved-ni gorkoii in hi v inrzlih krajih, kakor so naši, fežfeo izhajnli. Je pač resiiičen pre-govor: »Povsod votla lcče in povsftd fie tudi  kruli  peče.<
Ali veš, kaj jc ophon«? O metru, litru. kilogramu govorimo žp kot o docela zna-nih stvareh. Manj nam je pa znaii >p!ionr (r^ci fon). Phou je eBota za merjenje šu-ma. hruma in vrišča. KtT je ropot zlasii bolnikom po raesiili nadle/na motnja jn brez dvoma zdravju tudi škodljiva, vsaj tako zatrjnjejo zdravpiki, so zafeli f>b$eg Šuma in ropola ozoačevati in meriti, Kol euoto so vzeli šum, ki ni velik. marver tak. da je za zdravo uho komaj slišon. To se ozuači z >0 Phon*. 30 fonov je ropot, kakor ga slišijo n. pr. na kaki predmcsi-ui. malo uporahljaiii cesti. Mi ljudje srno že nekoiiko glasnejši. kajti človcško go-vorjen je itna mero 60 fonov. Motonin knlo. ki nam gre že na živce, breuči z 90 foni, Kdor je Dil v večji kovačnici. kjer je čul ^bunfcati kfadivo močno« in še vce ta'ki'6 mož, ki razl)ijajo obenpm po nakovnlni-kih. bo vedel, kaj prernore šum 120 fono%r. Kar je čez, pa ni več za uscsa — in s^ na-Tadao ne meri več.
159