Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Grit štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača. OÓOOOO izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K. Posamezno številfaarftOH Poštnina plačana v RAST w lo OBMEJNIH S! ifENCEV UpravniStvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7,1. nadstropje. Telefon štev. 7. •••••• Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 2 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Posamezna številbam i. štev. Gornja Radgono, dno fi. januarja IV. loto. ■assa* ■■ "J + Janko Pelci umrl. Že prvi dan Novega leta nas je navdajala težka slutnja, da ne bo izdržal, da bo radi svoje visoke starosti podlegel zavratni in kruti bolezni. In res: Težka slutnja se je uresničila in jutro 2. januarja nam je naznanilo pretužno vest, da je izdihnil svojo blago dušo gospod Janko Pelci, posestnik v Policah, načelnik Posojilnice v Gornji Radgoni, častni član in ustanovitelj Kmetijskega bralnega društva i. t. d. Umrl je mož! Mož kristjan, mož delavec, mož značaj in dolgoletni odkriti bojevnik za ljudske pravice. Z njim lega v grob mož, ki je osivel v delu za ljudstvo, mož, ki je bil s celo svojo dušo vnet za sveto vero in milozvočno slovensko govorico. Malo takih in tako požrtvovalnih narodnih delavcev pozna naša severna meja. — Kljub svoji visoki starpsti je kazal neverjetno mladeniško delavnost in agilnost in je njegova osebnost imela velik vpliv v našem društvenem življenju. Gospod Janko Pelci se je rodi! dne 10. maja 1852 in je ves čas do svoje smrti porabil za vstrajno delo med ljudstvom. Poznan je bil po svoji modri prevdarnosti, s katero je utemeljeval svoje dejo in vse, kar je sploh podyzel. — Pokojni je ustanovitelj Kmetijskega bralnega društva, katero je ustanovljeno 26. maja 1894. Takratni soustanovitelji so bili župnik Anton Belšak, pater Emeran Šlander, notar Oton Ploj, odvetnik dr. Josip*Gorički, sedanji stolni župnik v Mariboru vlč. g. Fran Moravec in Jakob Kozar, takratna kaplana ter odvetniški koncipijent dr. Piki. Imenovano društvo ga je prošlo leto za njegove zasluge na gospodarskem in političnem polju imenovalo svojim častnim članom. Ustanovitev bralnega društva ima za našo sedaj državno, (prej le jezikovno) mejo velikanski kulturni pomen. Z ustanovitvijo tega društva je bil položen temelj ljudski prosveti. Dolga leta pred preobratom, posebno pa še za časa preobrata je bilo od vrlega pokojnika ustanovljeno društvo trn v peti našim tujerodnim nasprotnikom in neprijateljem. Med vojno je avstrijska oblast celo prepovedala društvu vsako delovanje ter se je v društvenih prostorih, kakor tudi v privatnem stanovanju blagega pokojnika izvršila stroga hišna preiskava. Kmetijsko bralno društvo je od dneva svoje ustanovitve preko burnih dni avstrijskega suženjstva ostalo kulturno in prosvetno ognjišče gornjeradgonskih Slovencev. Imenovano društvo deluje danes zelo živahno in ima poleg orlovskega odseka, še dobroizšolan tamburaški zbor in prav lep in nad vse delaven pevski zbor ter dramatski odsek. Vse to je delo blagega pokojnika, kateri je ustanovil društvo, ki se je tako lepo razvilo kljub težkim časom in raznim neprilikam. Pokojnikova vstrajnost je vse ovire premagala. Nadalje je bil pokojnik član sosveta okrajnega zastopa Gornja Radgona, vladni poverjenik krajnega šolskega sveta v Gornji Radgoni. Največjih zaslug za povzdigo narodnega gospodarstva na jezikovni meji pa si je stekel blagi pokojnik z ustanovitvijo Posojilnice, ki se je razvila v tridesetem letu svojega obstoja v miljonski zavod. Posojilnica slavi svoj jubilej v letu, ko je umrl njen ustanovitelj, ki je dolgih trideset let z vnemo in vs-trajnostjo deloval na polju slovenskega zadružništva. Kpubtemu, da ‘e bični skromnosti in zavoda in še-le pri voliti v načelstvo kot do dneva svoje snr velik razvoj, ki se je 'i jasen dokaz, da je . voljo in ljubeznijo do skega pomena za , y postala od leta c. r nostjo svojega nat stekel neomejnih zar V tridesetih letih svc/ štetim gospodarjem, danes in veliko zau ima svoje korenine gega pokojnika, ki . je mož na svojem i r velikanskega porne* kljub temu, da obs ‘ toriju vendarle moč nimi razmerami, c! dokaz, da je bil p< svojega imena. Del pirala v najtežjih d*r četju, začetem vsi k. Boga; ljubeznjiv je demokratičen. Kje prazne besede in vìe lahkomiselne ljudi. Umrl je — rn . i njim smo izgubili od Težko nam ie pri src skih ostankov. O o. svete vere, kateri je nastopal vsepovsod, k Skromen in m delom zgradil trajen Ako bi ničesar dru nitna stebra za ohr Njegova delav nost v javnem in e; pred Bogom in sv svoje soljudi. Bil je njiv, do nasprotnike” dela- in trudapolm ljudstvo, je mnogi ljudske stranke ter litične nasprotnike, se veselil njeneg;: Ni ga več.n v neskpnčno dobri Bo: duh pa naj ostane r, delu za vero, ljudstv Slava njegovenv! anovitelj Posojilnice, se v svoji nese-osti načeloma ni dal voliti v načelstvo i zboru 23. februarja 1893 se je dal i načelstva ter je od 15. februarja 1907 izvršujoči načelnik Posojilnice. Njen gnil vzlasti zadnja leta, je pač dovolj kojnik mož na svojem mestu, mož z a. Ustanovitev Posojilnice je velikan-verno mejo. Iz skromnih začetkov je gledan zavod, ki si je ravno z oseb-l — blagopokojnega g. Janko Pelcla a osamosvojitev narodnega kapitala, obstoja je Posojilnica .pomagala nebih v stiski. Isto nalogo vrši še dan-katero goji ljudstvo do tega zavoda omajnem zaupanju v delovanje bla-isti v težkih časih vedno pokazal, da Ustanovitev Posojilnice je brez dvoma naše narodno gospodarstvo. Ona je trideseto leto na jako neugodnem teri-kakor enaki zavodi z boljšimi promet-obstoje že petdeset let. To je ravno mož na svojem mestu, mož, vreden 'lo njegov vzor; vstrajnost ga je pod-:rgija je biia v vsakem njegovem po-obožno, verno mislijo na pravičnega svojih podrejenih, dober in resnično e nastopal, je dal vedeti, da sovraži teče načrte brez jedra in da pomiluje trti stojimo ob njegovem grobu, ker z .k0;. bojevnika in značajnega kristjana, o . poslavljamo od njegovih zemelj-.1 goe življenje, previden s tolažili red. o in povsod udan in za katero je er -e segal njegov vpliv, m po svoji naravi si je s svojim tihim aenik: Posojilnico in Bralno društvo, ie storil, je s tem postavil dva gra-slovenstva ob meji. am bodi svetel vzgled, njegova skromni življenju naj nas uči, da je velik idstvom 'le on, ki v tihoti dela za bičen in usmiljen, prijazen in ljubez-kritosrčen in nikdar surov. V svojem vljenju, katerega sadove bo uživalo oval. Bil je vnet pristaš Slovenske el s svojim nastopom vplivati na poki Straži“ je bil posebno naklonjen in i. Telo je zakrila zemlja, dušo je vzel ji nakloni pravično plačilo. Njegov nami in naj nas drami k vstrajnemu domovino, ornimi ! R. I. P. Mp Sklepni mlmali bilanca. V Gornji Radgoni, na dan Novega leta 1922. Zopet je eno leto utonilo v morje večnosti. Nehoté se človek vpraša: Kaj smo delali, storili in — dosegli? Odgovor je težek.4 Kajti, če hočemo govoriti o naši veliki politiki, bo odgovor drugačen, kakor če bi govorili o tihem delu za narod in domovino; drugačen bi bil pa tudi od govor o uspehu in delu strank, drugačen zopet o uspehih časopisja, bodisi našega ali nam nasprotnega. Eno je gotovo: Pri vsem našem delu nismo imeli dovolj potrebne ljubezni, dovolj moči oz, energije, odločnosti, vstrajnosti in vse premalo idealizma. Toda o teh ne-dostatkih smo govorili v obeh zadnjih številkah prošlega letnika. „‘Murska Straža“ stopa v četrti letnik, isti letnik kakor naša narodna država, radi katere in za katero je tudi nastal. List j -ostal zvest svojemu vzvišenemu namenu: Braniti severno jezikovno in državno mejo, četudi se stranki, ki list izdaja, podtika od strani precej dvomljivih patriotov razne državopreobratne namene. — Prošlo leto je bilo burno. Zaključeno je. Mnogo truda je za nami, mnogo prečutih noči in trdega dela, mnogo težkih računov, a sadovi -obresti od umskega kapitala — niso iz ostali. Mali so in niso malenkostni ter smo jih veseli. — — — Danes pred enim mescem smo sla vili praznik narodnega ujedinjenja. Mrtev dan je bil to in nam, ki smo učili ljubiti sveto domovinsko zemljo tudi v ljuti borbi, bedi in pomanjkanju, je srce ta dan ob stalo kakor v hipni smrti: Kje je tisto veliko navdušenje, ki bi nas danes moralo navdajati, danes na največji narodni praziiik ? ! Nič. Zastave visé medlo. Vse molči. Prazno, pusto, brez srca. Takrat je marsikateri rodoljub (ki se ne baha rad s svojim patriotizmom), pogledal za hip nazaj in premotril račune prošlega leta— Ne! Nemogoče je, da bi umrl v naših srcih čut, da smo po suženjstvu dolgih stoletij svobodni, tako svobodni, da imamo svojo lastno narodno državo! Čakali smo vstajenja in sicer velikega, mogočnega, silnega vstajenja gospodarskega, kulturnega in političnega. Čakali smo to vstajenje v svitu prve zarje naše ‘svobode. Kje je to hrepenenje? Mar je izginilo ali se razblinilo kakor bledi dim cigarete? Nikdar!! V naših srcih, svobodoljubnih in junaških glavah spi še ona velika misel, ki nas je bodrila v dneh suženjstva, misel, ki nam M. N.: Spoznanje. s=sss (Povest v pismu.) == (Konec.) O, ko bi tega človeka nikdar ne poznala! Koliko gorja mi je povzročil! Nekaj časa še se je držal doma, potem pa me začel zanemarjati. Hodil je svoja pota, iskal dvomljive družbe in zabave. Ta človek pač ni rojen za tiho, domačo, družinsko živ-jenje. Koliko sem ga prosila, naj ostane doma, a zaman! Obljubil mi je sicer, a izpolnil ničesar. Po enem letu sva dobila otroka. Kako rada sem prenašala vse trpljenje in vse muke materinstva 1 Zdelo se mi je namreč, da mi postaja mož boljši in da bo z otrokom posijalo solnce sreče v naše bedno domovje. Kakor hladna rosa na izsušeno polje uboge moje duše je padel ta žarek upanja v moje bolno srce—! In sedaj pride poglavje, katerega napišem s tresočo roko, poglavje, ki mi je ubilo življenje. Čez par mesecev namreč mi je umrlo dete. Razsajala je otročja bolezen Škrlatica ter pobrala malega črvička — moj up in moje vse. Koliko seru pretrpela, koliko prejokala! Takrat sem pač mislila, da je to najhujša bolečina kar jih pozna svet, ako umre materi v tolikem trpljenju rojeno ljubo dete. A prišlo je še hujše.... je podžigala silno hrepenenje po svobodni, močni in silni narodni državi. MÌ vsi smo za državo in podlež oni, ki je proti Celo leto je poteklo v boju ostre kritike vladanja in oni, katerim je bilo od nas poverjeno, da zastopajo narod in ; * ve koristi kakor tudi oni, ki so sprejeti v svoje roke vesla državne ladje — i izprašajo svojo vest, kako so to težko, ! odgovorno in veliko nalogo izvrševali. ! Kako so jo izvrševali? Ne vedno dobro; i večkrat celo slabo, skrajno slabo.... Ako j ; A ponavljali vse to, kar smo po nezmož-1 osti ali dobičkaželjnosti ali kaki drugi „hotnosti“ enega ali drugega državnega mož a izgubili na ugledu, posestvu in prahah, bi pokvarili praznično razpoloženje Novega leta. Javnost, ki je neizprosen sodnik naj sodi delo državnih voditeljev ! 'r X populi, vox dei... (Glas ljudstva, glas I dii). Od tega to klaverno razpoloženje. Obmejni Slovenci! Kdo izmed vas ne J 'znava, da so njegov oče, praoče, dedec ; i. d. bili pravi kristjani, odločni, pre-Nčani, pošteni kristjani?! Kdo ne priznava i ■ ičanskih načel? Vsi jih priznavamo in j oko nas poganski „svobodomisleci“ gle-" go po strani in zmerjajo z raznimi pri-! i uld. V nas je krščanska ljubezen, zato I nas to ne boli. Ožigosani smo na najvišjem j sui zemeljske oblasti kot državi nevaren sent. Orožje „skrivamo“. A kljubtemu zapuščamo ljudstva, ne zapuščamo I ':ve, ljubimo jezik naših očetov, vero •ih mater. Tako je prav. V težkih časih I živimo in se razvijamo. Naše organizacije j delajo, tiho, brez hrupa in kričeče re-‘ mie, a delajo in bude ljudstvo k zavesti, I k delu, k vstrajnosti, k ljubezni, k idealnosti. V tem znamenju smo preživeli prošlo leto. V bodočem pa moramo to delo podvojiti, če ne podesetoriti ! V orga-rizaciji je moč in časopisje je naše z ožje. Sklepni letni račun je kljub žalostnim kisom zelo razveseljiv: bilanca je ugodna, oralni dobiček je dober. Treba je deliti naprej in dosledno v duhu naših prvo-■ ■ orite!jev : dr. Kreka in drugih. Ljudstvo dm« bodi nad vse. Ono nam bodi naj-v;vji vzor. Iz njega smo vsi, lijemu smo dolžni sebe. Kdor pa zametuje ljudstvo, ga bo isto tudi zavrglo. V delu za ljudstvo pa nam svetita dve znamenji: Križ ra plug. Z neumorno delavnostjo, požrtvovalnostjo, nesebičnostjo, ljubeznijo, vstraj-: ostjo in energijo posvetimo v Novem h tu vse svoje moči na oltar Bogu, Narodu in Domovini! Mož, namesto da bi me tolažil v brezmejni žalosti, me je mučil in trpinčil, kjer in kolikor je le mogel. Dolžil je mene, da sem premalo pazila na otroka in prepozno poklicala zdravnika. Kako so rezali taki očitki v ranjeno moje srce! Čez par tednov sva se preselila iz kraja, kjer sem preživela toliko let in doživela toliko bridkosti. On je tako hotel in tudi jaz se nisem zoperstavljala, kajti upala sem, da v drugem kraju lažje pozabim temne preteklosti! Cecilija! Zdaj, ko bom napisala zadnje poglavje, tragično dejanje bednega .mojega življenja, boš mi gotovo tudi Ti potrdila, da je to najhujše, kar mora raniti in moriti človeško srce. Moj mož me je namreč — zapustil. On, ’-.aterega sem ljubila, za katerega sem trpela, ’ - eremu sem se žrtvovala, za katerega sem tehtala svoje življenje, on me je zapustil, ker se me je — naveličal. Koliko sramu pred ljudmi in samo seboj sem občutila, ko sem izprevidela, da ga sploh več ne bo domu in da si drugje gradi svoj dom. — Kakor izžeta limona, ki se vrže na smetišče — mi je vpilo nesrečno srce. Ponižana in razžaljena sem obupavala v svoji nesreči, on pa se je veselil, zabaval in — pil. In tako ni čuda, da sem omagala pod težo trpljenja. Vrglo me je v postelj, kjer sem se borila med življenjem in smrtjo dolge tri mesece. , A zmagalo je življenje, ker mi je usojeno še nadalje trpeti. Culukafrska kuhw.*«. Culukafri so ljudje, ki žive v južnem delu Afrike in so ohranili običaj, da jedó svoje soljudi. Po tem svojstvu se meri kulturna stopnja tega naroda. Toda človeku, živečemu v Gornji Radgoni se zdi, da so Culukafri visoko vzvišeni nad kulturo enega človeka, ki. si z neprimerno surovostjo osvaja Gornjo Radgono in njeno okolico. Ta človek je tipični bahač, posestnik miljonov in vodja takozvane samostojne stranke — Korošec. To ime je znano po sodnijah in odvetniških pisarnah širom cele Slovenije. — Do-sedaj smo gornjeradg. in okoliški Slovenci še nekako prebavljali njegovo arogantno, odurno, prostaško nastopanje, a od danes, ko smo spremili blagega Jankota Pelcla k zadnjemu počitku, je ta hijena v človeški podobi skrunila cerkveni obred s tem, da je ravno v času, ko se je pomikala krsta mimo njegovega dvorišča, pustil streljati. Padli so najprej trije streli, pozneje zopet trije in iz line njegovega podstrešja je nekdo porogljivo pomolil trobojnico. Pogrebci so se brez izjemi; vsi zgražali nad hotentot-skim obnašanjem breztaktnega stvora, kateremu manjka vsak čut dostojnosti in pijetete. Živemu bojevniku za pravico in resnico Jankotu Pelciu ni upal pogledati v oči, ali mu nasprotovati, le nad mrtvim truplom v delu in požrtvovalnosti opešanega narodnega delavca si upa hijena v človeški podobi, da na dan pokopa, ko vsakega, tudi najbolj nevernega človeka objame globoka resnost, skruniti cerkveni obred in pijetetno razpoloženje ljudstva,- ki spremlja pokojnika k zadnjemu počitku. Moža, ki je osivel in opešal v delu žali mrtvega vojni dobičkar in verižnik. Vsi, ki so to videli in čuli, si tega zverinskega obnašanja ne morejo razlagati. Razburjenost nad brezprimerno surovostjo je upravičena. Pričakujemo, da bo ljudstvo izvajalo svoje primerne posledice in dalo brezvestnežu vedeti, da se zaveda njegovega zločina. In ta stvor je vodja slovenske stranke samostojnežev ?! Če je vodja tak, kakšni naj bodo drugi ? Čudimo se le našim demokratom in inteligenci splqh, da tak izvržek človeške družbe upoštevajo in se zanj potegujejo. Poklicano oblast pa ponovno opozarjamo na tega zločinca in prosimo v interesu javne morale, da se onemogoči kot občinski častnik in da se ta madež naše severne meje enkrat za vedno izbriše. Na razpolago so oblasti žaljive izjave in skrajno grdi izrazi, katere tukaj iz nravstvenih, ozirov ne moremo obelodaniti. Tičejo se blagega pokojnika in so izgovorjene neposreduo po doznali smrti. V pero nam sili še marsikaj, pa bodi za danes. Več ob priložnosti. Tedenske novice Oklic slovenskim pevskim zborom in pevskim društvom: Glasom sklepa pripravljalnega odbora snujoče se zveze Slovenskih pevskih zborov bo Ustanovni občni zbor te zveze v petek, 6. januarja 1922,, na dan sv. 3 Kraljev ob 10. V najkrajšem času bova sodnijsko ločena. Ko se to zgodi, potem se hočem preseliti nazaj tje gor za zelene gozdove k sv. Vidu, kjer mi spi pokopanih toliko upov, rojenih v davni mladosti, v siečnejših dneh. Tudi moje dete počiva na pokopališču, tam na hribčku za cerkvico šentvidsko. In sama hočem, da me pokopljejo tik njega, ko ponehajo silne bolečine in se umiri in upokoji ranjeno moje srče. Gotovo bo bolje ležati v hladnem grobu, kot z obupom in razočaranjem hoditi med življenjem. Moja povest je pri koncu. Danes, ko sem slišala na ulici, kako prisrčno si voščijo ljudje veselo in srečno novo leto, je leglo v dušo spoznanje, da za me ni in ne bo več sreče na tem svetu, ker je biti ne more. Človek, kateremu sem darovala vse svoje sile in moči, tepta mojo ljubezen, mojo žrtev, moja čuvstva. Cecilija, v tem spoznanju trpim in to trpljenje je gotovo — najhujše. Ali bor imel on veselo in srečno novo leto? Kdo ve...? In Ti? Si srečna v svojem domu, kaj? Blagor Ti! Kadar bom se preselila nazaj med zelene smrekove in bukove gozdove k sv. Vidu in tam živela ločena cd človeka, katerega sera kovala nad zvezde iu ločena od vsega sveta, takrat, ljuba Cecilija boš me prišla obiskat v samotno moje domo’ . Obljubiš? Spominjaj se svoje nesrečne Amalije! uri dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica št. 7 II. nadstropje. Namen zveze naj bi bil, združiti vse slovenske pevske zbore v svrho izpopolnjevanja pevske izobrazbe. Zveza bi skušala doseči svoje namene s zborovanji, poučnimi predavanji, s skupnimi pevskimi nastopi s poučnimi tečaji, z ustanavljanjem pevskih zborov v krajih kjer jih še ni, z izdajanjem potrebnih not in strokovnega glasila, z evidenco statistike o delovanju zborov i. t. d. Podpisani pripravljalni odbor vabi vse pevske zbore in pevska društva na Slovenskem, da javijo svoj pristop podpisanemu do 5. januarja 1922. in da odpošljejo k ustanovnemu občnim zboru, na dan 6. januarja, svojega zastopnika, pooblaščenega od občnega zbora ali odbora svojega društva. V Ljubljani, dne 25. decembra 1921. Za pripravljalni odbor „Zveze slovenskih pevskih zborov“. Naslov: „Zveza slovenskih pevskih zborov“ Ljubljana, pisarna Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8|I. M. Hubad, načelnik. Misijonskim prijateljem. Misijonska zveza je izdala za 1. 1922 lep koledar z naslovom „Marijin misijonski koledar“. Misijonske prijatelje bo razveselila zanimiva vsebina z lepimi slikami. Naroča se v Misijonišču v Grobljah, pošta Domžale. Cena mu je 3 din. (12 K). Cirkulacija bankovcev v Avstriji znaša po izkazu 30. novembra t. 1. 120*6 milijarde avstrijskih kron. Sporazum angleške vlade z Irci. Dolgo je trajal boj ruskega naroda za ,svobodo proti angleški vladi. Ti boji so bili včasih tudi zelo krvavi. Sedaj je pa slednjič vendar enkrat prišlo do sporazuma Ircev z angleško vlado. Najvažnejša določba dogovora je, da je bila Irska povzdignjena na dominij britanske države. Irska bo odslej imela vse pravice in odgovornosti, ki pripadajo celokupni državi. Irska dobi pravico vzdržavati svojo armado in mornarico. Igra ruske valute. V sovjetski Rusiji so se poštne pristojbine podvojile. Za en list, ki ga pošta dostavi, je treba plačati 2000 rubljev. Dopisi. Izjava. V izogib eventuelnim nespo-razumljenjem izjavlja podpisano uredništvo, da je izdajatelj lista poseben konzorcij in da tiskarna Panonija nima z listom nič skupnega. Ista je podjetje za-se in od lista „Murska Straža" popolnoma neodvisno in seveda tudi za tendenco lista neodgovorno. Uredništvo. G. Radgona. Pri g. komisarju Karabajič so na novega leta med gosti darovali Din. 30 za Jugoslovansko matico. Hvala lepa darovalcem. Za zaščito dece je nabral ob božičnih praznikih vrli g. Gorše znesek od 480 K in na Silvestrov večer za Jugoslovansko Matico 400 K. Vsa čast požrtvovalnemu rodoljubu, kakoršnih je zelo malo med obmejnimi Slovenci ! Za Obmejni tiskovni sklad so darovali : Neimenovani, ker se mu je en članek zelo dopadel 52 K, drugi neimenovani za Novo leto 20 K. Iskrena hvala! Dinarska vrednost. Posojilnica v Gornj Radgoni razglaša, da je s početkom novega leta začela s poslovanjem v izključno dinarski vrednosti, kar naj blagovolijo vsi vlagatelji, člani-zadružniki, imetniki tekočih računov in drugi interesentje vzeti na znanje. Zaračunavanje v dinarski vrednosti je mnogo bolj enostavno kakor računanje v kronski vrednosti, ker je dinarska označba razvidna iz bankovcev na prvi hip. Gornja Radgona. Ker mi ni bilo mogoče, posloviti se pred mojim odhodom iz Gornje Radgone od vsakega svojih znancev in prijateljev, storim to tem potom in kličem vsem prisrčni: Zbogom! Janko Sattler, bivši upravitelj „Murske Straže“. Gornja Radr .. Pogreb blagopokojnega Jankota Pelcla se je vršil v sredo, 4. t. m. predpoldne. Sprevod se je začel ob 3/49 uri od hiše žalosti k župni cerkvi sv. Petra, kjer je vlč. g. župnik A. Kocbek po običajnih mrtvaških molitvah služil sv. m r v zadušnico, nakar se je začel pomikati mrt "V' sprevod na pokopališče. Udeležba je bila nad vse veličastna in je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni g. J. Pelci. Ko so krsto ustili v zemljo, je govoril preč. g. župnik ga; j slovo. Globoka, resna žalost je prevzela avzoče, nakar je pevski zbor bralnega dr. : r zapel „Nad zvezdami“. Po pesmi je govor" ?•. nadučitelj Mavrič, ki se je v iskrenih bes 3 h poslovil od pokojnika kot načelnika kraj . šolskega sveta. Pogreba se je udeležila šo: . mladina z učiteljstvom, deputacija ognjeg - . , Orlov, Bralnega društva, Posojilnice in drug": 1 jfporacij. Posojilnica je poklonila lep vene r Proti poldnevu se je številna množica 'la v trpki zavesti, da je zgubila narodna m , aoža-poštenjaka. N. v m. p.l Gornja Rac/ (Prireditev.) Orlovski odsek tukajšnje?./ Zijska bralnega društva priredi v nedeljo, -Oc 3. t. m. v prostorih Posojilnice F. S. Fi- Z -/vo ljudsko zgodbo v 3. dejanjih „Veriga“1 . ek točno ob 4 (16.) uri popoldne. Vstop* edeži 1. vrste Din. 5*—, II. vrste 4*—,. III. , ’ Din. 3-—. Stojišča po dva (2) dinarja. vodaj a vstopnic v pap. trgovini Panonija, f , :lji poštene igre so iskreno vabljeni. Dopisnike, Z i čajo podrobno o darovih, prosimo, da označuj : /te le v skupnih zneskih, ker je prostor itak " obsežnega"časopisa zelo dragocen in ne j baja za važnejše stvari. Napredek p carskih „Novin“. Prekmurske „Novine, 0 . ’o Slovenske Krajine“, katere izdaja pr- / prekmurske svobode vlč. g. Jožef K!e’ poslanec so izšle ob Novemletu v znak; /ji, moderni obliki in s zelo bogato vse!'.' ?. .Novinam“ kot našemu sobojevniku za pr,: obmejnega ljudstva že- limo obilo uspeha , oožjega blagoslova. Prijateljem prekmurske^ padstva priporočamo list v naročbo. Naroča « Črenšovcih, Prekmurje. V svrho odstranit.' predsodkov, ki vladajo o Prekmurcih tostr; : eni strani in predsodkov, ki vladaju v Prekmurju o nas oz. ostali Sloveniji na drugi str: h, bo zelo dobro, delati na to, da se tudi naš k , kateremu gotovo noben resen človek ne m. podtikati nepoštene politike, razširi po P. -k nurju še bolj, kakor je dosedaj. V vzajemnosti je naša zmaga! Le v vzajemnem boju homo priborili narodu vzlasti obmejnemu ljudstvu • . častni član Bralnega društva, nega šolskega sveta itd. 'raj, v častitljivi starosti 70 let /. vere mirno v Gospodu zaspal, pokojnika se vrši v sredo, dne zjutraj od hiše žalosti v Policah ’etra, kjer se bo pred pogrebom ušnica. počiva v miru ! goni, 2. jan. 1922. Načelstvo. Učenca iz poštene hiše, zdravega in krepkega, ki ima veselje učiti se trgovino, sprejme takoj Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni. Zelo lepo miza za pisarno je za oddati v Spodnjem grizu hišno štev. 16. Molčite in hrušove za razsaditev v drevesnice nudi Drevesnica I. Dolinšek Št. Ilj, p. Velenju. Majhno posestvo blizu cerkve Mala Nedelja se da za več let v najem, eventuelno proda tudi. Pojasnila se dobe samo 15. in 16. januarja 1922 župnišče Mala Nedelja.