Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trsi, Ulica Martiri del la Liberta (Ul, Commercialc) 5/1. 'Icl. 28-7/0 /.a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. prod. (casclla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 1'ošlnini platema v nulo.'in; NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lii 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Ogluši po d o g o v o r n Spedizione in abh. poslale I. gr. ŠT. 535 TRST, ČETRTEK 11. FEBRUARJA 1965, GORICA LET. XIV. Vpiakmjs naiodi/iih uumjMu Dandanes se v Evropi malo govori o narodnih manjšinah, zlasti odkar so bila zaključena pogajanja o raznih mirovnih pogodbah po drugi svetovni vojni. Ta vprašanja, kot vemo, sicer niso bila vsa in dokončno rešena, odrinjena pa so vstran in kdor jih nanovo načenja, se nekako pregreši zoper 'nednarodni »bonton« dobrega sosedstva in mirnega sožitja med državami, ali pa bi se 9a spričo nevolje, ki jo s tem vzbudi, vsaj lohko polotil tak občutek. Kaj je vzrok tega pojava, te današnje dozdevne brezbrižnosti do usode narod, lih manjšin? V prvi vrsti je to gotovo reakcija na nacionalistične ekscese, ki so privedli do druge svetovne vojne. In pobesnelim nacionalizmom in rasizmom Evrope, katerih nav-dihovavec je bil Hitler, so služile prav narodne manjšine kot eno najvažnejših sredstev njihove nasdne politike; služile so jim za pete kolone, kot vzroki in sredstva priti-s a in kot povodi za aneksije, osvajanja in vojno. Današnji svet se boji ponovno razvneti ie strasti, ki j iih je težko pomiriti, ko se enkrat razplamtijo, in ki nujno privedejo do kolektivnih in individualnih tragedij, kot smo videli to v zadnjem času na Južnem Timskem. Zato se zdi, da je bolje, ne ponov-n° načenjati teh vprašanj in ne drezati v sta-r® rane. Drugi vzrok dozdevne brezbrižnosti za b=odo narodnih manjšin je na Zahodu zavest sRupne ogroženosti po sovjetskem komuni-ZlT|u. Ogrožena zahodna Evropa si v dvaj-Set.'h letih po drugi svetovni vojni ni mogla Pdvoščiti medsebojnih prepirov in napetosti !'f!radi narodnih manjšin (če izvzamemo Tur-Cll° in Grčijo ki pa ju je težko prištevati k resiičnemu evropskemu Zahodu). Posamez-'le države, ki imajo manjšine v drugih za- °dnih državah, ki so njihove partnerke v ^'antskem paktu, so se zato zavestno vzdr-Zale vsakih odločnejših intervencij v prid teh sVojih manjšin, da bi ne motile odnosov v ^upnem zavezništvu. To velja zlasti za Zahodno Nemčijo, ki je povrh še obremenjena s^Hitlerjevo dediščino in si ne mara nakopati °čitkov novega nacionalizma in ekspanz:v-n°sti, podžigajoč nacionalna čustva v svojih IT|anjšinah. Tretji vzrok temu pojavu so združevalne težnje v Evropi. Politika Združene Evrope, ki s® je konkretizirala v Evropski gospodarski skupnosti, v Skupiem trgu, v EFTA in v drugih oblikah meddržavne povezanosti, je vzbujala upanje, da bodo meddržavne meje uostale s časom gola formalnost, samo črte na zemljevidu, ki ne bodo več ovirale živega obtoka ljudi in idej ter materialnih in kulturnih dobrin med evropskimi narodi. Tako bi se lahko začutile narodne manjšine kljub svoji državnopravni pripadnosti k dru- (Nadaljevanje na 2. strani) VSEBINA run SPORA/IIMA Oli zaključku seje dcv: nsko-nabrežinskega občinskega sveta, o čemer poročamo na 4. strani lista je novoizvoljeni župan Drago Lcgiša podal naslednjo izjavo, v kateri je orisal vsebino političnega sporazuma med strankami sredinske levice in Slov. skupnostjo. »Večina, sestavljena v tem občinskem svetu, je nastala na osnovi sporazuma med strankami občinskih svetovalcev, pripadajočih Krščanski demokraciji, Italijanski socialnodemokratski stranki, Italijanski socialistični stranki in Slovenski skupnosti. Ta večina sloni: 1. na splošni politični osnovi, na kateri so nastali sporazumi o levi sredini v državnem merilu, in na te sporazume se sklicuje pri določanju oznake ter usmerjenost tega sodelovanja; 2. na konvergenci strank leve sredine in Slovenske skupnosti o politiki, ki jo je treba izvajati glede vprašanj slovenske narodne skupine; 3. na upravnem programu za prihodnjih pet let. Ta odločitev je posledica skupnega sklepa KD, PSDI in PSI, da potrdijo svoj pristanek na politiko leve sredine ter sklepa, da jo 'nadaljujejo in okrepijo in tako tolmačijo hotenje volivcev, ki so izrekli svojo podporo strankam leve sredine. Sodelovanje Slovenske skupnosti izhaja iz pristanka, ki ga je ta organizacija demokratičnih Slovencev dala in ga potrjuje politični liniji leve sredine ter iz hotenja, da neposredno prispeva k demokratičnemu reševanju vprašanj slovenske mairšine v skupni obvezi za prispevek k stvarnemu izvajanju načel italijanske ustave, upoštevajoč pri tem obveznosti in akte, ki jih je podpisala vlada. Sporazum med štirimi političnimi skupinami, ki predpostavlja popolno ideološko samostojnost štirih strank, njihova različna izročila, težnje ter izkušnje, ima zlasti za cilj dosego širšega sodelovanja ljudskih množic pri upravljanju javnih zadev, bolj krepko in odločno akcijo proti gospodarskim privilegijem z nravsH/enostjo in poštenostjo v javnih zadevah, s korektnostjo v upravnih zadevah, z odklanjanjem sleherne nacionalistične skrajnosti, naj se pojavi kjerkoli. Ta politika mora upoštevati splošno potrebo po ozdravitvi in razvoju gospodarstva v de-vinsko-nabrežinski občini. Politika do slovenske manjšine mora predvsem podpirati složno in omikano sožitje med italijansko in slovensko govorečimi državljani, kar naj se postavi kot temelj za samostojni kulturni in socialni razvoj manjšine. Popolno izvajanje demokratične metode bo osnovni pogoj za prepričano in polno sodelovanje slovensko govorečih državljanov v življenju republike. Le tako bodo lahko odpravljeni razlogi za trenje v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih in le tako bo manjšina lahko sodelovala za boljše razumevanje med različnima izročiloma in omi-kama. V tem duhu in teh perspektivah so se KD, PSDI, PSI in Slovenska skupnost obvezale, da bodo temeljito proučile — tudi v komisijah omenjenih štirih političnih skupin najnujnejša vprašanja, ki zanimajo manjšino in nakazale najprimernejše rešitve, ki jih bodo nato podprle na ustreznih mestih. Štiri politične skupine se v skupni politič-no-upravni obvezi strinjajo, da morajo bili zaščitene narodne značilnosti naselij, izvzem-ši seveda naravno gibanje, izhajajoče iz gospodarskega in socialnega razvoja. Devinsko-nabrežinski občinski odbor, ki ga podpirajo svetovalci KD, PSDI, PSI in Slovenske skupnosti, jemlje na znanje politični uvod, ki je osnova sporazuma med strankami leve sredine in Slovenske skupnosti ter potrjuje, da je treba priznati čim š'ršo avtonomijo in socialno funkcijo krajev ni h ustanov in v ta namen naglo izboljšati zakon o občinah, pokrajin.ah ter krajevnih financah. Potrjujoč splošno smer politike do manjšine, o kateri govori sporazum med štirimi političnimi silami, poudarja, da je to politiko možno izvajati tudi v občini Devin-Nabre-žina. V Devinu-Nabrežini so v svetu in občini podani pogoji, ki so potrebni, da se pod vzame demokratično sodelovanje med Itali jami in Slovenci s perspektivami stalnosti. Večina, ki je ustanovljena v Devinu Nnbre žimi, bo strogo omejena na v njej zavezane štiri politične sile, ker so samozadostna ter politično in programsko popolnoma samo stojna večina. Zato seveda po pravilih demokratične metode ostaneta izven večine P.L.I. na eni in K.P.I. na drugi strani. Liberalna stranka zaradi svojega različnega gledanja na cilje in metode politike demokratičnega razvoja in dviganja širokih ljudskih množic ter na pravice slovenske manjšine; komunistična partija zaradi razlik v programih in predvsem ker zavzema močno nasprotno stališče do velikih vprašanj svobode v družbi in državi. Nova večina se bo vedla do opozicije po načelih demokratične dialektike. Zahtevala bo pravice večine in spoštovala pravice opozicije. Odbor ne bo vodil diskriminacije med občani, ki so v okviru zakona vsi enaki pri uživanju svojih pravic ter izpolnjevanju dolžnosti, ki iz njih izhajajo, neglede na njihove socialne ih kulturne razlike.« RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 14 februarja, <>b 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Cvetke v s'oven s'ki pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »VVinnetou«, (Karl Mav), za radio dramatiziral Jožko L.ukeš; il2.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kaj; zakaj... Odme-\’.i tedna v naši deželi 14.30 Sedem dni v svetu; 15.00 Znani pvvci: Nat King Cole; 15.30 »Človeško življenje«, radijska drama Mauricea Picarda, prevedla Nada Konjedic. Igrajo člani Radijskega odra, režira Jože Peterlin; 18.30 Kino, včeraj in danes — pripravil Sergij Vesel; 20.30 1/ slovenske folklore: »Pratika za drugo polovico februarja«, pripravil Niko Kuret; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Klasična simfonija. o PONEDELJEK, 15. februarja, ob. 12ji5 1/. slovenske folklore: »Pratika za drugo polovico februarja«, 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Ivan Artač; 18.30 Koncertisti naše dežele; Pieretta Tamanini-Daceva; 18.45 Trobentač Bunny Barigan; 19.15: Plošče /.a, vas: 18. qui/. oddaja; 20.35 Hans Werner Henze: Boulevard - Solitude, opera v sedmih slikah. ♦ TOREK, 16. februarja, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora: »Jesen-ček«; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 22.000 Slovenske novele 19. stoletja: »Hinko Dolenc: »Fi done, maman, |c baron«; 22.20 Soli stični inštrumenti v času od 17. do 19. stoletja. ♦ SREDA, 17. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 12.15 V Trstu pred sto ieti; il3.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izva-javcev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Iz programske glasbe, pripravil Gojmir Demšar; 19.15 Higiena irr zdravje, pr ipravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert orkestra »Alcs sandro Scarlatti«, Italijanska Radiotelevizija iz Neaplja. V odmoru '(približno ob 21.30) Knjižne novosti: Martin Jevnikar: »Zbrano delo Cirila Kosmača«. ♦ ČETRTEK, 17. februarja, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu; d7.35 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pri. pravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Pravda za slovenski črkopis«; 20.35 »Brigadir«, igra v petih dej. D. I. Fonvizina, prevedel FiHb’ert Benedetič. Igra R.O., režira Jože Peterlin. ♦ PETEK, 19. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (za 11. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Pomenek s po slušavkami; 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Slovenski solisti: Pianist Aci Bertoncelj; I9j15 Odporniško gibanje v italijanskem pripovedništvu: Gtargio Pullini: »Rezistenca kot ozadje«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Obletnica meseca: Rado Bednarik: »Raziskovavtc Sven Hedin, ob stoletnici rojstva«. ♦ SOBOTA, 20. februarja, ob: 11.45: Naš juke-box; 12:15 Kulturni odmevi - dejstvo in liudje v deželi; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Pev-ski zbori Furlanije-Julijske krajine; 17.20 Druui vatikanski koncil. Poročila in komentarji: 17.30 Pisani balončki; radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; il9.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuershuh; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca, vodi France Cigan; 21.C0 Za smeli in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 14. februarja, nedelja: Valentin, Tinca 15. februarja, ponedeljek: Jordan, Faiustin 16. lebruarjai, torek: Danilo, Ljubo 17. februarja, sreda: Silvin, Darom ir 18. februarja, četrtek: Dragoslava, Smiljan 19. februarja, petek: Miro, Rado 20. februarja, sobota: Leon, Lev k a Izdajatelj: »Novi list« d. / o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 uporniki v ponedeljek okrog IDO 'kilometrov ocl mesta Paul is, sla bila dva bela na jemnika ubila, osem pa je bil() ranjenih. Najemniki so pripadali koloni kongovske vladne vojske, ki je odšla v soboto i/. Stan-leyvilla, tla 'bi r/asedla 'kongovsko-sudansko mejo in preprečila pošiljanje pomoči i/. Sudana upornikom. Po nekaterih vesteh je bilo ubitih v tisti zasedi tudi osem kongovskih vojakov. Iz istih virov poročajo, d.-.ti zadevajo sile kongovske državne vojske od sobote na vedno večji odpor s strani dobro oboroženih upornikov. V koloni, ki j zašila v zasedo, je bilo 100 be’;ih najemnikov in 600 Kongoveev. že prej je poveljstvo kolone javilo, da je In zaplenila upornikom sovjetsko, češko in kitajsko orožje, kar bi dokazovalo odkrito poseganje vzhodnega bloka in Kitajske v kongovske notranje spore. V splošnem se zdi, da je Combe zadnji čas še nekoliko ulrd.il svoj notranjepolitični po'ožaj. Zadnje dni je uspešno zaključil tudi dolga poga jan ja z Belgijo glede raznih gospodarskih vprašanj. Sporazum je bij že podpisan. Uporniški voditelji, zlasti Gbenya in Souimaliot, pa zadnje čase veliko govorijo o pomirjenju in () enolni nacionalni vladi, ikair zveni prav zapeljivo. Poslavljajo le la pogoj, da mora Combe izgi-jiiti in z njim beli najemniki, ki so hrbtenica njegove vojske (glede na to, da la še ne obv'ada metod modernega vojskovanja). Jasno pa je, da je to le taktika, ker bi .potem postali, oni praktično gospodarji položaja v Kongu. Vprašan je je, če bodo zahodne sile na to pristale, čeprav si zelo žele, da bi v Kongu končno piršV) do miru, zlasti tudi v interesu tamkajšnjega prebivav- slva, ki se vedno bolj pogreza v stisko iuii barbarstvo, ponekod, pa vlada celo lalkola. ker ljudje zaradi spopadov med plemeni in zaradi državljanske vojne ne morejo v red.u obdelovati svojih polj. Poljedelstvo pa je zaenkrat še edina gospodarska pano ga, od katere živi Kongo. Čomibejev padec bi verjetno le še pove- Slovenska mladina sledi Prešernu Tudi letos so pripravile šole na Tržaškem prisrčne interne proslave za obletnico smrti naj večjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Posebno prisrčna proslava je bila v ponedeljek v šoli na Opčinah, kjer so otroci na skupnem nastopu recitirali najilepše Prešernove pesmi. Prešernovo smrtno Obletnico pa so počastila tudi nekatera prosvetna društva s predavanji in akademijami. To je znak, da ima tudi današnji rod, smisel za lepoto in vsebino poezije tega 'genialnega slovenskega pesnika in da mu sledi v njegovi ljubezni do slovenstva. Dokler nam bo Prešeren v tem za vzgled, se ni bati, da bi začeli omahovati v svoji zvestobi slovenstvu. Lepo je, da se z/asti mladina že v nežnih letih seznani s Prešernovim pojmovanjem slovenstva in se uči od njega ljiube/.ni do svojega naroda. • Za pomoč bolni 14-letni Aniti (glej zadnjo številko N P.) darujejo: D. G iz Stmavra 2000 lir, A.A.Z. iz Trsta 10.000 lir. ker bi s lem izginil s kongovski politik, iki ima izobrazbe itn ki ve, kaj mnogim afriškim državni-»afriški«, ker sc ni brezpogojno pridružil politiki 'tiste večinske skupine afriških držav, kj. ji nakazujeta smer in ji dajeta ton Ben Bella in Nkru-mah. Toda tudi ti politiki bodo morali končno sprevideti, da razvoj Afrike ni možen brez mirnega 'in konstruktivnega sodelovanja z Zahodom, ki edini, lahko nudi Afriki potrebne kapiitale, stroje in izkušnje. Afričani so še vedno kot obsedeni od strahu pred »kolonialisti«, boje se, d.a bi ob takem obširnejšem sodelovanju spot izgubili svojo neodvisnost. Zahod bi morail seveda vse storiti, da bi pregnal to njihov-.) nezaupanje in s,i zaslužil trajno zaupanje. Vprašanje pa je, če je na Zahodu dovolj modrih politikov, ki bi se tega zavedaM in ki so dovolj nesebični, da bi biiii pripravljeni nudili afriškim ljudstvom pomoč, ne da bi skušah lo izkoristiti. V platin n j p- navadnih manj;]in (Narlaljevante s I. strani) ui clr/avi vendarle tesno povezane z matič-.T i ni narodom, v okviru Združene Evrope, pojmovane kot organska celota, kot nekak skupni evropski državni narod, neglede na jezike in državne organizacije. Poleg tega je treba tudi upoštevati, cla so nekatere države precej liberalno rešile manj-, ši.iska vprašanja, vsaj tako, da ni mogočo več govoriti o takem preganjanju manjšin, kakor n. pr. pred vojno ravno pri nas na Primorskem. Tudi to je vprašanju narodnih manjšin vzelo značaj akutnosti. Tako so danes vprašanja narodnih manjšin dozdevno malo važna spričo mnogih veliko nevarnejših problemov, ki vežejo pozornost odgovornih politikov. Vendar pa bi se moti li, če bi mislili, da so ta vprašanja s tetri dokončno izgubila na svojem pomenu. Zavedati se je treba, da je možno graditi resnično Združeno Evropo samo na narodih, •ie pa zgolj na vladah in državah. Samo če I 'O zgrajena na narodih, bo trdna in bo pre-■ la v zavest evropskih ljudi ter si bo pridobila njihova srca. Taka iskreno občutena Združena Evropa pa ni možna, dokler vse države, ki se povezujejo vanjo ali stremijo po tem, ne bodo pravično rešile svojih manjšinskih vprašanj in dokler bodo o tem slepomišile ter izkoriščale sedanje zatišje v tem pogledu samo za to, da manjšine čimprej in čimbolj mirno asimilirajo. Tudi v današnji Združeni Evropi Skupnega t: ga bodo ostale nevarne, čeprav skrite razpoke, če teh šest držav ne bo rešilo manjšinskih vprašanj, kakor se spodobi in kakor bi zahteval duh Združene Evrope. Taki problemi obstojajo v Franciji, Italiji, v Nemčiji in v Belgiji, v tej ali oni obliki; povsod so še možni vzbuhi nacionalnih strasti in tucll upravičenih pritožb zaradi ravnanja z manjšinami. Bolje bi bilo, da bi se vlade ne delale v tem pogledu gluhe in da bi iz iskrene privrženosti evropski ideji dovolile manjši-i nam na svojem ozemlju široke avtonomije ter spoštovale tudi njihovo etnično ozemlje, cla bi tako zares enkrat za vselej odpravile vse razloge za nezadovoljnost, sovraštvo in zamere med narodi. !Položaj i) Kongu V zasedi, ki ser jo postavili kongovski čal zmedo v Kongu, pozorišča edini nekaj državniške hoče, čeprav se kom zdi premalo PRED USODNIMI DOGODKI Zadimil teden svet tesnobno sledi dogajanju v Vietnamu, kii je postaj glavno in akuilno žarišče vojne nevarnosti. Izzivalnim napadom gverilcev Vietkonga na ameriška leta'išča v Južnem Vietnamu so sledile povračilne letalske akcije Američanov proti oporiščem v Severnem Vietnamu. To je spet sprožilo masovne demonstracije v komunističnih prestolnicah, z'as ti v Pekingu m Moskvi. Mednarodna napetost se je povečala. Poslabšalo se je razmerje med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, čeprav še mi kritično. Svet se 'sprašuje, kaj pomeni Kosiginov obisk v Hanoju im Pekingu. Se bo Moskva odkrito postavila za Severni Vietnam in za Peking? To bi oo-meniilo oster preobrat sovjetske politike na tamkajšnjem področju. Odločilnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov v juž-novzhodini Aziji bo vsekakor zadržanje Severnega Vietnama. Ali je Severni Vietnam Pripravljen preprečiti, da 'se izrodi vojna v Vietnamu v veliko in morda v svetovno vojno? Zdi se, da ne. Spričo ameriških letalskih napadov na severnovietnamska oporišča je severnoviet-1 timska vlada reagirala s tem, da je ukaza m gverilcem Vietkonga v Južnem Vietna mu, naj napadajo ameriška in južnoviet-namska oporišča, kolikor le morejo, in naj prizadenejo ameriškim in južnoviet-namskim silam čimveč škode. Zaradi tega se je aktivnost komunističnih gverilcev zadnjih dneh močno povečala. V noči od si ec ,e na četrtek so gverilci z razstrelivom uničili manjšo ameriško kasarno v kraju Oui Nhon na oba1'!, približno 400 km o otigona. V kasarni, štirinadstropni betonski zgradbi, je bilo nastanjenih 5.5 ali 56 ‘Vtneriškiih vojakov. Kakih deset vojakov v )'Pu atentata ni billo v poslopju. Ubitih je 'vilo verjetno 31 vojakov, vendar do hipa 0 *o pišemo, še niso našli vseh trupel pod ^valinami kasarne, ki je bila popolnoma "Hičena. Ranjenih je billo I 4 vojakov. Blizu d/-va';iin so našli raztrgani trupli dveh ko-111 unističnih gverilcev, verjetno istih, ki sta "astavila bombe. . 9«i Nlvon je preskiPbovalno središče za llzUovie.tnamske sile, kii nastopajo proti yvei'i1cern. Gverilci so silovito zaostrili tudi svoje 'Uustoipe proti vladnim silam. Sele v sredo z več er se je zvedelo, da so ‘iz. zased in z ''uprtimi napadli v pokrajini Binh Dimil, 500 m severnovzhodno od Saigona, popolnoma 'mieiili dve vladini stotniji, enemu bataljonu v|udnih čet pa so zadali take izgube, da ga |c tudi smatrali za razbitega. Skupne izgu-x' na mrtvih, ranjenih In pogrešanih, ki s° jih pretrpeli Južnovietnamei, znašajo ukrug tisoč mož. Dokončne številke izgub bodo znane šele potem, ko bodo redki prestali prispeli v oporišča vladnih čet. Poročajo, da so med preživelimi tudi štirje ^merikanci. To je verjetno najhujši poraz, kar so jih doživele vladne čete od začetka kveriilske vojne v Južnem Vietnamu. Neko drugo emoto je rešit uničenja samo pravočasni poseg letalstva. Vse kaže, da južnovietnamske vladne sile nimajo prave bojne morale, kar tudi ni -nič čudnega glede na neprestane vladne krize • n idejno zmedo, ki vlada v vod Min ih juž-novietnamskih krogih. V Saigonu si sledijo državni udari in vladne krize na tekočem traku in Američani so — kot kaže — spričo tega kaosa popolnoma brez moči. Edina sila, ki še drži pokonci trhlo južnovietnam-sko zgradbo, je ameriška vojiska, ki predstavlja 'hrbtenico južnovietnamskega odpora. Zato komunistične države tudi talko odločno zahtevajo umik ameriških čet iz Južnega Vietnama. Seveda bi v tem primeru nastala praznina, ki bi jo v hipu zalila komunistična sita. Zato je malo verjetno, da bi Američani kdaj pristali na to, saj bi to pomenilo velikansko izgubo za njihov ugled v vsej južnovzhodn! Aziji in na vsem svetu. Verjetno bodo odgovorili še s hujšimi povračilnimi napadi na Severni Vietnam. To daje sklepati tudi dejstvo, da je predsednik Johnson še isto noč, ko so prispele novice o atentatu na ameriško kasarno v (Jut NlrouLi, takoj sklical Nacionalni varnostni svet. Seje so se udeležili poleg njega in obrambnega ministra vsi najvišji vojaški poveljniki, vojaški in politični sve-tovavci in strokovnjaki, ki so na razpolago-Johnsonu. Seja je trajala skoraj dve uri in po njej niso objavili nobenega uradnega poročila. O tem, kaj so skreniti, pa bo svet najbrž v najkrajšem času obveščen iz po-iočit iz Vietnama. Vendar pa tudi poročajo, da vlada v VVashingtonu precejšnja tesnoba, ker ameriška vlada še nima jasnih idej o tem, kaj naj stori. A'i naj odredi, masovno in trajno bombardiranj:.' severno-vetDamskih oporišč, kol svetujejo nekateri vojaški strokovnjaki, češ da so -posamezna omejena 'bombardiranja v bistvu neučinkovita, ali naj sprejme kakšne druge ukrepe? Izbira ni velika. Proti bombardiranjem pa ne le da silovito demonstrirajo v Pekingu, Moskvi in drugod v komunističnem svtu, ampak je slišati proteste celo v Združenih državah samih. Vsi zahtevajo »politično rešitev«. Toda kakšno? Vsaka »politična« rešitev bi pomenila sporazum s Severnim Vietnamom, ta pa ne bo sklenit nobenega sporazuma, ki bi ne pomenil ameriške 'kapitulacije in umika iz Južnega Vietnama. Verjetno je, da se bodo Združene države zato rajši odločite za nadaljevanje boja in za večjo uporabo ameriških sil. To pa bi seveda lahko privedlo do odkrite vojne 's Severnim Vietnamom, kar bi še ne bito najhujše, i-n do intervencije Kitajske, kar bi bito hujše. Kitajska se hitro pripravlja za tako Intervencijo. Njen potencial na vojaški siti je neizčrpen, koliko pa sla vredni 'kitajska oborožitev in vojaška morala, pa ni mogoče reči. Vsekakor bi to ne 'bita več »omejena vojna« v pravem smislu besede, ampak spopad med dvema ogromnima državama, ki štejeta skupaj okrog 900 milijonov ljudi, skoraj tretjino čtvoeštva, ne računajoč na to, da lahko v spopad posežejo tudi druge sile. Zato mora -predsednik Johnson res dobro premisliti, kaj bo storit, posebno tudi glede. na dejstvo, da je bit zadnji čas ruski ministrski predsednik Kosi-gin na dolgem obisku v Hanoju in da je na poti tja in nazaj imel priložnost, da se je pogovorit tudi s kitajskimi voditelji. Vsekakor se zdi izključeno dejstvo, da bodo Združene države izobesite belo zastavo spričo teh nevarnosti. V igro so zastavile preveč svojega ugleda i-n tisto, za kar gre, se jim zdi -prevažno. Zato bodo dogodki, ki bodo 'slediti, dramatični in usodni. Življenje v vatikanski državi Zdaj obhajajo obletnico Lateranskih do- s'liževa lil ogromne veleblagovnice, kjer jim govorov med Italijo in Sveto stolico, ki so je vse na razpolago; od živil do obleke in bili sklenjeni II. lebruarja 1929. Na po- zdravil, -po majmižjlh cenah. Najboljša go-dlag-i tistih dogovorov je nas ta'a tudi naj-vedina stane n. pr. 2000 lir ki-ogram, kar manjša suverena država na svetu — Vati-1 je eno tretjino manj kol v rimskih mesini-kan kii obsega baziliko sv. Pet ra s trgom j cah. Se manj slane vsakovrstno blago, n. pred njo, vatikanske palače in vrtove. Po- pr. cigarete, ki se uvaža od zunaj brez vsa-vi sina le paipešlke dr/aive meri komaj 0,44 kvadratm-ega kilometra. Prebivalcev pa ima okrog 1000. Državljani so p o večini osebe duhovnega in redovnega stanu. Približno 550 jih ima pravo vatikansko državljanstvo, ostali so pa takulmenovani »rezidentu! državljanu. Med te spadajo maetrc, sestre in Uslužbenci visokih prelatov, katerim go-spodinijo. Poleg teh pa živi v vatikanski državi še kakih 30 družim, kii imajo po pet do šest oseb. število pravih lajiičnih državljanov znaša torej- okrog 180 oseb, med tein! jih je 70 ženskega spola. Tein družinam upravnikov, muzejskih uradnikov, uslužbencev velike vatikanske tiskarne in drugim se godi razmeroma zelo clobro. Stanarine me plačujejo prav tako tudi ne vode, radia In telefona. Plače imajo približno dvakrat tolikšne kot enaki uslužbenci v italijanski republiki. Družinske doklade za ženo znašajo mesečno 12.500 ’ r, za otroke po 10 tisoč; če pa študirajo, pa 15 tisoč lir na me'sec. Imajo pa še druge ugodnosti1. Vatikanski državljani, rezidenlni im vsi drugi, ki imajo delo v vatikanski državi, vsega skupaj 2500 oseb, se smejo s posebnimi izkaznicami po- a.l ke carine. Obleka je pa več kot polovico cenejša kol zuiiaij vatikanskega obzidja. Papeški orožniki imajo precej dela, ker morajo pazitii, da se med kupovalce ne vrinejo tudi tuji državljani. Kdor živi v novti- vatiikansk, državici, ima torej precej privilegijev. Za nekatere je nerodno le to, da morajo bit! po enajstih zvečer že v državi. Pt> -tej uri jim odpre vrata švicarska 'straža le, če imajo -posebno dovoljenje!. Vs|i pa žive kot ena družina. Obstojajo tudi vatikanske ječe, a to so le tri udoino urejene sobe s hotelsko hrano. Po večini so prazne. Lani se je dogodilo, tla so imoli zaprtega nekega cerkvenega tatu. Ko -mu je potekala kazen, je vložil prošnjo na papeža, naj -ga še prdržrijo v zaporu, ker se mu ni še nikoli tako dobro godilo. Papež sprejme vsako (leto ei-krat v posebni avdijenci vse svoje laične državljane. Z v-sakim posebej se razgovarja, ker vse osebno pozna. Niččudnega torej ni, če nobeden izmed vatikanskih -državljanov noče menjati svojega državljanstva in da bi še na tisoče drugih irado živelo v vatikanski- državi, ki je nastala pred 36 leti. Drago Legiša - novi V ponedeljek je devinsko-nabrežinski občinski svet na izredni seji izvolil novega župana in novi odbor. Na osnovi sporazuma med strankami sredinske levice in Slov. skupnostjo je bil za župana izvoljen pred- župan v Nabrežini »Novi politični poskus Slov. skupnosti — je še nadaljeval govornik — so odobrili vsi ■njeni pristojni organi in smo lahko prepričani, da ga odobravajo tudi vsi njeni volivci.« stavni k Slov. Skupnosti Drago Legisa, u-pravni odbor pa sestavljajo Josip Terčon (Slov. skupnost), Corberi in Bandini (KD) in Fatoris (socialdemokrat;. Pred volitvami župana so predstavniki vseh političnih skupin obrazložili stališča .-Irank do doseženega sporazuma o sestavi odbora in o pomenu zlasti 'njegove politične n upravne vsebine. Pozitivno so sporazum cenili predstavniki KD, socialdemokratov, ■ ocialistov in Slov. skupnosti. Premišljen m tehten govor je imel socialistični ipred-slavnik Caldi, katerega vsebino bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v eni prihodnjih številk. Proti sporazumu pa se je. izjavil predstavnik KPI. Močan vtis govora dr. Floridana Tisti pa, ki je dal ton lej svečani seji, kateri je prisostvovalo veliko število občanov, je bil predstavnik Slov. skupnosti sve-Icvalec dr. Egon Florida n. Slovenski sve-l(jvaleč je v govorniško in vsebinsko odlično zasnovanem govoru najprej od,ločno zavrnil trditve predstavnika KPI, ki je samo svoji stranki pripisoval zasluge za dosedanje uspehe občinske uprave. »Vsakomur je /nano, da je Slov, skupnost v vseh dosedanjih 20 letih občinskega upravljanja nosila \ eliko in tudi odločilno breme. Ce so bili 'orej kakšni Uspehi, ima pri tem veliko aslug tudi iti predvsem Slov. skupnost.« Slov. skupnost — je nadaljeval govorni k — je smatrala za potrebno in politično iportuno sprejeti dialog s 'strankami sredinske levice, ker noče, da bi glasovi njenih voHvcev ostali nekje »zamrznjeni«, temveč da bi bili čimbolj koristno uporabljeni. Skrajni čas je, da se Slovenci v Italiji prenehamo zadovoljevati s frazami in obljubami ter da tudi 'sami pristopimo k resnemu delu za rešitev in ureditev številnih odprtih manjšinskih vprašanj.« Slov. skupnost ■c sprejela sodelovanje z vladnimi strankami, ker se je prepričala, da obstajajo danes pogoji, ki dovoljujejo, da 'se nekaj stvarnega doseže v (korist slovenske manjši ne. Dosedanje sodelovanje S'ovenske iskmp-nosti s KPI v devinsko-nabrežinski občini ni — kol se more vsakdo prepričali — zaustavilo raznarodovalnega in asimilacijskega procesa na Škodo slovenskega življa. Zaradi tega je bila Slov. skupnost ne samo upravičena, temveč celo dolžna pristopiti k pogajanjem s strankami sredinske levice, da poskusi, ali je po tej poti možno prekiniti omenjeni Slovencem škodljivi razvoj.« Nekateri »modrijani« — je nadaljeval dr. Floridan — prerokujejo, da bo Slov. skupnost zaradi sedanje svoje odločitve zgubila zaupanje mnogih svojih volivcev. Kakšna bo bodočnost, nihče ne more za gotovo vedeti, vendar je takšne »modrijane« ^ treba opozoriti, kako je nevarno biti preroki v politiki; to velja za vsakogar, tudi za KPI. Slov. skupnost pa gre predvsem za to, da se uzakonijo temelji slovenske bodočnosti.-« Potem je dr. Floridan zaključil z izjavo, da bodo svetovalci Slov. skupnosti glasovali v smislu doseženega sporazuma s sredinsko levico. Njegov govor je naredil na vse prisotne močan vtis. Sledile so volitve župana in odbornikov. v Zupanov govor Novoizvoljeni župan Drago Legiša (Siov. skup.) je imeli po izvolitvi naslednji govor, v katerem je nakazal idejne smernice nove občinske uprave: Spoštovani svetovalci, spoštovani kolegi! Dovolite, da se vam najprej prisrčno zahvalim za zaupanje, ki ste mi ga izkazali s tem, da ste me izvolili na to odgovorno in težavno mesto. Upam, da mi boste verjeli, če vam povem, cia sem dolgo premišljal, preden sem sprejel kandidaturo za župana v naši občini, kandidaturo, ki jo je predlagala Slovenska skupnost in so jo stranke sredinske levice sprejele ter odobrile. Dolgo in resno sem premišljeval predvsem zato, ker se zavedam velike odgovornosti, ki jo s tem prevzemam, in hkrati zaradi bojazni, da ne bom kos odgovornim nalogam, ki jih danes terja funkcija župana v devinsko-nabrežinski občini. Mnogi od prisotnih svetovalcev bi namreč prav gotovo bolje od mene mogli izvrševati dolžnosti in pravice, ki ste mi jih vi — spoštovani svetovalci — v tem trenutku naložili. Ce sem po temeljitem premisleku končno vendarle pristal na to kandidaturo, sla v odločilni meri pripomogla dva čini tel ja: 1. globoko prepričanje, da je večina, kakršna je nastala na osnovi sporazuma med strankami sredinske levice in Slov. Skupnostjo in o kateri je bilo govora med prejšnjimi glasovalnimi izjavami, popolnoma v skladu s koristmi vsega prebivalstva v naši občini in da je la večina obenem edina stvarna ter tvorna alternativa, katera izhaja iz rezultatov upravnih volitev z dne 22. novembra. Drugi činitelj pa je prepričanje, tla bom pri izpolnjevanju svojih dolžnosti in izvrševanju svojega dela lahko računal na vsestransko pomoč in sodelovanje vseh skupin, ki tvorijo večino v občinskem svetu, in zlasti na vsestransko sodelovanje vseh članov upra v nega odbora. Takšna uprava, kakršno danes volimo, pa bo lahko učinkovito delovala v korist vseh občanov, če bo vedno imela pred očmi glavne cilje, zaradi katerih je bila zamišljena, in se strogo ter dosledno ravnala po načelih, ki jih vsebuje njen splošni politični in upravni program. Devinsko-nabrežinska občina je bila doslej večkrat prizorišče ostrih političnih in zlasti stima ter omogočiti medsebojno spoštovanje in plodno sodelovanje. Slovensko prebivalstvo občine naj bo prepričano, da od nove občinske uprave lahko pričakuje samo pomoč v svojem prizadevanju, da se rešijo in pravično uredijo vprašanja, ki ga tarejo in ki se tičejo n jegovega jezikovnega, kulturnega in splošno družbenega razvoja. Italijansko prebivalstvo pa je tudi lahko prepričano, da bo nova občinska uprava delovala v skladu 'Z zahtevami, Iki jih postavlja sedanji demokratični razvoj' države in družbe. Vsemu prebivalstvu devinsko-nabrežinske občine pa povemo, da se bomo skušali pri svojem delu strogo ravnati po načelih in kriterijih, ki jih zahteva sedanja naglo razvijajoča se doba. Ti kriteriji so med drugim: nepristranost pri obravnavanju upravnih problemov, ekspeditivnost pri njihovem reševanju, poudarjen socialni čut in temu primerno ravnanje pri reševanju problemov, ki posredno ali neposredno zadevajo zlasti delovno ljudstvo. Spoštovani svetovalci, spoštovani kolegi! Preden zaključim, mi dovolite, da se s hvaležnostjo spomnim vseh tistih, ki so pred menoj zavzemali to mesto, in vsem izrečem svoje priznanje ter zahvalo, ker sem prepričan, da so izvrševanju svojih nalog posvečali vse svoje sile in doprinašali pri tem velike žrtve. Dovolite mi nadalje, da se spomnim tudi vseh dosedanjih odbornikov in svetovalcev, saj so se vsi — brez izjeme — nesebično prizadevali za dobrobit vseh naših občanov. S prepričanjem, da boste vsi, pa naj pri- (Nadaljevani e na l). strani) tiviivbhii tfUivPiiiju Špeter: SMRTNA NESREČA V nedeljo ponoči se je pri prvih hišah v špetru pripetila huda nesreča. Na motornem kolesu sta se peljala iz središča trga proti mostu sv. Kvirina Adolf Mulič, stat' 41 let in zadaj 27-lctni Anton Borghese. Oba sta kmetovalca in doma iz Brnasa. Na ravni cesti, brez ovinkov, je nenadoma privozil nasproti in po levi strainti avto »1100« s štirimi potniki. Trčenje je bilo neizogibno jm usodepolno. Potnikom v avtu se ni pripetilo nič hudega. Izfkupilai sta jo pa oba motociklista, katera so vsa pobita pripeljali, v čedajsko bolnišnico. Borghese, ki je sedel zadaj, ni tako hudo ranjen in bo ozdravel v par tednih. Pri Muličii s() pa zdravniki ugotovil!! notranje krvavenje, kar je ime'o za posledico, da je v ponedeljek izdihnil. Smrt še mladega moža, ki je bil splošno priljubljen, je zbudila v vsej soseski globoko obžalovanje. Tavorjana: JE MARMOR ALI NI? Predgričevje beneško-slovenskih krajev je sestavljeno iz peščenjakovih in apnenčastih plasti. Trd. apnenčast kamen, podobe,ni marmorju, se nahaja tudi ob Ivanacu in pod Kraguvenco. Prav zato se je tudi razvila v Tavorjani ob Bistrici stara kamnoseška , obrt. Na žalost pa tudi ta danes že propa-narodnih bojev, ki so imeli vedno svoj od-1 tla. mev tudi v tej dvorani. Sporazum med stran i Pripomogel je temu udarcu še uradni kami levega centra in Slov. skupnostjo ima konjiček. Finančna oblast v Vidmu se je za svoj glavni in' vrhovni cil j omogočiti mir 1 začela zanimati, ali se sme prištevati ta-no sožitje med obema tu živečima narodno j vorjanski kamen med žlahtne marmorje RAZLASTITVENI CLEN OSTANE! V četrtek ponoči je goriški občinski svet izg'asoval, da ostanejo v veljavi vsi urbanistični načrti, katere je županstvo sprejelo na podlagi el. 167 za gradnje. S pomočj j glasov novofašistov so damokrščanski sve-tovavci zavrnili, tudi 146 od 151 vložeih [.'rizivov podituren-sikih in štandrežkih zemljiških obdelovavcev proti razlastitvenemu zakonu. Za načrt je glasovalo 23 demdkr-ščanskih in misinskih svetovavcev. Enega »o. morali pripeljati cč'o iz bolnišnice k glasovanju, dočim so svetoVavcu Madrizu lastni demokrščanski somišljeniki ovirali poseg v debato, ker on nastopa z vso silo proti inevarnostii ra,z’astitve najbolj plodne goriške zemlje. Vse ostale skupine so se uprle urbanističnemu načtu; -slovenski, komunistični in socialističn zastopniki so ob glasovanju1 zapustili sejno dvorano. Gotove italijanske skupine v občini so nastopale proti, vsalka iiz svojih razlogov. Vs govorniki, ki so se upirali načrtu večine, da se mora mesto šiniti na štandre-ške njive, so pa premalo upoštevali, ali pa sploh me, da tu ne gre zgolj za kako gospodarsko načrtovanje, ampak tudi za načrtno uničevanje slovenskega življa okdli Gorice. Zato podpirajo misini take predloge go,riških demokristjanov. Druge itali-ian.sk stranke, ki tudi love slovenske glasove. se pa upirajo večinski stranki le s svojiih političnih ista'išč, posebno z ozirom na bližnje volitve. Propadanje kmečkega gospodarstva jih lc malo briga, še manj pa spreminjanje etnične podobe od Slovencev naseljene zemlje. - Kana/^fta rioliiin ali med, kamene navadne vrste. Purometni davek za marmor je namreč nižji in v tej 'zmeri so ga naši kamnoseki tudi plačevali. c'e bo pa obveljalo, da naš kamen ni marmorne vrste, bodo morali naši obrtniki plakati po štiri odstotke prometnega davka., kar jih bo pri njih skromnem zaslužku precej prizadelo. Kamnoseki so vložili protest in upajo, da bod0 dosegli preko sindikalnih organizacij "a pristojnem mestu v Rimu znižanje dav-ka. Bi'o bi tudi bolj pošteno, če bi ta davek sPloh ukinili, ker pravijo, da je potreba Pomagati našim gospodarsko zaostalim kraljih. Deželnim zastopnikom se tukaj nudi Priložnost, da pomagajo ljudem. Gedad: STARI SEJMI — SMRT V mesecu februarju praznujejo v Čedadu kar vsako nedeljo farni praznik. Zavetniki 1'az’ičnih cerkva v .središču in v predmestnih četrtih So zapisani v koledarju povečini, v tem mesecu; to so svečnica, sv. Blaž, sv. Apolonij in sv. Valentin. Letos je na teh farnih .sejmih prav živahno. Seveda, nekoč so se bolj drenjali ob mnogih stojnicah tudi ljudje iz naših vasi, ki so si po stari navadi prihranili denar za nakupe prav ob teh sejmih. Pred dnevi je umrla v Čedadu 97-letna vdova Tereza Martiiniiič, ki je bila najstarejša ženska v vsej občini. Doma je bila iz Sovodenj ob Aborni. V tej1 dolini žive trdni in grčavi ljudje, ki. učakajo kljub trdemu življenju visoko starost. Tudi trije bratje pokojne Tereze so doživeli vsak preko devet križev. Rupa: OBILO SREČE! V soboto dopoldne smo imeli v naši farni cerkvi poroko, ki ni bila na zunaj niiič drugačna kot so običajne. Za vaščane, stare in še bolj mlade je pa pomenila važen in razveseljiv dogodek, ker je stopil na nov > življenjsko .pot eden izmed naših v javnosti najbolj delavnih mladih mož, Durček Božidar. Za življenjsko družico si. je izbral gospodično Anico Kutin, ki je doma iz Drež-nice. ženin Darko je znan tudi kot pobudnik petja v našem kraju. Zato se mu je pevski zbor oddolži1 pri maši in poročnih obredih, katere je opravil č. g. župnik Butkovič, s prav lepim petjem. Poleg delovanja pri pevskih zborih, se naš Darko vsestransko udejstvuje; tudi pero mu gladko teče. Prepričani smo, da ga zakonski stan ne bo toliko obremenil, da bi se umaknil zgolj v družinsko udobnost, ampak da .se bo njegova rdka im sposobnost pokazala tudi dru-grd kakor se je doslej. Vsi prijatelji in znanci želijo novemu paru obilo sreče. Čestitkam svojemu zvestemu sotrudniku se pridružuje tudi naš .'ist. Kakor slišimo, bo vzgled Darka in njegove scnrore ooogumil tudi še nekaj drugih domačih parov, da si bodo obljubili večno zvestobo. Bog daj srečo! KMEČKI ZBOR Danes teden so se .zbra'ii štandreški kmečki posestniki na že 15. letni občni zbor združenja neposrednih obdelovalcev. Gospodarji so obravnavali tekoče zadeve in lansko društveno delovanje, ki je bilo precej živahno. Kajpak pri take vrste društvu ne gre za kalke zunanje nastope, ampak bol j za vzajemno pomoč med .kmetovalci. Na razpolago imajo več strojev, katerih bi si posameznik brez kmečke zadruge ne mogel nabaviti. Prispevki članov za uporabo strojev so še prenizki., kot je ugotovil član nadzorstva. Poleg vzajemne pomoči se je društvo borilo tudi proti posegu goriške občine na orno zemljo v štandrežu. Člani, so izvolili pos ben obrambni odbor, ki bo nastopal proti načrtu, da bi se mesto širilo tja, kjer bi moral kmet propasti., Ta odbor slovenskih štandreških kmečkih gospodarjev ima prvo dolžnost in pravico nastopati v tej pravdi za domačo zemlj.o Gospodarji bi se pa morali vsi združiti v enotno kmečko gospodarsko organizacijo, ki ne bi smela biti privesek te ali one politične skupine, amnak samo slovenska — kmečka! RAZGOVOR O MANJŠINAH Po vzgledu podobnih sestankov je tudi goriški Center za politične, gospodarske in družbene vede »A Rizzatti« sklical za jutri zvečer ob devetih sestanek v prostorih »Stella matutima«. Na sporedu je diskusija o »Ideološkem in političnem stališču glede narodnih manjšin«. Razgovor bo vodil tržaški pokrajinski tajnik krščanske demokracije dr. Guido Botteri. Od Slovencev sta povabljena, da razložita svoje mnenje o položaju slovenske etnične manjšine, d’-. Sfiligoj in dir. Sancin. V debato je seveda dovoljen poseg vsem navzočim1. VEDNO SLABŠE V mestu se govori o vedno Slabšem gospodarskem stanju ne le v .krogu prizadetih uslužbencev, marveč tudii. že v zasebnih razgovorih in na sestankih, ki niso ekonomskega značaja. Minili so teti časi, ko se je kaka gospodarska kriza nasilno potlačila z vzklikanjem »sveti Gori.ci« ali »mestu ob ogroženi meji«; danes je treba gledati bridki stvarnosti v obraz. Kljub temu pa se še najdejo odgovorni ljudje, ki mešajo v isti plačilni kuverti patriotska čustva in mesečno mezdo. V podgorskih in tržiških tkalnicah je popolnoma brez dela že približno 1600 uslužbencev. V zadnjih štirinajstih d,n eh so začeli z odpusti in s skrajšanim urnikom tudi v strojnih livarnah SAFOG. Vodstvi obeh velikih podjetij navajata kot vzrok odpustov in krčenja delovnih urnikov pomanjkanje naročil iiz inozemstva. Deloma bo to opravičilo držalo; v skladiščih podgorske tkalnice leži baje na tisoče .kilometrov neprodanih tkanim. Vprašanje pa je, zakaj? Nekoliko se more pojasniti ta zastoj iz interpelacije poslanca ZuccalMja glede SA-FOGA. Poslanec navaja, da je krivo tehnično vodstvo, ki ne zna s kakovostjo izdelkov tekmovati s tovrstnimi podjetji v inozemstvu. Pri nas izdelujejo .na primer strojne statve še po zastarelem načinu in so že marsikatero naročilo strojev iz tujine zavrnili. Slaba kakovost blaga nosi. tudi. delno krivdo za polna skladišča v Podigori. Goriško industrijo dušijo pa še drugi vzroki. Mnogi industrialci nočejo vlagati kapi.tale v obrate, ki bi delovali v obmejne mpasu, kar danes seveda ni popolnoma upravičeno. Važneje bi bilo pomisliti na take vrste industrije, ki bi se dopolnjevala z ono preko sosedne meje. Tu je pa dolžnost države, da mri skoči na pomoč z načrtnim usmerjevanjam industrijskega in gospodarskega razvoja goriške pokrajine, ne pa da se prepuščajo urbanistični načrti pobudam nekaterih skunin, ki imajo za bregom vse kaj drugega kot pa skrb za gospodarski razvoj. Zato gre z goriškim gospodarstvom ne l.c v industrijskim, vedno ra slabše. SLIKARSKA RAZSTAVA V ponedeljek popoldne so odprli v pasaži na Verdijevem korzu umetniško .razstavo sfiik in grafik. Razstavljena so dela solkanskega rojaka Vladimira Makuca, .ki se je uvel javi] ’ne samo doma v Jugoslaviji, ampak tudi v tujini, kjer je že večkrat uernt-nostna kritika ocenila njegova dela kot visoko kvalitetna. Razstavo prireja gopiiška občina- v zvezi s krajevnim turističnim društvom. Predstavlja pa tudi enega izmed členov za kulturne izmenjave med našo deželo in Slovenijo. Zato ima za goriške Slovence še večji pomen. K otvoritvi razstave so prišli naj višji predstavniki pokrajine in občine ter kultu nrh ustanov, obenem z odličnimi gosti, 7 onkraj meje. PROMOCIJA Prejšnji teden je promoviral g. Mirko Primožič z Oslavja za doktorja kmetijskih ved na univerzi v Padovi. Novemu doktorju, ki je obiskoval slovenske srednje šole v Gorici, izrekamo svoje čestitke. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Tv/ii/f/{(>/('(/r<'i zri UH' ."i Te dni je izšel Trinkov koledar za leto 1965. Uredil ga je prof. Rado Bednarik. Trinkov koledar ima zdaj že tradicijo, in kot se zdi, se je priljubil ljudem, zlasti beneškim Slovencem, katerim je namenjen; tako se vsako leto vrača med nje, vedno z zanimivo in pestro vsebino, tako, ki je ljudem blizu in se nanaša na njihove kraje in njihove razmere. Poleg običajnega in praktičnega koledarskega dela najdemo v tej drobni knjigi, ki je dejansko ziekaik letni zbornik o geografiji in zgodovini, pa tudi sedanjosti, predvsem pa o ljudeh Beneške Slovenije, precej člankov in pesmi, ki morejo zamikati tudi izobraženega bravca, čeprav so napisani v preprostem vsakomur razumljivem jeziku. V njej je marsikaj, kar tudi izobražencem ni bilo znano. Malokdo je na primer kaj vedel o rezijanskih ljudskih pesmih, ki jih je zbral pred 124 leti pesnik Stanko Vraz, ki je znan med Slovenci po svojem prestopu med ilirce. Leta 1841, ko je potoval po Ziljski dolini, ga je zaneslo tudi v Kanalsko dolino, in 'tam je naletel na neko družino, ki ga je navdušila za rezijanske ljudske pesmi. Čeprav ni imel mnogo denarja,, je vseeno podaljšal svoje potovanje še za nekaj dni, da je lahko obiskal tudi Rezijo in si zapisal, verjetno s pomočjo župnika Odorica Buttola, večje število ljudskih pesmi, nekatere tudi z notami. Doslej pa je bil objavljen le manjši del teh pesmi. Šele v letošnjem zborniku »Slovenski etnograf« je opozoril nanje znani narodopisec Milko Matičetov. Letošnji «Trinkov koledar* poroča, kaho je prišel Stanko Vraz do tega, da je /hiral pesmi beneških Slovencev. Urednik zbornika Rado Bednarik je priobčil razpravo «Dva poeta », namreč dva pesnika duhovnika, Simon Gregorčič in Ivan Trinko. Tudi ta razprava vsebuje mnogo zanimivega tudi za tiste, ki jim je sicer slovenska literarna zgodovina domače, pa niso vedeli za mnoge stike med obema pesnikoma na obeh bregovih Soče. Enako zanimiva je razprava « V Reziji pred 400 leti», kjer piše nepodpisani avtor na koncu: «Napisano smo povzeli iz dokumentov arhiva v Možnici. Seveda je v njem še marsikaj, kar bi marsikate- ODKRITJA V RAVENNI V Ravenni so odkrili te dni ne daleč od bazi-.ike «Sant’Apollinare in classe« razvaline bazilike < Probi», ki je najstarejša od ranokrščanskih bazilik na tamkajšnjem ozemlju. Arheologi so tudi že rekonstruirali načrt te starodavne cerkve. Dolga it bila 72 metrov in je bila svoj čas največja tamkajšnja cerkev. Razvaline bazilike Probi so odkrili na zemljišču, kjer so pred kratkim našli tudi razvaline «San Severo» in še druge, imenovane bazilika «Petriana». Bazilka «Probi» je bila zgrajena v četrtem stoletju in j'e bila po nekih starodavnih cipisih bogata na mozaikih. DANTEJEVE PROSLAVE Uradne proslave sedemstoletnice Dantejevega rojstva v Italiji se bodo začele v aprilu z mednarodnim Dantejevim študijskim kongresom v Firencah. Kongres bo nato dalje zasedal v Veroni, l-jer je Dante Alighieri prebil več let v izgnanstvu, in v Ravenni, kjer je leta 1321 umrl. Napovedana so predavanja, zborovanja in razstave v Rimu, Firencah, Veroni in Ravenni. Radio in televizija sta že začela vrsto oddai, V vseh italjanskih šolah bodo 22. maj proslavili kot »Dantejev dan». Pnjd sto leti, ob čeststoletnici pesnikovega rojstva, so našli v Ravenni v nekem samostanu posmrtne ostanke pesnika. Za letošnje jubilejno leto pa upajo, da bodo našli izvirni rokopis »Božanske komedije«. Angleški pisatelj Arthur Koestler, znan zlasti po svojem romanu »Mračno opoldne« in ki živi zdaj v Londonu, je objabil nedavno novo knjigo »Akt ustvaritve«. Te dni pa se je tretjič poročil z neko 39-letno Južno-afričanko. ^ "ega slovenskega znanstvenika zanimalo. Podobnega je zelo mnogo v arhivih in muzejih Julijske krajine, posebno v Čedadu in Vidmu, pa tudi drugod. Kar pa skrivajo važnega za Slovane arhivi in muzeji v Benetkah, tega niti, ne moremo slutiti.« Tako je izjavil pokojni dr. Lojze Res. ki je živel v Benetkah, a je imel premalo časa da bi preiskal dragocene ostaline«. Torej še mnogo dela za mlajše slovenske zgodovinarje. Naj samo še naštejemo nekatere druge zanimive sestavke v koledarju: «Nekdanja samouprava« ljudstva v Beneški Sloveniji, «Slavja in smrti naše duhovščine v letu 1964, «Spisi o Ivanu Trin. ku», «Trinkova oporoka«, »Naša naselbina v Rusiji«, «Po naši zemlji«, «2alostni dogodki med prvo svetovno vojno«. Poleg tega vsebuje koledar tudi precej ljudskega blaga, ljudskih zgodb in nekaj pesmi, med njimi Trinkovo «Jetnik po krivem«, k,i je prvič priobčena. Pesem je precej dolga in Trinko je skušal v njej izraziti bolečino poljskih domoljubov, ki jih je preganjala carska Rusija. Pesem ima ilOO verzov in jo je nekoliko korigiral tudi že Simon Gregorčič. »Trinkov koledar« je tudi bogato ilustriran. JipMiml afriške umalmbU V Genovi so priredili zborovanje za okroglo mizo o črnsko-afriški kulturi in sicer v okviru konference pod naslovom »Tretji svet in svetovna skupnost«. Istočasno so priredili kongres Zveze z ustanovitvijo revije »America Latina«. Na zborovanju za okroglo mizo o črnsko-afriški kulturi so sklenili, da bodo prirejali od letošnjega aprila naprej vsako drugo letov Dakarju v Senegalu mednaroden festival afriške umetnosti. Za predsednika festivala je bil izbran senegalski pisatelj Aliuone Diop, ki je izjavil, da se bo Afrika na teh festivalih razkrila kot zibelka civilizacij in kultur. Z njimi se bo tudi začela nova doba za Afriko, to je doba njene kulturne neodvisnosti. Spoštovani gospod urednik, 28 januarja je Novi list objavil dve kritiki četrte številke »Mosta«. Ker sem na omenjeno revijo naročen in sem vse številke prebral, me je zabolela recenzija nekega O. B.-ja, ki je izšla navedenega dne v vašem časopisu. Predvsem se ne morem strinjati z recenzentovo sodbo, »da zadnja številka »Mosta« deluje na bralca v celoti nezanimivo.« Podrekovo razpravo o Plečniku in arhitek. turi na Češkem sem na primer z zanimanjem prebral, prav tako Vremcev Povzetek Daimovega pie-davanja o levem katolicizmu in komunizmu. Tu li ne morem reči, da bi bile nezanimive kritike ‘rža-škega kulturnega življenja, čeprav o njihovi pr. vičnosti ne morem soditi. Ne morem pa se tudi strinjati z recenzentovim mnenjem o Detelovi drami »Prokrust«, ki je tudi izšla v četrti številki »Mosta«. Zdi se mi namreč, da ima Detelova drama več pomenov in je precej komplicirana ter se je ne da odpraviti na tako površen način, kot je to storil O. B. Po mojem je drama najprej antiteza klasičnega mita, potem pa tudi velika ironija, katere glavni akter je Prokrust, nekakšen neživljenjski mladenič, ki skuša sicer svet izboljšati, a dela to preveč shematično, neizkušeno in tudi večkrat negibno ter zato v kru. tem svetu kljub temu, da je premagal neke razbojnike, pade v roke bolj prefinjenih mučiteljev 'n krvnikov, kot s:> bili oče Skiron ali Sinnis. Prokrust je v svoji tragiki in tudi v svojem včasih papirnatem frazarjenju soroden z vzgojiteljem v Graščini, le da je bolj razvit. Skironov značaj se v drami tudi pregiblje in doživi metamorfozo, saj se Skiron zgrozi nad svojim početjem. Zato je Skiron antipod neprestanemu »levemu razbojniku« Sinnisu Kritik E. Z. je v nasprotju z O. B -jem plastično orisal še eno razsežnost Detelove drame, te analize nerazumevanja pesniškega sveta, Kam gre sovjetska kultura Hambuški dnevnik «DIE WELT» je objavil obširem dopis svojega moskovskega dopisnika, ki piše, da tudi še v februarju ni postalo jasno, kam meri kultura politika novih gospodarjev v Kremlju. Sc vedno ni mogoče jasno odgovoriti na vprašanje, če se pojavljajo možnosti za novo literarno «odtajanje», če bo ostalo vse pri starem, ale če je pričakovati ostrejšo smer. Dogajajo se prav protislovne stvari. Tako je pred kratkim rapadel list «IZVESTJA» dozdaj nedotakljivega kiparja Jevgenija Viktoroviča Vučetiča, ki je bil kot predstavnik «herojsko-monumentalnego sloga« v kiparstvu mdljenec vladnih krogov celi dve desetletji. Tako Stalin kot Hruščev sta hvalila njegovo umetnost. Prenagljeni opazovalci so iz članka v «IZVESTJIH» že sklepali, da sta Vučetič in njegova šola padla v nemilost Te dni se p pa ime Vučetiča spet pojavilo v «IZVEST.1IH», vendar to pot brez kritičnih pripomb. Mojster herojske gigantomanije izdeluje zdaj spomenike v Volgogradu, ki jih nameravajo za 20. obletnico konca vojne odkriti na griču Mamaj. Taka protislovja je opaziti tudi drugje. Nedavno je moskovska »LITERATiURNAJA GAZETA» objavila kritiko prvih del Ilije Ehrenburga, v kateri je bilo rečeno, da 73-letni senior moskovskih književnikov boljševiške revolucije leta 1917 sploh ni razumel, da je glodal na dogodke popačeno, da je pravzaprav «književnik z buržujskim ozadjem« in da se je šele mnogo pozneje naučil bolje razumeti «novi red socializma«. Te dni je pa moskovska revija «JUNOST» napovedala šesto knjigo Ehrenburgovih spominov. Nekatere dosedanje knjige - zlasti poglavje o Stalinu - so najvišji partijski krogi ostro kritizirali. In vendar bo zdaj izšla šesta knjiga, iz katere je «JUNOST» že ponatisnila dve poglavji. Na kongresu književnikov, ki se je vršil v Moskvi v januarju, je prišlo do resnih nasprotij med dosedanjo smerjo po državi podpirane lite-J rature in umetnosti ter* med liberalnejšimi pisatelji. Kaka nejasnost vlada v tem, dokazuje dejstvo, da so vsesovjetski kongres književnikov rajši preložili na prihodnje leto. Literarni opazovalci v Moskvi onnžaijajo ulj, če spada k ti skupini 15%> celotne teže mešanice (ne samo teži n s koruze). Med navadno barvano steklenko in navadno hibridno koruzo je znatna razlika v ccni. Ta razlika se celo še veča, kar najboljše potrjuje preg'ed, zadevnih cen v Leku zadnjih 5 let v Miilanu: Dočim je lota 1960 sta] stot hibrjidne koruze 4040 lir, je bila cena za stek'en k o 5095; razlika je znaš:''a 1055 lir pri stotu. Naslednje leto so bile cene: 4034, 5126 in razlika 1092. V letu 1°62: 4150 in 5643, razlika 1493; v ietii 1963: 4447 in 6133, razlika 1686. Lansko leto: 4632 in 6432, razlika 1800 lir pri stotu. Podobno sliko nam nudijo tudi dirugi iuv lijamski trgi. — lz tega s'edi, da se koruza steklenka vedno bolj uveljavlja tak0 za krmljenje perutnine, kakor tudi kot hrano, za polento. Verjetno pa je, da ima koruza stek'enka še kakšen drugi dcjb.er učinek na živali iin ljudi, ki jo uživaj; namesto hibridne koruze. Kemične preiskave so ugotovile, da je med obema skupinama v sestavi velika razlika v količini ksantofila in enakovrednih pigmentov, to je barvil: v koruzi steklenki je teh snovi za polovico več kol v hibridih. i.i 1 varjati z vprašanjem, kako bo s prehrano sveta, če se bo človeštvo -tako množilo kot se v zadnjih desetletjih. Ni čudno, da so Japonci v tern oziru prvi, kajti njihova c)eže'a nam jasno kaže, kako bo s člove-štvom po nekaj desetletjih. Japonska ima namreč zelo malo rodovitnih površin, ki bi lahko rodile potrebno hrano za prebivalstvo, ki se vedno bolj množi in kjer so ogromne mase ljudi nakopičene bolj na gosto kot kjerkoli drugje na svetu. Zato pa je -danes glavno mesto Japonske Tokio največje mesto na svetu in šteje več prebivalstva kot London ali Nevv York. Japonski strokovnjaki pa pravijo, da čeprav bi v letu 2000 -bivalo na svetu 6 milijard ljudi in bd se človeštvo dnevno namnožilo za 125.000 ljudi (isti odstotek množenja kot danes), bi alge rodu »Chlorella« lahko nu-dile dovolj hrane za vse. Do te trditve so prišli japonski, strokovnjaki na podlagi poskusov, katere so v večjem obsegu začeli delati leta 1940 na vseučilišču v Tokiu. Alge rodu »Chlorella« so enostanična bitja, velikosti 3 do 10 mikronov, živijo v sladki vodi in so zelene barve. Usvajajo sončno energijo in se razvijajo. V 12 urah i se začetna masa početvori in v teku enega ! leta se lahko pridobi iz stalne vode s po- Kaj sledi iz rečenega? Splošno navodilo ostane isto kot do sedaj, to je, da moramo malovredne domače koruzne sorte zamenjati z donosnejišimi hibridi ali s križano koruzo. Nadalje sledi, da moramo vsejati. tudi nekoliko koruze steklenke, če redimo piščance oziroma perutnino sploh in zlasti še, če smo prijatelji polente. Končno si -zapomnimo, da je v Italiji najboljša koruza steklenka sorta »Marano vi-centino«, s selekcijo katere se je mnogo pečal profesor Maliani jin vzgojil par izbornih sort, ki so imenovane po njem. ■---- Kako je z vinom? Na trgu z vinom vlada mučno mrtvili o. Vina ni mogoče prodati in nič ne pomaga nižanje cen. Tako je splošno stanje v Italiji. Kupujejo samo za tekoče potrebe, Pri nas je v toliko boljše, da skušajo nekateri vinogradniki prodati svoje vino preko osmič in najetih gostiln. To pa zmorejo le močnejši kmetje, revnejšemu pa nihče ne pomaga. — V Furlaniji je osmič zelo veiiko, tudi po 10 jih je v kakšni vasi. Ustanovljeno je društvo za zaščito znanih izbranih vin. Tudi tu ni nič za revnejšega. Bi bilo, če (bi 'bila kontrola res živa in ne bi pod (imenom naših cenjenih vin prodajali tudi druga. To društvo bo zopet koristilo predvsem bogatejšim vinogradmii-kom, ki si uredijo obrat za prodajo vin v mest;ih, kjer si bodo s primemo reklamo pridobili odjema'ce. Bolj razveseljivo je, da se je -posrečilo zbuditi zanimanje za ustanovitev samostojne vinarske zadruge, ki naj bi zgradila veliko zadružno klel. Vendar so priiprave prepočasne. Izrabiti bi mora'i sedanje prilike in izkoristiti ugodnosti zelenega načrta in podobnih podpornih akcij v korist kmetijstva. — Naš vinogradnik — 'in tudi najmanjši — ne bi smel stati brezbrižen ob strani. višino i._, ha do 100 ton te snovi: to pomeni, da dobimo ,iz vsakega m- po 20 kg snovi. Ta snov vsebuje 50'*/« beljakovin (proteinov), 20"/ hi morala včasih napisati vsaj kakšen majhen stavek, tmli kar se t če kmečke tene. sem kmečka žena, pri Uorici doma, in Jaz '’idii S^or° vsako jutro na noriškem trgu. Tako Stani. prihajajo kmet ec od vsej strani, iz cia, peš z vozički iz Steverjana, s kolesi in zelo iu~ sr-'/! Il,rzli zrak. Mislim da. to je najboljše sU’o in krema za lepo koto. In najcenejše. mo, .. .‘o l’cs ' vozički iz števci jima, s kolesi u ter ,°""i. Posebno mlade žene in dekleta so zeli Ir,/' JH’lordeče barve (kote), ker jih osveži jo o, Zlio Ud p. '"na ali e „brajdi« cel dan trdo delamo, po-’’ 'ioc pa šivamo in pletemo, zvečer pa prav 0 zaspinio. Nikdar ne rabimo uspavalnih sred- zdani. '/■ a ////'., Ostati je pa treba, še preden st m sin,, št Draga gospa, zelo sem vesela, tla sle se oglasila v imenu kmečkih žena v lej naši rubriki, saj sle nam tako dala prijetno priznanje, tla Vas naš količek zanima in tla berete naš list. Rada Vam obljubim, tla bo v eni prihodnjih številk na vrsti tudi kaj za kmečko ženo; sicer pa nam lahko ve same zastavile kako vprašanje, saj so prav zato tu «Razgovori med nami«. Že leto dni sem poročena in sem prav srečna. Moli me le to, tla moj mož še vedno noče sežgati svežnje pisem, ki so mu jih pisale razne njegove nekdanje «prijateljice». Pravi, da jih ima za spomin in tla ne vitli v tem nič hudega. Nekajkrat sva se že sporekla zaradi tega. Kaj naj storim? Jih naj sežgem jaz sama? S. II. Prvo pravilo za ženo naj bo, tla ne sme slikati po moževih papirjih, kaj šele, tla bi jih uničevala in zažigala. Ko mu ne bo več tlo spominov svojih nekdanjih prjialeljic, bo pisma že sam spravil proč. Ali naj odpustim fantu, ki me je zapustil in hodil eno leto - drugo, zdaj pa se mi hoče spet približati in se dela, tla um je žal? Pravi, tla ga je «ona» premolila. Milena Ce misliš, tla seksamo tlela, tla mu je žal, potem ga lepo na kratko odslovi; če pa ti je mnogo tlo njega, imaš edinstveno priložnost, tla ga postaviš ob zitl in prisiliš, tla se enkrat za v se-1 e j izreče. Kaj naj pripravim ob neleljah za mrzlo večerjo za vso družino, ker gremo ali na sprehod ali v primeru slabe ga vremena v kino ali v gledališče in po povratku nimam več časa in t.iti volje, da bi še kuharila. Rada pa bi, da eružina zaradi lega ne bi bila prikrajšana. Mali tv sc nočete vedno zateči k običajnim narezkom ali kranjskimi klobasam, potem morale že opoldne pripravi tj kaj za večerjo. Specite recimo kos mladega prašička; toplega skoraj ne moremo jesti, hladen pa je izvrsten s hrenom ali gorčico. Prav tako lahko dopoldne skuhate večjo ribo, jo poloble na krožnik, poli.jclc s svežim oljem, okrasile s peteršiljem in majonezo ter shranite za večerjo. MARTINA Županov govor (Nadaljevanje s 4. strani) padale večini ali opoziciji, kateri kot v vsa kem demokratičnem zboru pripada važna in nenadomestljiva naloga, da nadzoruje in in spodbuja vladajočo večino, s prepričanjem torej, da boste prav, vsi vložili vse svoje najboljše sile za dobro upravljanje občine. Dovolite, da na koncu naslovim poseben pozdrav vsemu našemu prebivalstvu, tako slovenskemu kot italijanskemu. Topel pozdrav naj igre delavcem, obrtnikom, kmečkemu življu, podjetnikom, vzgojiteljem, dušnim pastirjem, izobražencem in vsem, ki v naši občini delujejo za dobrobit in napredek družbe. Uprava, katere vodstvo zdaj prevzemam, bo po svoji strani skušala, da ne bo razočarala pričakovanja občanov in se bo trudila, da izpolni vso svojo dolžnost, To j-e obljuba in hkrati naša obveza. Spoštovani svetovalci! Mislim, da vsakdo od nas, kakršenkoli naj bo njegov ideološki izvor in katerikoli naj bodo politični cilji, ki so pripomogli, tki je postal član tega demokratičnega zbora, mislim, da se vsakdo pripravlja na izvrševanje svojega mandata tako, kot mu veleva njegova vest, z vso resnost jo in s pripravljenostjo na žrtve. Na ta način bo tolmačil voljo, tvmakovanja in potrebe naših občanov in hkrati doprinesel svoj skromen delež za uresničitev idealov svobode, pravičnosti in družbenega napredka, za kar je toliko sinov tudi naše občine, vselej in zlasti v slavni dobi Rezistence, žrtvovalo svoja življenja. Spoštovani svetovalci in kolegi! V tem duhu in s lemi perspektivami nameravam izpolnjevati mandat, ki sle mi ga danes zaupali, z edinim namenom da se tudi s pomočjo moje skromne osebe izvede obve-jzujoč in napreden program v korist vsega našega prebivalstva. 5 TRŽAŠKEGA Morda zelo malo spoštovane. NOVI POKRAJINSKI ODBOR V TRSTU V Trstu je bi' v sredo, drugi da,n zasedanja novega pokrajinskega sveta, izvoljen pri drugem g'asovainju novi pokrajinski odbor. Predsednik je dr. Savona (KD). Na prvi seji je prišlo d.o živalvnega bc sednega spopada med predstavniku™ Slov. skupnosti D. Legišem in ndkim misovskim predstavnikom, ki je hotel žalili Slovence. I). Letriša je podal ostavko kol pokrajinski SLOVENSKO CLEDALICŠE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu bal■ xc I’" čudno zdelo tole pismo, mn-, svetuvavec, ker je biti izvoljen za nabrežm tn.li zu'° Pfosini, ,la bi kaj upoštevati ' »kmečki stan« “ lm, , .... -..... A/c prosim I, Pak se lo sliši murs k e, odličnim spoštovanjem oil moje strani, M. E. OBVESTILI KMETOVAVCEM! , S-ponedeljkom 8. i. m. seje začelo z razdeljevala. tjemenskega krompirja za kmelovavce trza Pokrajine, ki so ga predčasno naročili. sk Zainteresira nei lahko dvignejo naročen ompir z. nakazilom, ki - ki kr insko kmoii; . n 'AUiiio roki - km•» L ,sko nadzornišlvo, v skladišču Kmcl ulica Milano II. od 9 do 12 semen i/dalo Pokra i.i- u iv, možno, da bo zopet nakazana potrebna sko k,. rK motijkke mehanizacije, je pokrajin .o kmetijsko nadzor o o o krm*!! L J-iosi,-*c. /a odobritev prispevka za ‘nakup kmetijskih strojev in om,li! ..................t.lin- ništvo pričelo ponovno spre- strojev in orodij, se sprejemajo n „a nadzorništva v "/I, vsak dan od 9. do 13. ure. SC sf,l'cicniajo na sedežu pokrajinskega mctijskega nadzorništva v TRSTU, Ulica Ghega skegn župana. BARKO VLJE Prosvetno društvo v Barkovljah bo 'priredilo v soboto 13. februarja družabni večer. Združen bo z. razstavo in pokušnjo domačih vin. Posebna strokovna komisija bo ocenila in nagrad da najboljša vina. Na večeru bodo imeli gostje na razpolago tud.i srbske specialitete in tudi prašiček se bo vrtel na ražnju za vse sladokusce, če želite preživeli vese' pustni večer, kar pridite! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO bo priredilo PLANINSKO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI Dr. Rafka Dolharja O (•SMUČARSKEM ALPINIZMU V NASlH IN TUJIH GORAH.. Predavanje bo v dvorani Kulturnega doma 15. februarja ob 20.20 uri M ur c d Acliard LIPE 7, A LUNO komedija v treh dejanjih PREMIERA: v petek, 12. februarja 1965 oz 20.30 uri (protiverski abonma) PONOVI IVE: v soboto, 13. februarja ob 20.30 (abonma I. ponovitev), v torek 16. februarja ob 20.30 (abonma red A), v sredo, 17 februarja ob 20.30 uri, v četrtek, 18. februarja ob 20.30 uri( abinma red B), \ torek, 23. februarja ob 20.30 uri, v sredo, 24. februarja ob 20.30 uri. v četrtek 25. februarja ob 20.30 uri, v soboto, 27. februarja ob 20.30 uri, v nedeljo, 28. februarja ob 16. uri (abonma I. popoldanski in II. popoldanski). m--- V nedel jo, 14 februarja ob 16. uri v LJUDSKEM DOMU pri Sv. Barbari Angelo Hcolco - Riiznnle LA MOSCHETA Drama Slovenskega Narodnega Gledališča iz Ljubljane bo gostovala v TRSTU 20. in 21. februarja Prodaja vstopnic vsak dan od II. do 14. ure tei eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma 45 Po povesti 0. Cumoda riSe Miki Musler 271. Med /lom ko je McTaggart brcal in suval, da bi sc znebil Barcejevih zob, je Nepeesa stekla na prosto. Hladen zrak jo je poživil in ne da bi pomislila, kje naj išče rešitev, je stekla po snegu proti gozdu, še preden so jo utegnila zakriti prva debla, je stopil na prag tudi šepajoči McTaggart. Videl je, kam je zbežala. 272. Z zmagoslavnim krikom je stekel čez jaso za njo. Čeprav ga jc bil Baree močno ugriznil, ni čutil bolečin. Vedel je, da Nepeesa ne more bežati daleč. Videl jo je, kako onemoglo omahuje med drevesi. S podvojeno hitrostjo je stekel za njo. Ko je prišel do roba gozda, se je tudi Baree priplazil čez prag Pierrotove hiše. I 273. Čeljusti so mu krvavele od McTaggartovih brc. Prav na sredi mod ušesi se mu je črnila osmojena dlalka. Tam ga je oprasnila McTaggartova krogla. Ce bi trgovec meril le za centimeter niže, bi bil ubil Bareeja. Taso pq ga je omamil in za nekaj časa ohromil. Sedaj pa se je Baree že lahko premikal. Počasi je hodili po McTaggnrtovi sledi. 274. Nepeesa je vedela, da se ne more rešiti. In vendar je tekla dalje, v smeri proti jezercu, v katerega je bila pomladi pahnila trgovca. Sredi poti je zavila na desno, tja, kjer se je v globokem prepadu začenjal kanjon Plavega Peresa. Na robu prepada je obstala, kakor da .se obotavlja. Zaslišala je McTaggartovc korake. 275. Še enkrat • jc pogledala v globino. Petdeset metrov pod njo je bučala čez skale voda, ki ni zmrznila niti v najhujšem mrazu. Voda je bila grozeče temna, saj v prepad nikoli ni posijalo sonce. Nepeesa je vedela, da za tistega, ki se vrže v globino, ni rešitve. Ni se bala. Obrnila se je in še enkrat pogledala McTaggarta. 276. Kot da bi ji pogled na tega 'krutega zločinca dal moči za njeno strašno odločitev, se je odločno nagnila nad strmino. Iz njenih priprtih usten se ni izvil ikrik strahu ali stok žalosti. Z materinim imenom na ustnicah se je vrgla v globino. Veter jc vzvalovil njene lase in jo ovil vanje kaikor v mrtvaški prt.