Listek. Občinska seja. (Napisal Iv. Baloh.) (Konec.) »Skoro do goldinarja so ga licitirali pri dražbi ranjkega gospoda župnika«, je rekel Miha, »saj veS. vsakdo bi ga rad imel za spomin na gospoda. Bog jlm daj dobro! Pa je res pripraven, poglej, na eni strani je črnilo, na drugi p? sipa. Zato sem ga pa kupil za občinsko pisarno.« Ko so se tako pogovarjali, je vstopil Francelj. Nič ni dejal, klobuk je vrgel v kot ter se vsedel na konci mize. Taaa je vedno aedel on, ker je bil navadno zapisnikar. Zlan se je izgovarjal, da je ie star in da ne vidi dobro, Toraaževc pa, da se mu preveč roke tresejo, torej ni preostalo drugega, kot da je za pero prijel ter pisal zapisnik Firtahov Francelj. »No, bomo pa začeli«, je rekel župan Miha. »Barakar je 8el na semenj, ga ne h<j; bomo pa kar sami naredili.« »Kaj pa je takega?« vpraSa Tomaževc. >Tako je, možje«, je začel Miha. »Glavarstvo zahteva, da mora imeti vsaka vas nočnega čuvaja, da bomo varni pred ognjem in tatovi. Tako je! Doslej smo bili v vedni nevarnosti, hiše so lesene in če ogenj nastane, bo vsa vas pogorela. StraSno bi bilo ponoči. Tako je možje, kaj mislite?« Za nekaj časa {e nastala tisina. Zlan je podprl svojo glavo 8e z drugo roko, Tomaževc je spustil iz pipe močan kolobar dima, Francelj je pa mirno gledal pred se. »No, kaj mislis, Zlan?« vpraSa Miba. Zlan se je naslonil na zid in rekel: »Dobro bi bilo, saj tako vedno slisimo kaj slabega? A kie ga pa bomo dobili?« »Kje ga bomo dobili«, je vmes posegel Tomaževc, »kar starega Sspa vzemimo, ta še po dnevi nič ne vidi.« Vsi so se zasmejali razun župana. >Ali pa Buzeljnovega Martina«, }e rekel Firtahov Francelj z neko škodoželjnostjo. In vsi so se Se bolj zasmejali. »Ta pa ta«, je rekel Zlan, »ki ni nikdar trezen.« »Kdo ga bo pa plačeval?« }e vpraSal Tomaževc. »Kdo? občina!« je rekel z močnim glasom Francelj. »Kako pa, saj imamo že itak visoke doklade«J mu je cdgovoril Tomaževc. >Ali pa«, je hotel pomirjevalno uplivati župan Miha, >ko bi vsaka hiSa akrbela za eno noč po vreti.« >Kaj 8e«, je ugovarjal Tomaževc, »8e te skrbi bomo imeli.« »Pa res«, je pritrdil Francelj, »ali bom šel jaz, ki sem truden, ali bodo 5li otroci?« »Jaz že ne grem«, je pristavil Zlan. »Dežela naj ga plača in najame, saj tudi davke pobira, naj pa Se za nas skrbi«, je rekel odločno Firtahov Francelj. »Zakaj pa smo kmetje, ali samo za davke plafievati? Le povej Miha sosedom, da bodo vsak eno noč hodili po zimi na mrzlo, kaj bodo rekli! In čuvaja hočejo imeti, kdo ga bo pa plačeval? Občina že ne, saj moramo že toliko obcinskih reveSev podpirati, da je groza. Most bo treba na Krotniku popraviti, kje bomu pa denar dobili?« »Res je tako«, mu je pritrdil Tomaževc. Županu je bU ta prepir zelo neljub. Ravno prav je prisla žena in je rekla: »Miha, pojdi no malo ven, hlapec je prignal kravo iz semnja, pa se ga je tako nabral, da je strah.« Župan je vstal in Sel. Sami trije so bili. »Tomaževe, če z menoj potegneS«, je dejal bolj tiho Francelj, »ti dam v nedeljo za pol litra.< »Saj veS, da bom, mislift, da bom res hodil pozimi ponočnjake preganjat?« Tako je rekel Tomažovc. In živabno sta govorila oba, zabavljala čez gcspodo, glavarja, najbolj pa čez župana samega. Zlan pa je vzel mirno izza zapečka neko staro število »Domoljuba« ter je ravnokar zvedel, da so laškega kralja Umbert a v Monzi ustrelili. Mejtem je priSel župan Miha nazaj Se bolj razjarjen kot je bil prej. »No, kako misbte, tnožje«, jih je vprašal. »Tako, da tega pri nas ne potrebujemo«, je rekel nekoliko odločno Tomaževc. »Kako pa ti misliS. Zian?« {e vprašal Miha nekako milotožno svojega zveatega prijatelja. »I tako kakor drugi«, je rekel Zlan. »Kako, moras povedati, da ali ne!« ga je opomnil Francelj. In Zlan bi najraje vsem ustregel, pa se je 8e revež malo raztresel, ko }e bral fiasopis in ni več prav dobro vedel, za kaj se je Slo. Za Franceljna ni dosti maral, ker se mu je zdelo, da preveč govori, zato je rekel: »Tako naj bo, kot je dejal Tomaževc.« Te besede so župana nekoliko zbodle. Celo on ga je zapustil. »Bomo pa spisali zapisnik«, je silil Francelj. >Le<, je pristavil župan. In Francelj je spisal zapisnik, da podobčina ne more imeti nofinega cuvaja, kei  ima premalo dohodkov. Firtahov Francelj je spisal in se prvi podpisal. Bil je zadovoljen. Vzel je klobuk, voščil »Lahko noč« — in odSel Župan se je delal, kot bi ne bil sliSal njegovih besedi in mu ni nič odgovoril. Miha se je podpisal in dal Zlanu. Zian je prijel pero v roke in začel pisati. »Le podpiSi se«, mu je rekel Tomaževc, »ta čas pa grem iaz lahko Se po tobak.« In res, ko je prišel Tomaževc od soseda nazaj, je Zlan naredil ravno zadajo piko k svojemu imenu. Podpisal se je tudi še Tomažcvc. Zlan je vzel iz pisalnika posodico in stresel oziroma hotel stresti sipe, pa je prijel pomotoma za črnilo ter ga je precej zlil po poli. »Kaj 3i pa naredil?« je zaklical Tomaževc. »E. se bo pa posušilo«, j<h je potolaiil župan Miha, vzel polo ter jo dal na peč. Zlan in Tomaževc sta se poslovila in odsla. Skozi vrata pa je smuknil rujavi muc ter zletel iz dvoriSča naravnost gori za peč in pritisnil na polo spomine vseh svojih štirih nežoih taSic  Tako se je vršila in končala obSinska seja v PlavSkem Rovtu meseca junija leta 19 . . Sl. L.