POLOŽAJ ŽENSK V NAŠI DRUŽBI
Dogovor za akcijo
V naši družbi se položaj žen-ske nenehno izboljšuje. Lah-ko se pohvalimo z visokim od-stotkom zaposlenih žensk (3/5 vseh zaposlenih so ženske), dosegli smo velike uspehe pri izkoreninjanju nepismenosti, bistveno se je spremenila kva-lifikacijska struktura zaposle-nih žensk, hkrati pa se je izboljševalo tudi varstvo pri delu, varstvo materinstva in zdravstvena služba. Vedno več otrok je vključenih v ra-zlične oblike organiziranega družbenega varstva (WZ, po-daljšano bivanje v osnovnih šolah, društva itd), napredova-la pa je tudi organizirana pre-hrana tako otrok v šolah kot odraslih v organizacijah zdru-ženega dela. Z razvojem dele-gatskega sistema se je poveča-la tudi udeležba žensk na vseh ravneh samoupravnega odlo-čanja.
Seveda pa z doseženim še ne moremo biti zadovoljni, saj nas vsakodnevno življenje opozarja na številne proble-me, ki še niso rešeni. Biološko reprodukcijo še vedno prema-lo obravnavamo kot del druž-bene reprodukcije. Varstvo materinstva in skrb za družino naj ne bi bila le obveznost dru-žine, ampak tudi organizacije združenega dela, samouprav-nih interesnih skupnosti ir družbe nasploh. Z zakoni ir samoupravnimi sporazumi b; bilo treba zagotoviti solidar nostno prelivanje sredste\ predvsem v tistih organizaci jah združenega dela, kjei predstavljajo večino zaposle nih ženske. Družbena skrb zj
otroke še vedno zaostaja za po-trebami, pravtako pa zaostaja-30 dejavnosti za podružbljanje gospodinjskih del. Udeležba žensk v samoupravnih orga-nih ter na vodilnih in zahtev-nejših delovnih mestih v go-spodarstvu in drugih dejavno-stih, ne ustreza prispevku žensk k materialnemu in druž-benemu razvoju.
To so bile nekatere misli s seje sveta za vprašanja druž-benoekonomskega in politič-nega položaja žensk pri občin-ski konferenci SZDL Ljublja-na Center, članice pa so se do-govorile tudi za akcijo, ki jo bodo skušale izpeljati v vsaki krajevni skupnosti. V vsaki izmed osmih krajevnih skup-nosti v občini Center naj bi letos uredili vsaj eno otroško igrišče ali rekreacijski prostor. Za to bodo izrabili dvorišče ali drug nezazidan prostor, ki je neizrabljen ali celo s svojo neurejenostjo kvari okolje. Pri tej akciji se bodo sekcije pove-zale s sveti krajevnih skupno-sti, komisijami, organizacija-mi SZDL, društvi in hišnimi sveti in jih animirale.
Članice sveta niso bile zado-voljne z urejenostjo, vzdrževa-njem in čiščenjem dvorišč, parkirišč itd.,zato so predlaga-le, da bi se pri ustreznih orga-nih pozanimale, kakšne so možnosti za nastavitev komu-nalnih redarjev, ki bi imeli tu-di možnost izrekanja mandat-nih kazni.
Alenka Vilfan