Glas j2 d a i a : Gorenjski tisk /Ureja: "r*dniški odbor / Odgovorni ^ Urednik: Slavko Beznik £elef. uredništva 475 — uprave 190 ^koči račun pri Komunalni banki j***nj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: ietoa 600, pollet. 300, mesečna 50 din KRANJ, 2. JULIJA 1956 LETO IX. — ST. 52 DIN 10.— Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Z redne letne skupščine OZZ Ustanovljena je gospodarska poslovna zveza v Kranju KRANJ, 30. junija. Včeraj je bila v zgornji sindikalni dvorani skupščina Okrajne zadružne ■veze v Kranju, kateri so razen delegatov prisostvovali še podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj-Johan ter tajnik Glavne zadružne zveze LRS Ivan More. Brž po skupščini OZZ pa je bila tudi ustanovna skupščina gospodarske poslovne zveze, ki bo imela svoj sedež v Kranju. Za predsednika OZZ je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Tone Hafner. pospeševanjem kmetijstva na Gorenjskem. Drugo vprašanje pa so področne Na dnevnem redu so bila kot običaj-•o poročila upravnega odbora, nadzor, •tega odbora in drugih organov Okraj-zadružne zveze. Iz poročila predsednika OZZ Toneta Hafnerja povzemamo nekaj ugotovitev; Ko je govoril o politični in gospodarski vlogi kmetijskih zadrug je dejal, da je največji negativni pojav našega kmetijstva v tistih zadrugah, kjer je k-ta predmet izkoriščanja bodisi član-*tva in upravnega odbora KZ ali pa ■&mih uslužbencev. Nekateri upravni •dbori vodijo namreč namerno tako Gospodarjenje z namenom, da bi imela t&druga ob koncu leta čim manj dobička. Politika cen do članstva zadrug je Naperjena predvsem v škodo zadruge 'n to do take mere, da še najbolj usluž-"ostna trgovina tega ne bi mogla. Negativni pojav je tudi v tem, da *adruge nimajo včlanjenih večine kmetovalcev na svojem področju, ali pa taiajo z njimi tako slab stik, da nobena dejavnost razen potrošne trgovine, ne deluje. Prav v teh primerih Je kontrola članstva nad uslužbenci *elo slaba in niso redki primeri, da Posamezni uslužbenci bodisi ne vodijo 'ačuna o vseh potrebah kmetijstva, bodisi zapadajo celo v kriminal, dejanja. Take zadruge tudi trpijo veliko gospodar, škodo ker nihče ne skrbi za izobrazbo kadrov in prav tako za pravo- časno zamenjavo nesposobnih uslužbencev. Okrajna zadružna zveza je v preteklem letu dosegla precejšnje uspehe pri pospeševanju kmetijstva in socialistični preobrazbi naše vasi. Ti uspehi so zlasti vidni v živinoreji in mlekarstvu, kjer se je odkup mleka od leta 1953 povečal skoraj za 100%. GOSPODARSKO POSLOVNA ZVEZA V KRANJU IN KMETIJSKO PROIZVAJALNE PODROČNE POSLOVNE ZVEZE Po odmoru so delegati v istem sestavu prisostvovala ustanovnemu občnemu zboru gospodarsko - poslovne zveze, ki bo imela svoj sedež v Kranju. V izvajanjih ing. Janeza Perovška o teh problemih smo zasledili, da bi gospodarsko - poslovna zveza združevala sedanja podjetja OZZ. Osrednje telo v tej gospodarski poslovni zvezi bi predstavljalo sedanje Trgovsko podjetje OZZ, v zvezo pa bi pritegnili še mesarska podjetja in druge. Naloga gospodarske poslovne zveze tat bila predvsem v tem, da bi resnično vodila račun o potrebah kmetijskih zadrug na Gorenjskem, hkrati pa pripomogla, da tržni viški, ki se sedaj v zadrugah že pojavljajo, ne bi tiščali kmeta. Razen tega naj bi gospodarsko poslovna zveza tudi razbremenila OZZ, ki bi se v bodoče predvsem pečala s Na Vodniški planini je kmalu po okupaciji zaživelo; tu so se začeli zbirati prvi ilegalci, partizani. Nedaleč severno od te planine je mali Gregorijevec, pod katerim so se sestali na konferenci 17. julija 1941 člani vojnih in partijskih komitejev kranjskega in jeseniškega okrožja. Konferenco je vodil Stanko Žagar, prisostvovali pa so ji tudi Tomo Brejc, Lojze Kebe, Gregorčič itd. Tedaj so bili sprejeti važni sklepi v zvezi s pripravami za narodnoosvobodilno borbo na Gorenjskem. Določen je bil tudi dan za pričetek vstaje. 29. junija 1941 pa je bila blizu Vodic ustanovljena prva Jeloviška četa, ki je kasneje dobila ime Ilije Gregoriča. Se. isti dan so borci s tovarišem Žagarjem zaprisegli, da bodo branili čast svoje domovine, pa čeprav bo treba žrtvovati svoja življenja. 4. julij - Dan borcev Ob dnevu vaioje jugoslovanskih narodov gostuje kU V sredo, 4. julija bo v Zadružnem domu na Primskovem nastopil ansambel narodnih plesov in pesmi Hrvatske »Lado« iz Zagreba. Ta plesna skupina nastopa doma in v tujini z velikimi uspehi. 1954. leta je »LADO« na mednarodnem tekmovanju v Llagollenu dobil prvo nagrado. Ansambel tudi redno sodeluje na kulturnih festivalih v Opatiji, Puli, Ljubljani in Dubrovniku. Publika ga povsod navdušeno sprejema. Glasba, noše in plesi, ki jih zbor izvaja, so verna slika ljudske folklore. Kdorkoli je do sedaj videl njegov program, ne more pohvaliti odlične Izvedbe plesalcev, pevcev in muzikantov. Upamo, da bodo tudi na Primskovem doživeli lep sprejem. TRAKTOR — »Atomska bomba« v kmetijstvu kmetijsko-proizvajalne zveze. Te organizacije naj bi bile predvsem stvar samih zadrug. OZZ teh oblik združevanja v posameznih predelih Gorenjske ne bo vsiljevala. KZ, zlasti manjše, naj same predvidijo, ali je ustanovitev take kmetijsko-proizvajalne zveze utemeljena in potrebna za določeno področje ali ne. Naglica v teh primerih nikakor ni na mestu, kajti ustanavljanje takih zvez mora vsekakor temeljiti na vsestranski gospodarski analizi takega področja. V razpravi o teh vprašanjih je bilo moč zapaziti, da delegatom pravi namen teh medzadružnih teles, še ni popolnoma jasen. Zato bo treba še precej pojasnjevanja, da bi prav vsi dojeli smotrnost in gospodarsko utemeljenost ustanavljanja takih področnih kmetij-sko-iproizvajalnih zvez. Sama zakonodaja bo predvidela ustanavljanje talkih zvez. Vendar bo zlasti treba razčistiti vprašanje delavskega in družbenega upravljanja v takih zvezah. Prav tako pa tudi odnose tako med gospodarsko poslovno zvezo do OZZ in kmetijsko-proizvajalne poslovne zveze. Na vsak način po mora sama praksa pokazati, kaj in kje je pravilneje in smotrneje ustanavljati take zveze. Ob koncu je bili izvoljen iniciativni odbor, ki naj bi spremljal probleme v zvezi z ustanavljanjem področnih kme-tijsko-proizvajalnih poslovnih zvez. Letos poteka 15 let, ko je nemški fašistični škoren po izdajstvu oblastnikov stare Jugoslavije poga-zil našo državo in s svojo vojaško silo, policijo in gestapom zagospodaril nad njo. Komunistična partija je na nevarnost nemške agresije opozarjala delovne množice Jugoslavije že več let prej, predvsem pa na delovanje pete kolone, ki je z vednostjo takratnih jugoslovanskih voditeljev pripravila teren za nemško okupacijo. Ker so bili razredni odnosi pri nas zelo zaostreni, zaradi težkega socialnega stanja delovnih ljudi, brezposelnosti, draginje, brezpravnosti, so se takratni voditelji v strahu pred svojimi lastnimi množicami rajši odločili za izdajo, kot da bi razpoložljive obrambne sile usmerili v obrambo domovine. Komunistična partija je pod vodstvom tovariša Tita v tem odločilnem momentu krepko prijela vodstvo v svoje roke. Ko je Hitler že začel izvajati svoj osvajalni in uničevalni načrt, je pokazala množicam perspektivo — izhod iz nastalega položaja. Komunistična partija je na vsem ozemlju Jugoslavije začela povezovati vse rodoljube, brez ozira na politično opredeljenost in jim vlivala vero v svoje lastne sile. 4. julij 1941 je bil ta zgodovinski datum, ko je CK KPJ sprejel sklep, da je treba začeti z oboroženo borbo proti okupatorju. Ta sklep so s tega sestanka ponesli v vse dele Jugoslavije člani Centralnega komiteja in se je tudi takoj začel uresničevati. To nam dokazujejo vstaje v juliju širom Jugoslavije. Naši narodi so zaupali vodstvu Komunistične partije, ki jih je vodila Rako bodo počastili „Dan borcev" V Kranju bodo krajevne organizacije SZDL in ZB NOV, skupno z ostalimi organizacijami proslavile »Dan borcev« s polaganjem vencev pred spomeniki in spominskimi ploščami padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Temu bodo sledile slavnostna akademija s koncertnim programom, pionirski nastop, razne športne prireditve, predvajanje filmov na prostem dn za zaključek še gostovanje zbora narodnih plesov in pesmi »LADO« iz Zagreba. Na Bledu bodo priredili družabni večer borcev s kulturnim programom. Na Jesenicah bo na predvečer slavnostna akademija in družabni večer. Sledil bo izlet borcev združen z obiskom partizanskih krajev. V Radovljici bodo počastili praznik s polaganjem vencev, z akademijo, zborom in družabnim dnevom. Tudi po ostalih krajih Gorenjske bodo počastili ta dan z akademijami, zbori borcev, s polaganjem vencev na grobove padlih borcev in talcev ter raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Ponekod bodo odkrili spo- minske plošče in spomenike padlim talcem. Na predvečer praznika bodo po vsej Gorenjski goreli kresovi. spomenika v Lescah Lesce, 1. julija. Daties so v Lescah na kraju, kjer so že pred 10 leti zgradili skromen spomenik, odkrili novega. S spomenikom so se hoteli vsaj delno oddolžiti prvim žrtvam in talcem, ki so padli v Lescah in bližnji okolici. Vsi prvi talci so žrtvovali svoja življenja 4. 9. 1941 in so tako postali prve žrtve fašizma. Spomenik je odkril predsednik občinskega odbora Zveze borcev Radovljica Miro Koman, predsednik občinskega odbora Jakob Eržen pa je kratko orisal začetke prvih uporov v Lescah in okolici. »Vsem nam mora biti jasno, da moramo najskrbneje čuvati ta spomenik naših žrtev. Mora nam biti v opomin in vzpodbudo k še večjim podvigom«, je zaključil Eržen. Slavnosti se je udeležil tudi podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj -Johan in predsednik SZDL Radovljica Franc Jere. v težkih dneh NOB in jih s težkimi žrtvami pripeljala do zmage. Nacionalna in socialna osvoboditev je sprostila vse ljudske sile naše države. Začeli smo urejati nove družbeno - ekonomske odnose, začeli smo oblikovati novega človeka, ponosnega na svojo zmago in dosežene rezultate. Naš človek se je zavedal, da je z zmago revolucije začel sam gospodariti z bogastvom naše zemlje, saj je odstranil vse tuje kot domače izkoriščevalce. Ker nismo takrat našli razumevanja za svoje težave nikjer v svetu, smo se morali zanesti na lastne sile. Začeli smo z lastnimi sredstvi ob velikih naporih in znoju obnavljati domovino in jo dvigati iz zaostalosti. Danes po 15 letih, odkar smo prijeli za puške in po desetih letih, kar živimo v svobodi, lahko ugotavljamo, da naši napori niso bili zaman. Po zaslugi teh je močno porasla ekonomska baza našega gospodarstva, s tem pa se je utrdila gospodarska in politična neodvisnost. Delavski razred, podprt z vsemi progresivnimi družbenimi sloji naše zemlje, je izvojeval zmago, katero danes priznava ves napredni svet. Argumenti so tako močni, da teh uspehov ne morejo prezreti niti naši sovražniki. Z našo borbo, socialistično izgradnjo, raste in se razvija tudi ljudska oblast in dobiva vedno večjo, množično osnovo. Organi delavskega in družbenega upravljanja vodijo celotno naše družbeno življenje. Na sto in sto tisoče državljanov naše socialistične domovine sodeluje danes v reševanju problemov našega gospodarstva, pro-svete, zdravstva itd. Razvija se borba za večanje produktivnosti dela tako v rudarstvu, industriji, kmetijstvu, obrti itd. in s tem borba za dvig življenjskega standarda našega delovnega človeka. Ko pogledamo v preteklost 15 let, ugotovimo, da se od tega pomembnega datuma zelo hitro odmikamo. Spričo pestrosti dogodkov včasih tudi pozabljamo na življenje v stari Jugoslaviji, ko smo bili sužnji tujih in domačih kapitalistov. Dolžni smo, da o tem na vsakem koncu seznanjamo predvsem našo mladino, ki ne ve, kakšni so bili družbeni odnosi v tistem času, to je v času kapitalističnega gospodarstva, ko je bil delovni človek brez pravic. Vse to nas navaja k temu, da za vsako ceno čuvamo pridobitve naše NOB in ljudske revolucije, v svesti, da je tu garancija vedno boljšega življenja delovnih ljudi. Ob prazniku vstaje jugoslovanskih narodov smo trdno odločeni Še z večjo vnemo nadaljevati začrtano pot po smernicah, ki nam jih nakazujejo naša partijska ih državna vodstva. Preteklih 15 let nam kaže, da so bili ti uspehi doseženi z vso materialno in moralno podporo vodstvu, s tovarišem Titom na čelu. Dokazali smo že, kaj lahko napravi majhna država, če je enotna in če je prepričana v svoje lastne ustvarjalne sile. Zato kličem smelo naprej, k novim in novim zmagam! IVAN BERTONCELJ - JOHAN 76 24 POLJSKA ČASOPISNA agencija je včeraj objavila uradno sporočilo o podrobnostih nereda, ki je izbruhnil v Poznanju na Poljskem. Do neredov je prišlo zavoljo tega, ker so delavci tovarne »Zispo« in nekaterih drugih pokazali nezadovoljstvo zaradi zakasnitve v izpolnjevanju delavskih zahtev glede zvišanja plač. Vzlic ukrepom za izpolnitev delavskih in uslužbenskih zahtev pa so delavci in uslužbenci, ki so jih nahuj-skali nekateri provokatorji, 28. junija zapustili delo in organizirali demonstracije pred mestno občino. Demonstracije so bile sprva mirne, pozneje pa so začele skupine organiziranih pravokatorjev hujskati udeležence k uporu. Prvi spopadi in poskusi, da bi demonstranti nasilno vdrli v javna poslopja, so se začeli na jtrgu pred mestno občino. Napadli so mestni magistrat in poslopje poljske Delavske partije. Provokatorji so se ravnali po že vnaprej napravljenem načrtu. Mnogi delavci so se jim sicer skušali upreti, medtem ko so ti pravokatorji v tolpah razbijali in vlamljali. V teh neredih je intervenirala poljska armada, miličniki in organi javne varnosti, ki so provokatorje obkolili in upostavili red. Poročilo pravi, da je bilo v teh neredih ubitih 38 ljudi, ranjenih pa okoli 270. Današnji varšavski radio pa poroča, da je v Poznanju že popolnoma vzpostavljen red in obnovljen promet. V uradnem sporočilu predsednika vlade.Jožefa Cirankiewicza je razvidno, da krvavi dogodki v Poznanju ne bodo zadržali niti oslabili naporov vlade in partije za demokratizacijo življenja v deželi, za razvoj gospodarstva in kulture in za hitrejše zboljšanje pogojev delovnih ljudi. PREDSEDNIK ZDRUŽENIH držav Amerike Dwight Eisenhower je davi zapustil bolnišnico, v kateri se je zdravil več kot tri tedne. Njegovo zdravstveno stanje se je znatno izboljšalo, tako da ne bo več potreboval posebne nege. Predno bo ponovno prevzel državniške posle, bo verjetno prebil dva tedna v svoji rezidenci v Ge-tisburgu. V NEKATERIH JUŽNOAMERIŠKIH mestih prebivalstvo drugih ras še vedno bojkotira avtobusne družbe, ' ki uveljavljajo rasno diskriminacijo. Spričo bojkota sta morali dve družbi že ustaviti poslovanje. Spomini na 9. september 1942 Tišina pred Hajko Po sledovih jelovške ofenzive 9. september je v zgodovini gorenjskega partizanstva pomemben datum. Na ta dan je na Lipniški planini padel španski borec in narodni heroj — komandant prve grupe odredov Jože Gregorčič ali po partizansko Jože Gorenje. Danes priobčujemo nekaj spominov na te dogodke, od JANEZA LUSINA - MALIJA. Bilo je v prvih dneh septembra 1942. leta, jelovška četa si je po zadnji avgustovski ofenzivi, v kateri je padlo 9 tovarišev, komaj dodobra odpočila. Sovražnik pa ji ni dal miru. Nenehno je zasledoval njene akcije in premike. — Letalci so že nekaj I časa opazovali vse območje Jelovice I od Bohinja do Krope. Naše taborišče je bilo takrat globoko v planini pri tako imenovani »ta veliki bajti« za Psom. V Soteski smo "v tistih dneh požgali veliko žago, Pokljuška četa pa je obračunala z de-nuncianti v Nomenju. 6. septembra proti večeru smo se premaknili v novo taborišče na Rati-tovcu. Tam smo se sešli s Škofjeloško in Pokljuško četo. Naslednji dan smo se' odpravili v Zgornje Dane po hrano. Bili smo izdani in Nemci so nas pričakali skriti po hišah. Komaj se je četa prikazala v vasi, že je začelo grmeti izpod streh. Akcija je kljub temu uspela in še isto noč smo se vrnili na Ratitovec. Da nas ne bi odkrili, so se naše čete tedaj razšle. Škofjeloška je na Sori mimogrede požgala dva mostova, Pokljuška pa je napravila akcijo v Bohinju. Jelovška četa s štabom prve grupe odredov se je tudi premaknila in si uredila taborišče na Pašnem vrhu, v bližini vojaške ceste, ki pelje na Ratitovec. Nameravano akcijo v Selško dolino so nam preprečili Nem-1-ci. 8. septembra proti večeru je pri-vozilo po vojaški cesti do Jasenovca kakih 70 kamionov nemške policije. Sprva smo mislili, da so prišli po drva. Komandant Gregorčič in komisar Štefan sta takoj odšla na oglede in ugotovila, da se pripravlja nova hajka. Večerje tisto noč nismo kuhali, ker bi ogenj utegnil odkriti naše položaje. Četa je dobila ukaz, da v zgodnjih jutranjih urah neopazen© zapusti taborišče. Okoli treh smo v največji tišini s šepetom podirali šotore, pospravili svojo prtljago, pokrili z vejami ognjlišče in odšli. Pot nas je vodila preko »Potstana« v dražgoško grapo, in čez Dražgoško goro na Jelovico. Ko smo prečkali pot iz Dražgoš na Rovtarico, je na začelju kolone nenadoma zapel mitraljez in ranil mltraljezca Staneta. Spoznali smo, da so Nemci zasedli vse važnejše poti. Cilj našega pohoda je bil, da se prebijemo nekam za Radovljico in se na ta način izognemo nepotrebnim žrtvam. Sovražnik, je bil mnogo moč- nejši od nas. Sli smo pod Visokim vrhom, skozi Graben do Partizanskega vrha, med potjo pa so nas neprestano spremljali bolj ali manj oddaljeni glasovi Nemcev. Enkrat smo jim postavili celo zasedo. Na Partizanskem vrhu je četa dobila ukaz za počitek. Odšel sem nazaj pomagat ranjenemu mitraljezcu Stanetu, ker sem še kot pastir dobro poznal vso Jelovico. Staneta, čedota in Cirota, ki sta ga podpirala, sem našel kakih tisoč metrov za "nami pri majhnem potočku. Tam smo ranjenca umili in previli. Ob našem prihodu je bila četa že pripravljena za pohod. Ko smo se začeli spuščati na sedlo med Partizanskim vrhom in Turnem, smo zaslišali dva strela iz brzostrelke. Pozneje sem zvedel, da to niso bili Nemci, ampak nas je le Vinko Hafner hotel opozoriti, naj bomo previdni. Pot smo nadaljevali v največji tišini, ki je bila partizanom kaj dobro znana pred hajko. Nenadoma se nam je vsula v hrbet toča krogel iz brzostrelk. Stekli smo naprej. Nemci so nas s tem rafalom prisilili na umik v smeri njihove močne zasede. Prevara jim je uspela, Znašli smo se v obroču. Poskušali smo se prebiti skozi Kravji potok, pa nas je odbil močan sovražni ogenj z grebena Mošenjske planine. Odločili smo se, da prebijemo obroč v smeri Lipniške planine. Pri tem poskusu je padlo največ naših. Partizan Skala iz Podharta je bil zadet v glavo in smrtno ranjeni so obležali še mnogi drugi. Tu je padel tudi naš tehnik Fedor. Nekoliko dalje sem videl, kako komandir Polde in mitraljezec Tonček pomagata težko ranjenemu Gregorčiču. Tudi sam sem se jima pridružil. Gregorčiča smo dobro maskirali lin ga poskušali skriti v vodni jarek. Nemci so bili oddaljeni komaj 50 metrov. Jaz sem ©stal najdalje pri Jožetu, zato mi je rekel: »Mali, dobro je, sedaj pa pojdi, da vsaj ti ostaneš živ.« Hitro sem se umaknil na majhen grič, kjer sem našel Poldeta, komisarja Štefana, starega partizana Maksa in še enega tovariša. Ostali del čete se je umaknil v drugo smer. Ostali smo torej le še štirje. Zraven mene je kmalu padel tudi komandir Polde s Križne gore. Ko je to vtidel Štefan, je ukazal, naj vsi ležemo in si poiščemo primerne zaklone, kjer nam Nemci do zadnjega ne-bodo mogli blizu. Štefan mi je po tej ofenzivi dejal, da je imel pripravljen za Nem- ce še zadnji rafal in metek za sebe. To misel je hitro opustil. Bilo mu je šele 17 let dn zaželel je življenja. Dejal sem mu, da odlično poznam Jelovico in da grem naprej za vodiča. K sreči smo izbrali pravilno smer in se prebili do Dražgoške gore. Se enkrat smo prišli v stik z Nemci. To pot smo se srečali v trimetrski razdalji. Rešil nas je samo močno zaraščen smrekov gozd, v katerem smo se lahko poskrili. Štefan je bil utrujen, zato mi je dejal, naj si ogledam teren. Odšel sem in se nenadoma znašel tik pred sovražnim vojakom. Obadva sva bila iznenađena in obadva sva se umaknila. On k svojim, jaz k svojim. Srečno smo obšli zasedo in se spustili v Dražgoško goro. Pri Lipniški planini so še vedno grmele strojnice. V tem področju smo se počutili bolj varne. Pot nas je vodila preko Pavel-novega premsa, Jazbenka in Zapuč-klja. Tu nas je dohitela noč. — Noč po strašnem dnevu, ki je ne bom nikoli pozabil. Sredi jelovških gozdov je tisti dan padlo 25 naših tovarišev, 8 ujetih pa je bilo prav tako zapisanih smrti. Nad Zapučkljem smo poslušali Nemce, ki so delali bunker iz kamenja. Bilo jdh je strah, kajti partizani so tiho prihajali dn prav tako tiho odhajali. Bili so na pragu Dražgoš, kjer je našel grob marsikateri sovražni vojak. To zasedo smo neopazno obšli in se pri Markovem vrhu spustili v grapo. Ker so Nemci grapo stalno nadzorovali, smo morali ostati tam 2 dni. Opazili smo, da ni več toliko patrol, zato sva se s Štefanom odpravila f Podlonk k zlati rezervi. Tako smo takrat imenovali Brsničarja. Imela svfl namen poiskati zvezo z ostalimi Par' tizani in vzeti nekaj hrane za ranjs' nega Gregorčiča. Mislim, da je bila nedelja, ko sem se z dvema tovarišema odpravil na Jelovico iskat Gregorčiča. Sli smo v smeri Lipniške planine. Poti so bile zelo poboj ene, po čemer smo sklep3' M, da je bilo tam veliko vojske. $ gozdovih je bil tiho in vsepovsod sm° se srečavali s sledovis trašne ofen&i* ve. Ko smo prišli do mesta, kjer je l*j žal ranjeni Gregorčič, smo našli tam samo nekaj krvi. Partizani smo 1JU' bili junaškega komandanta. Padlim so sovražniki zažgali oblek0 in njene ostanke smo opazili pri ognj1' šču. Poleg njega je ležala napol iz" goreta pipa za tobak. Spoznal sem J0, Bila je last Poldeta, komandirja na»e čete. Nekoliko vstran sem zagledal na' radio aparat ves razbit. Čeprav je b;' la mrtva tišina, kakor pred hajko, n^ je v ušesih še Vedno odmevalo grme' nje min in žvižg krogel. Nenadoma je spet zapela brzostrel' ka. Nemci, oblečeni v kratke hlače i11 rjave srajce »Hitlerjugend« uniform s° nas prevarili. Ubili so Pesjakovega l* Kranja, ki je mislil, da so naši. Ostali smo se umaknili preko Lipniške pl3' nine. Na livadi je še vedno ležalo 25 padlih partizanov. Se enkrat so na' napadalci poskušali prestreči, vendaf nam je uspelo srečno prebiti se prek" Jelovico do Vodiške planine. Začasno - stojnica Kranj, 30. junija. Na podlagi sklepa, ki so ga sprejeli odborniki ObLO Kranj na svojem zadnjem zasedanju, da naj Svet za trgovino čimprej pregleda vse možnosti za ustanovitev samostojne prodajalne državnih kmetijskih posestev, so se med tednom sestali zastopniki državnih kmetijskih posestev z območja kranjske občine in direktor grosistič-nega podjetja »Sadje« iz Kranja. Ude- POZIV HIŠNIM POSESTNIKOM IN UPRAVITELJEM HIS NA OBMOČJU OBČINE KRANJ Pozivamo vse hišne posestnike in upravitelje hiš, da v dneh državnih praznikov izobešajo državne zastave. To velja tudi za občinski praznik občine Kranj. ObLO Kranj leženci posvetovanja so prišli do z3' ključka, da verjetno takoj ni možn° odpreti lastne prodajalne državni*1 kmetijskih posestev (prostor za trgo-vino jim je sicer dalo na razpolag0 grosistično podjetje »Sadje«), ker z3 letošnje leto posestva niso v tem sm>i' slu planirala svojih pridelkov in ke? je za uresničitev te zamisli potrebn0 dalj časa in večjih priprav. Sprejel* pa so sklep, da naj državna kmetijsk3 posestva takoj dobe samostojno stojnico nekje v Kranju. Stojnico jim Je odstopilo »Sadje«, Svet za trgovino Pr' ObLO Kranj pa bo v zvezi s tem ure' dil še vse potrebno. Bohinjski teden od 1. do 8. LJUDJE IN D060DKI IHESECI PLODNIH STIROU nih koncepcij Sovjetske zveze tudi v tem, delu sveta. Razen Egipta, Libanona in Sirije, bo Sepilov obiskal še Izrael in Grčijo. S potovanjem v Izrael skuša Sepilov razpršiti sum, da Sovjeti s svojo politiko na Bližnjem .in Srednjem Vzhodu spodbujajo arabske dežele k nacionalizmu. Obstaja tudi mnenje, da bo obisk Se-pilova v Atenah prispeval k temu, da se Grčija v svoji politiki nagiba k nevtralizmu. Taka orientacija bi vsekakor vplivala na komplicirano ciper-sko vprašanje, ki se je zadnje dni, kot je videti, vendarle premaknilo z mrtve točke. Prav ta Vzhod, za katerega Sepilov in sovjetska zunanja politika kažeta tolikšno zanimanje, Moskvi ne bo ostal dolžan, Saj obiski jemenskega prestolonaslednika, princa Fejsala iz Saudijske Arabije, iranskega šaha, predsednika Indonezije Sukarna in predsednika Na-serja pričajo, da ne gre samo za kurtoazne obiske, temveč, da se zastopniki teh azijsko-afriških dežel želijo resno pogovoriti z voditelji Sovjetske zveze o vprašanjih, za katera imajo skupen interes. Te dni se pripravlja na potovanje tudi veliki državnik, predsednik indijske vlade Djawaharlal Nehru. Na svojem krožnem potovanju bo obiskal London, Pariz, Bonn, Kairo, prestolnice nekaterih drugih arabskih držav na Srednjem Vzhodu, Washington, Beograd in Atene. Verjetno bo Nehru odšel najprej v London, kjer bo prisostvoval konferenci predsednikov vlad britanske skupnosti narodov — Commonwealtha. Tu bo z ostalimi državniki razpravljal o najvažnejših mednarodnih dogodkih, brez dvoma tudi o novi sovjetski zuna>-nji politiki, kateri gre velik delež za zboljšanje atmosfere, zlasti med velesilami. Enako važen bo tudi obisk predsednika Nehruja v VVashingtonu. Mi Jugoslovani bomo imeli posebno priložnost, da spet pozdravimo dragega gosta iz prijateljske Indije, ki se bo že v tretjič Sestal s predsednikom Titom. Razgovori voditeljev obeh neodvisnih držav, ki imajo skupne cilje in interese in ki so protagonisti politike aktivne koeksistence, bodo vsekakor u-spešnl M. K. Neposredni stiki med državniki so v mednarodnih odnosih učinkovito sredstvo za najlažjo izmenjavo gledišč ;in mnenj o perečih meddržavnih vprašanjih, odpirajo pa tudi poti k mnogim prijateljskim sporazumom, medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. Videti je, da se je po dolgih letih medsebojnih trenj, nezaupanja In lokalnih oboroženih obračunov, ki so v sebi nosili iskre svetovnega požara, vendarle izkristaliziral skupni interes — želja po miru. Da bi dosegli ta cilj, so državniki vseh pomembnejših dežel začeli s politiko neposrednih stikov. Stari diplomatski kanali in zveze niso več dovolj učinkoviti. Diplomacija je dobila še bolj določeno vlogo tehničnega aparata, čigar dolžnost je, da pripravi in omogoči takšna snidenja.1 Lanska ženevska konferenca zastopnikov velesil je začela obdobje »visoke diplomaciji;«, obdobje, v katerem so poslaniki in veleposlaniki le svetovalci šefov držav in vlad ter njihovih zunanjih ministrov na številnih in pomembnih razgovorih. j .Kaže, da je politična klima letošnje pomladi in poletja izredno ugodna za takšne politične pogovore in potovanja. Zlasti je aktivna bilanca poslednjih mesecev. Komentatorji svetovnih časopisov še niso pozabili obiska Bulganina in Hru-ščova v Londonu, ko je že predsednik Tito s svojimi najožjimi sodelavci o-biskal Francijo. To potovanje je brez dvoma okrepilo mir v Evropi. Zakaj, razen razgovorov o medsebojnih odnosih, so tam razpravljali tudi o splošni svetovni situacija, kakor tudi o novih spremembah v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti. Razgovori med francoskimi in jugoslovanskimi državniki o dejanskih spremembah in resnično novi politiki Sovjetske zveze, so bili tolik« bolj pomembni za Francoze zaradi njiho- vega srečanja v Moskvi s sovjetskimi državniki nekaj dni po Titovem odhodu iz Francije. Za Francoze so bile dragocene jugoslovanske izkušnje in ocena situacije v Sovjetski zvezi. Kmalu za tem je sledil sestanek med Guv Molletom in Adenauer jem, na katerem je francoski premier seznanil šefa Zahodne Nemčije s potekom razgovorov s sovjetsko vodilno ekipo. Adenauerja je posebno zanimalo stališče Sovjetske zveze do nemškega vprašanja. Pri interpretaciji moskovskih razgovorov je prišla na dan tudi domnevna izjava, ki jo je, kot trdi Adenauer, dal Nlkita Hruščov francoskim voditeljem, češ da je boljše imeti 17 milijonov Nemcev v »sovjetskem bloku«, kot pa 70 milijonov Nemcev v zedinjeni, čeprav neutralizirani Nemčiji. Ta izjava je povzročila precej burje v zahodnonemških krogih. Sicer jo je službena sovjetska časopisna agencija TASS demantirala; po TAAS-u"je sovjetski voditelj le ponovil znano sovjetsko stališče do Nemčije, ki ga je že prej sporočil nemškemu kanclerju Adenauer ju, ko je ta lani septembra obiskal Moskvo na čelu vladne delegacije Nemške zvezne republike. Ne glede na nesporazum okrog Hruščov! j eve izjave pa je jasno, da je kancler Adenauer ostal na svojem starem stališču o evropski politiki, in o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Da svoje koncepcije ni spremenil niti za las ali jo vsaj poizkušal prilagoditi novi situaciji, je dokazal ob svojem obisku v Združenih državah Amerike. Adenauer ni pristavil niti enega kamenčka mozaiku mednarodnega zaupanja in razumevanja, ki ga šele sestavljajo. S svojimi izjavami o združitvi Nemčije v okvdru integrirane Evrope, o potrebi daljnega oboroževanja in o tem, da ni nobenih kvalitetnih sprememb v odnosih Sovjetske zveze do ostalega sveta, tega tudi ni mogel storiti. V mozaiku miru pa bi bile nemške barve prav gotovo dobrodošle. Popolnoma drugačen je bil obisk francoskega zunanjega ministra Pi-neauja v ameriški metropoli. S svojo misijo, za katero pravijo, da je v njej govoril edinole Pineau, Dulles pa ga je samo poslušal, je francoski zunanji minister poizkusil oceniti sedanji razvoj dogodkov, zlasti na Vzhodu in določiti stališče, ki naj ga zavzemajo zahodne dežele do teh dogodkov in sprememb— zlasti tistih iz zadnjega leta. Tudi vprašanju kolektivne varnosti in Severno-atlantskemu paktu se niso izognili. Američani so zopet slišali že znano francosko stališče o NATO-ju, češ, da ga je treba razvijati v novo smer — ne samo vojaško, temveč tudi v politično in gospodarsko sodelovanje. Ameriški molk nasproti novi francoski politični koncepcij! diktira predvolilna kampanja za novega tpredsednika ZDA. Razumljivo je, da v takšni situaciji Združene države ne morejo storiti nobene resnejše geste, ki bi bistveno spremenila njihovo zunanjo politiko. Nekako istočasno se je tudi predsednik Tito ponovno podal na svojo mirovno pot. Obiskal je Sovjetsko zvezo in Romunijo in povsod naletel na izredno prisrčen sprejem. Podpisani deklaraciji v Sovjetski zvezi, ki temeljita na lanskoletni beograjski deklaraciji, ugotavljata, da imata obe vladi in obe partiji enaka gledišča na važna vprašanj a odnosov med državami, med partijami in na druga vprašanja mednarodne politike. Enako je tudi z deklaracijama podpisanima med Jugoslavijo in Romunijo. S Titovim obiskom v Sov. zvezi in Romuniji, seznam obiskov vodilnih državnikov še ni končan. Kmalu po prihodu jugoslovanskih gostov v Sovjetsko zvezo je Sepilov odšel na svoje prvo potovanje na Bližnji in Daljni Vzhod, kot novi šef sovjetske diploma>-cije. S tem obiskom je Sovjetska zveza dala_ poudarek politični podpori arabskim narodom. Gospodarsko - tehnična pomoč, ki jo je Sovjetska zveza sklenila nuditi arabskim deželam, naj hi bila vidna manifestacija novih politič- TRADICIONALNA KMEČKA OHCE* Bohinjska Bistrica, 30. julija. Za šestdesetletnioo svojega obstoj3 prireja Turistično društvo v Bohinj1? v dneh od 1. do 8. julija »Bohinjk' teden«. V nedeljo, 1. julija bo v hote-lu Bellevue ob 10. uri slavnostna sej3 društva. Ves teden bodo domačini P° vseh bližnjih vaseh lahko posluša^ predavanja spremljana s filmom 0 kmetijstvu, živinoreji in turizmu. R3' zen tega bodo v teh dneh tudi druge prireditve: tamburaški in pevski kot1" cert, folklorni nastopi, telovadne športne prireditve. V soboto, dne r julija zvečer pa bo pri Sv. Janezu bohinjsko vasovanje. Višek in zaključi tedna bo v nedeljo 8. julija popoldn« kmečka »ofcet« s "sprevodom in drU' giimi svatbenimi obredi. Je. Borjs Sajovic: POLJUB (terakota) V petek, 29. junija je bil v Kra^jJ ustanovni občni zbor Kluba likovi* delavcev Gorenjske, po zboru Pa L bila v Prešernovem muzeju °dPr.,, razstava del gorenjskih slikarjev kiparjev, ki bo trajala do 10. jul»£ Obširnejše poročilo o zboru in raz** . vi sledi v prihodnji številki naše* lista. Gorenjske ST. 32 / 2. JULIJA 195« Avto moto dirke na Jezerskem Drznost je določala zmagovalce V NOVO SEZONO Jezersko, 1. julija. Danes je priredilo AMD Kranj medklubske gorske dirke na Jezersko. — Borbe za najboljši čas dneva se je udeležilo 43 tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja, Tržiča, Nove Gorice, Trbovelj, Celja, Hrastnika in z Reke. Proga je bila dolga 3700 m. Številni jažem na motorju s prikolico HRD. zavoji in napetost ceste so zahtevali Rezultati: od tekmovalcev dokajšnjo mero spret nosti in drznosti, od strojev pa veli ko zmogljivost Ze v tem tednu pričnejo kranjski Ljubljana, Norton — 3,45.2; 2. Štefan plavalci s tekmovanjem v novi sezo- Motorji 125 cem: 1. Ivan Podekar, Tržič, DKW — 3,55; 2. Peter Mrak. Naš, Celje, BMW — 3,55.1. Prikolice nad 500 cem: 1. Karel Ličen, Kamnik, HRD — 3,27.2. Avtomobili do 1300 cem: 1. Dušan Malerič, Reka, Porche — 3,37.3; 2. Zvone Kren, Reka, Fiat — 3,55.3. Avtomobili nad 1300 cem: 1. Cerne Jure, Tržič, BMW — 3,35; 2. Dušan Mnogo zanimanja je vzbudil start Jfflgjj1*J?5Lt 5S! "Z «"L* .^fe* rolerjev, ki so se tudi na najstrmej-&h delih ceste dobro odrezali. — Posebno pozornost in simpatije velikega števila gledalcev vzdolž proge — bilo jih je preko 5000 — je vzbudila startna številka 17 — 23-letna Mara Bratina — članica AM© Nova Gorica. Bajželj ,Kranj, Puch — 4,12.4; 4. Mara dica, Reka, Alfa Romeo Bratina, Nova Gorica, Augusta 4,19.2. Rolerji 125 cem: 1. Rajko Cankar, Kranj, Lambretta — 4,29.3; 2. Ivan Ne-bec, Ljubljana, Puch — 4,35.1. Motorji 250 cem: 1. Edo Čuden, Ljubljana, Puch — 3,32.1; 2. Hinko Šimenc. 3,47. ni. Čakata jih dve težki srečanji. V četrtek se bodo pomerili z ekipo ZPK »Ljubljana« v Ljubljani za naslov prvaka slovensko - hrvatske lige (1955). Ker je dvoboj v začetku plavalne sezone in muhasto vreme tekmovalcem ni dopuščalo takega treninga kakor sicer, ni pričakovati kakih blestečih rezultatov. Borba pa bo vseeno zelo zanimava, saj ekipi tvorita vrh sloven- Prireditev za prireditvijo Najboljši čas dneva 3,27.2 je dosegel Ljubljana, Puch — 3,37.2; 3. Alojz Karel Ličen s sovozačem Nikom Mat- Drganc, Ljubljana, Puch — 3,52.2 Motorji 350 cem: 1. Dolorenzo Edo. Ljubljana, Puch 250 cem — 3,30.2; 2. Bivic Mirko, Trbovlje, Matchles 3.30.2; 3. Emil Trampuž, Ljubljana, MLADINSKO PRVENSTVO LRS V KOŠARKI V četrtek .in petek je bilo v Ljub- AJS — 3,38. Ijani mladinsko prvenstvo Slovenije v Motorji 500 cem: 1. Janko Draksler, košarki. Nastopilo je 6 moštev iz Ma- Hrastnik, FN — 3,31.3; 2. Emil Tram-ribora, Ljubljane in Kranja. Vsa mo- puž, Ljubljana, AJS — 3,39.2; 3. Miro Štva so bila zelo borbena, medtem ko Golobic, Kranj — 3,47.2. »o tehniško zrelo igro pokazala le Prikolica 500 cem: 1. Polde Strle, nekatera. Ze po prvih srečanjih smo lahko sklepali, da se bo borba za prvo mesto vodila med »Olimpijo« in »Ljubljano«. Tekma med tema ekipama je bila tudi najbolj zanimiva. Rezultati, ki so jih dosegli Kranjča- Planinsko društvo Tržič je meseca ših južnih gorstev, ki jih doslej še junija priredilo uspešen izlet na Na- prav malo poznamo. Alpinistične odnos na Notranjskem nad Vipavsko do- prave v naša južna gorstva podpira in lino. Izleta se je udeležilo 23 planin- propagira Planinska zveza Slovenije, cev, od katerih je bil najstarejši star in prav je tako, zakaj ne bi naši pla-_^ 70 let. Na povratku so udeleženci obi- ninci najprej spoznali vse vrhove v skali tudi Predjamski grad in Postojn- naši domovini in potem šele šli v za-sko jamo. mejstvo. Se ta mesec pa nameravajo člani Meseca julija ali avgusta pa bo Pla- Alpinističnega odseka obiskati 2155 m ninsko društvo organiziralo drugi le- visoki Prenj v Hercegovini. Tako mi- tošnji skupinski izlet čez Vršič in Bo- slijo tudi tržiški alpinisti sodelovati vec na Mangart v Julijskih Alpah, pri raziskovanju in spoznavanju na- Mangart je med najlepšimi gorami skega plavanja. Kranjčani so bili Ljubljančanom vedno trd oreh in zato so se za to srečanje še posebej pripravili. Ljubljančani so bili do sedaj še vedno zmagovalci in so tudi to pot favoriti. Ne smemo pa pozabiti na kvaliteto kranjskih plavalcev, ker še nikoli v zadnjih letih niso igrali podrejene vloge. Letos je ekipa še nekoliko močnejša, saj je ojačana z Zrimškom, ki že celo leto trenira v Kranju. V nedeljo pa bo v Kranju prvi dvoboj v okviru slovenske lige. Kranjčani bodo sprejeli v goste ekipo Kamnika, s katero so imeli tudi vedno težave, vendar se je že lani videlo, da so Kranjčani le boljše moštvo. Plavali bodo po novih propozicijah, ki so določene za slovensko ligo. Vsak plavalec bo smel nastopiti le dvakrat dnevno. Nastopiti bosta morali od vsa- Strelci za Dan borcev Julijcev in slovi po razsežnem razgledu. Prav tako pa so tržiški planinci tudi na svojem področju zelo delavni. Obnavljajo in izpeljujejo markirana pota, tako da bodo Dobrča, Kofce in Storžič čim laže dostopni. Tudi posto- V počastitev Dneva borcev in vstaje so bili rezultati kljub slabemu vreme ni: Ljubljana — Triglav 51:17, Triglav narodov Jugoslavije se tudi strelci nu in dežju presenetljivi. Ves čas tek — Branik 43:39, Odred — Triglav že daij časa temeljito pripravljajo, movanja je bila borba med družinami Janke s pomočjo ljudske oblasti ob 38:36, Maribor — Triglav 41:26, Olim- strelska družina »Stane Kovačič« s in posamezniki zelo napeta, tako da navijajo in izpopolnjujejo. ACo Pija — Triglav 52:24. Vrstni red moštev: 1. 01ympia 10, 2. Ljubljana 8, 3. Maribor 6, 4. Branik 2. T. Odred 2, 6. Triglav 2. F. Stifkovič Primskovega je v dneh 27., 28. in 29. so v kaj hudi konkurenci zmagali junija organizirala meddružinsko tek- strelci s Primskovega. movanje z vojaško puško, na katero Vrstni red tekmovanja je naslednji: je povabila vse SD iz Kranja in ekipno — 1. SD »Stane Kovačič« USPEH KAMNIŠKIH ODBOJKARJEV Kamnik, 1. julija. Prva odbojkarska tekma med Kamnikom in Jesenicami se je končala s okolice. Tekmovali so od 150 možnih Primskovo 377 krogov, 2. SD »Jože Je- - krogov po ekipah petih članov na stre- reb« Kranj 375 krogov, 3. SD »Sava« w lišču v Struževem. Organizacija tek- Kranj 369 krogov, 4. SD »Franc Mrak« PwWrfktfi HfPffiUi* movanja je bila prav dobra tako da Predoslje 336, nato slede SD »Slavec 3:2 v korist Jesenic. Na protest Kam- IVPtfSM**!*«!* »CCfcltfffC _ Ivo Jokl« Kranj _ Huje 303, SD »Alojz nika, zaradi napak pri sojenju, je bi- Sajevic« Visoko 292, SD »Iztok« Bit- la tekma razveljavljena, danes pa sta nje 257, SD »Tone Nadižar« Cirče 226 se nasprotnika spet sestala v Kamin SD »Partizan« iz Kranja, ki se n*ku. Tekma je bila izenačena in pa tekmovanja iz neznanih vzrokov ni udeležila. Med tednom so imeli novinarji »Glasa Gorenjske« v gosteh strelce iz Pre-doselj in imeli z njimi prijateljski strelski dvoboj. Za vsako ekipo so tekmovali štirje strelci. Medtem ko je SD IZTOK — za prvič odlično »Franc Mrak« dobro poznana ne le Po Gorenjskem, pa so novinarji lahko rečemo, prvič streljali z zračno puško. Razumljivo je, da je bil temu primeren tudi končni rezultat. Strelci iz Predoselj so dosegli 980 krogo (Ciglič 242, Govekar 243, Hudobivn.lk 249, Balantič 246), novinarji pa 840 krogov i bilo, da bi bila razstava odprta vsaj sov, kot so jo imeli nekdaj. Najbolj- 10 dni, in ne samo tri, kakor jo bilo šim učencem je poklonil tudi knjižne določeno. nagrade. Tudi sekretar LMS je na- g. jj. govoril učence in jim izročil darila mladinske organizacije. Preden so učenci prejeli spričevala, so se na iskren način zahvalili učiteljema za pomoč pri delu med šolskim letom. l. k. IVER Kulturne potrebe delavca rastejo Ljudsko«prosretna dejavnost ne zadošča Teč * Pogoji za sistematična vzgojno delo so dani Na zadnji konferenci SZDL okraja Kranj je tovariš Mirko Zlat- pryi vrsti dolžni odpreti pot do viš- nar opozoril na pereč problem kulturne dejavnosti na Gorenjskem in jih kulturnih vrednot in stvaritev in izrazil potrebo po sistematičnem vzgojnem delu na tem področju druž- mu omogočiti vsestranski duševni raz- benega življenja. Zaradi aktualnosti tega vprašanja, ki terja čim prejš- voj. njo rešitev, seznanjamo z ugotovitvami tovariša Zlatnarja tudi naše e . .... . bralce Se iz dveh vidikov je to vprašanje pereče. Prvič, tudi naša inteligenca — Pomanjkanje kulturno - umetniškega celotno duševno rast našega človeka in stara in nova — se ne bo dalje dušev-^vljenja na Gorenjskem je v današ- njegove kulturne izoblikovanosti. Ima-f^em času že dokaj občutno. Tu se ne mo človeka, ki sicer dela s sodobniki spuščal v strokovno - vsebinsko mi proizvajalnimi sredstvi, ki opravlja Plat tega vprašanja, marveč bom sku- že precej komplicirane in zelo zahteval osvetliti problem le z družbeno ne družbeno - upravne naloge, v kul-~Polltične plati. Mislim namreč, da je turnem pogledu pa je nerazgledan, na mladini je treba približati in siste-tQ dejavnost toliko nerazvita, da že nizkem nivoju. Gre za to, da začnemo matično ter dovolj zgodaj posredovati £aleč zaostaja za ostalim družbenim praktično upoštevati, da je človeku kulturno - umetniško vzgojo, če hoče-tivljenjem na Gorenjskem, posebno če duhovna hrana enako potrebna, kot mo, da ne bodo nove generacije eno-uPoštevamo razvitost proizvajalnih sil delo, zaposlitev in obnavljanje fizične stransko vzgojene. Mislim, da to ni zj| relativno močno kulturno tradicijo, sile. Ker sistem socialistične demo- jalovo ugotavljanje potreb in le po-^islimj da se vsi strinjamo tudi v kracije družbeno aktivizira široke pla- božna želja, ampak, da imamo vse po-•^n, da samo ljudsko-prosvetna dejav- sti delovnega ljudstva, posebno indu- trebne sile in pogoje, da na tem podlost že dolgo ne zadošča več, saj so strijsko delavstvo, moramo tudi upo- ročju vsaj začnemo s sistematičnim de-J^katera društva in cele dejavnosti števati, da se naš delovni človek zelo lo,m- Za začetek bi bilo n. pr. dovolj, JUdske prosvete po svojem nivoju še hitro razvija, njegovo obzorje raste in da razvijemo delo obeh gledališč v fcdno v čitalništvu prejšnjega stoletja. s tem fastejo tudi njegove kulturne Kranju in na Jesenicah, da omogoči-e našemu kmetu tak nivo kulturno potrebe. Njegove težnje po vsestranski mo stalne likovne razstave v industrij-P^osvetnega dela ne daje tistega, kar izobraženosti so vedno močnejše. Mi- s^m krajih, da omogočimo kvalitetne Potrebuje, kaj šele delavcu v mestnem slim, da mi teh teženj nimamo regi- koncerte, da organiziramo glasbeno ^ontru. Namesto, da bi diktirale nivo striranih in da zato v tako majhni šolstvo, da uredimo in izboljšamo štu-Ulturno-prosvetnega dela potrebe na- meri zadovoljujemo te potrebe. Videti dijske knjižnice, da organiziramo kva-*»rednega delavca in kmeta, ga pa na- je> fc0t da bi še vedno veljalo staro Htetne umetniške prireditve, literarne kuje najbolj zaostal element v mestu buržoazno pravilo, da je višja kultura nastope in slično. Vsekakor je treba u na vasi. no razvijala v sedanjih ozkih pogojih, zapadala bo še globlje v brezplodno in dolgočasno provincialno življenje, naveličana sama sebe in okolice. Drugič, že predšolski, šolski in izvenšolski samo za izbrance, kvečjemu za inte- bolj podpreti obstoječe kulturno-umet- Svobode so sicer v tem oziru že na- ligenco kot sloj. Pred našimi očmi se niške ustanove in odpreti še nove ter Plavile določen razvoj. Mislim celo, da pa oblikuje delavec v pogojih delav- jih usmeriti v javno ter vzgojno delo. 0 že začelo škodovati družbenemu skega in družbenega upravljanja v ne- V količkaj razvitem kulturno - umet- azvoju samemu, če ne bomo začeli kem smislu novo kategorijo umskega niškem življenju bo tudi ljudska pro- Udi v tej smeri bolje delati. Gre za delavca. Temu novemu delavcu smo v sveta lahko našla oporo za svoj vzpon. Tudi v Mošnjah so razstavili Preteklo nedeljo so učenci osnovne šole v Mošnjah priredili ob zaključku šolskega leta proslavo, kateri so pridružili še razstavo. Za proslavo je vladalo veliko zanimanje, saj so udeleženci napolnili dvorano kulturnega doma do zadnjega kotička. Vsebinsko pestra proslava, ki se je zaključila z igrico Manice Komanove »Sestrin varuh«, je trajala dve uri. Nato je sledil ogled razstave v mošenjski osnovni šoli. V hodniku so bili razstavljeni modeli jadralnih letal. V prostorih, kjer so bili razstavljeni ostali izdelki pionirjev, je vzbudila pri gledalcih veliko pozornost na tabli viseča diploma, ki jo je prejela pionirska organizacija te šole v priznanje in spomin na tekmovanje pionirskih odredov v počastitev Titovega rojstnega dne v letu 1956 od republiškega pionirskega sveta pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Z zanimanjem so si obiskovalci ogledali tudi diaskop in mikroskop, ki ga poseduje šola. Razstavljeni predmeti so pokazali, da so učenci vložili precejšen trud v svoja prizadevanja minulega šolskega leta. Spričo majhnega števila učiteljskega kadra je bil učni uspeh šole nadvse zadovoljiv, saj je bil dosežen z 90,7%. Na šoli poučujeta le dva učitelja, medtem ko obiskuje šolo 86 učencev. Zategadelj zaslužita učitelja vse priznanje za učni uspeh, ki sta ga bila dosegla. — Šolski odbor, kakor tudi starši učencev, so jima za to zelo hvaležni. Ciril Zupan Dopisujte v „6las Gortnlske" Ljubljanska opera je na svojem gostovanju na holandskem festivalu z uprizoritvijo opere Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže« doživela prodoren uspeh. Ocene holandskih in belgijskih glasbenih kritikov so nadvse laskave. Tudi v Parizu, kjer so z isto opero nastopili naši pevci v Veliki operi, uspeh ni izostal. Največja manifestacija likovnega ustvarjanja na svetu je beneški Bie-nale. Razstave so se udeležile mnoge države z vseh kontinentov. Na razstavi so odločno prevladovale moderne slogovne struje. O udeležbi Jugoslovanov smo svoj čas že poročali. Bila je častna, saj je bil srbski umetnik Pro-tić odlikovan s posebno nagrado UNE-SCA. V Beogradu je bila odprta razstava »2000 let kitajskega slikarstva«. Razstavljenih je okoli 60 reprodukcij. Najstarejši ohranjeni fragmenti fresk in bas-reliefov so nastali 300 let pred našim štetjem. V kitajskem slikarstvu zasledujemo lahko skozi vsa stoletja večjo težnjo k prečiščevanju linije in k stilizaciji. »Evropski kulturni center« v Ženevi je razpisal mednarodno nagrado za neobjavljeni roman ali biografijo, ki naj ima posebno književno vrednost. Nagrada je znašala 2500 dolarjev. Sedaj je Evropski center objavil, da konkurs ni uspel. Predloženih je bilo sicer nad 400 rokopisov, vendar nobeden ne ustreza postavljenim pogojem. Pet milijard knjig je vsakoletno natisnjenih po vsem svetu, tako da prideta na slehernega prebivalca zemeljske oble dve knjigi. Pretežna večina teh knjig je namenjena šolam in knjižnicam. Prevaja se največ — 70 odstotkov — v štiri jezike angleški, ruski, francoski in nemški. Ljubljanska drama nastopa te dni v Parizu v gledališču »Sarah Bernhard« s Cankarjevo dramo »Hlapci«. Upamo, da bo pred strogo pariško kritiko ;n razvajenim občinstvom afirmirala naša kulturna stremljenja s podobnim uspehom, kot Opera. ST. 53 / 6. JULIJA 1956 ^8$6orenj$ke 5 D P. IIIN S K l—< )ooooooooo ooooooPOMEklKI Pripravite steklenice za konserviranje! V vsakem gospodinjstvu je polno starih steklenic; začnimo jih zbirati že sedaj, da bodo pripravljene, ko se bo začel čas konserviranja prvih sadežev. Steklenice nam prav dobro nadome-ste drage konserve, za različne sokove pa so edina primerna posoda. Kaj vse lahko konserviramo v 'navadnih steklenicah? Predvsem vse ja-godičje, razpečkane češnje, na koščke zrezano rabarbaro, sadne sokove s sladkorjem ali brez njega, želeje, redko kuhano paradižnikovo omako ipd. Steklenice pred uporabo temeljito očistimo in preizkusimo njih trdnost. Pomivamo jih z vročo vodo in sodo, poplaknemo pa jih z mrzlo vodo. Njihovo trdnost preizkusimo, če na-lij em o vanje kropa ali jih močno se-grejemo v pečici. Steklenice, ki so iz slabega stekla, popokajo, ostale pa spravimo za konserviranje. Ko bomo konservirale, bomo tiste steklenice, ki jih bomo napolnile z vročim sokom, sadjem, mezgo ipd., pred polnjenjem ponovno segrele v pečici ali v vroči vodi, tiste, ki jih bomo napolnile z mrzlo vsebino, bomo pa poprej za-žveplale. To bomo napravile tako, da bomo v steklenico dale nekoliko žvepla, ga zažgale in steklenico pokrile z lijakom, na tulec lija pa poveznile drugo za drugo vse steklenice. Nastali hlapi bodo uničili vse škodljive klice. Steklenice, ki so pri vratu okru-šene, niso primerne za konserviranje, ker se ne dajo dovolj neprod.ušno zapreti. V zadnjem času zelo priporočajo za konservne posode temno steklo. V takih posodah so namreč shranki veliko manj izpostavljeni škodljivim vplivom svetlobe. Zato ne zanemarimo te poceni možnosti, da si oskrbimo dovolj steklenic za sadne sokove. OTROK HOČE Z NAMI Starši se počitnic z otroci vsako leto razveselijo, zgodi se pa tudi, da si želijo preživeti oddih brez njih. Prepričani so, da se tako bolje odpo-čijejo. Ce otrok hoče ostati skupaj z materjo in očetom, mu tega ne smemo braniti. To bi utegnilo škodovati razvoju njegove duševnosti. Počitnice s starši ustrezajo otrokovi potrebi po varnosti, medtem ko počitnice brez njih lahko marsikaj pripomorejo k otrokovi osamosvojitvi. Kadar se odločamo, s kom pojde otrok na počitnice, moramo v prvi vrsti upoštevati stopnjo njegove duševno zrelosti. Otrok do 3. življenjskega leta je izredno občutljiv za še tako kratkotrajno ločitev od doma in staršev. Zato je najbolj pravilno, da otrok do te starosti preživlja počitnice skupaj s star- Recepti BOROVNIČEV KOMPOT Lepo prebrane borovnice operemo, dobro odcedimo in jih posipamo s sladkorjem (3 litre in tri četrt kg sladkorja). Pustimo jih stati čez noč. Nato pa v čisti kozici zavremo pol litra črnega vina, dodamo košček cimetove skorje, polovico vanilijeve palčke, nekaj klinčkov in limonino lupino, nazadnje pa še kavno žlico salicila. Vino najprej prevremo z dišavami, nato stresemo vanj borovnice, ko pa KONČNO VENDAR MLEKO ZA DOJENČKE V vseh večjih mestih in industrijskih središčih imajo dojenčki prednost v preskrbi z mlekom. Mleko za dojenčke mora biti od zdravih krav, ki so pod stalnim veterinarskim nadzorstvom. Hlevi morajo biti higienično urejeni in vsa okolica asanirana. Osebe, ki pridejo v stik s takim mlekom kot molza-rice, zbiralke, raznašalke, pa morajo biti prav tako pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Mleko je dnevno kontrolirano, da ni v nevarnosti, da bi bilo okuženo. Tako mleko se polni samo v steklenice, ki se odpirajo le pred uporabo. Za preskrbo dojenčkov s takim mlekom v Kranju je bilo potrebno premagati številne težave. Zdaj so dojenčki dobili mleko, ki so ga že dolgo pogrešali. Na pobudo Okrajnega higienskega zavoda in po prizadevanjih Zadružne mlekarne v Cirčah je prišro do realizacije načrtov. Uspelo je dobiti potrebno opremo, stroj za polnjenje, izbrane so krave, urejeni hlevi in s tem odstranjene zadnje ovire. Mleko bo polnomastno, sterilno in se bo kljub velikim stroškom za pripravo prodajalo po isti ceni kot običajno. Mlekarna v Cirčah je pokazala veliko razumevanje za to, da bodo dojenčki odslej dobivali zdravo mleko. ši, bodisi doma bodisi drugod. Ce pa že na vsak način želijo starši preživeti dopust sami, naj otroka izročijo družini, ki jo ta že nekoliko pozna. Za nekaj časa mora na vsak način z njim tudi mati, da se otrok laže privadi okolju. Oseba, ki jo bo zamenjala, pa naj v tem času opravlja vse njene dolžnosti. Po nekaj dneh se bo otrok vživel v novo okolico in ločitev ga ne bo tako težko prizadela. Odsotnost staršev pa sme trajati največ 15 dni. Med 3. in 6. letom je otrok že mnogo samostojnejši. Posebno se to opaža pri tistih, ki zahajajo v vrtec, saj se tam navadno zelo dobro počutijo. Pogosto sami hočejo med svoje vrstnike, kjer je mnogo živahneje kot doma. Tak otrok bo po vsej verejtnosti tudi počitnice lahko prebil brez staršev. To velja zlasti za tiste, ki bodo preživljali oddih pri sorodnikih z otroci njegove starosti. V igri z njimi teden ali dva skoraj ne bodo pogrešali matere in očeta. Vseeno pa je dobro, da gre tak otrok za nekaj časa na počitnice tudi s starši, ker se v teh letih odločilno oblikuje njegov značaj. Otrok od 7. do 10. leta rad letuje v družbi svojih vrstnikov na raznih taborjenjih, kolonijah ipd. Pogosto pride domov z zahtevo po takih počitnicah. Seveda pa tovrstnih želja ne smemo posploševati. Upoštevati moramo vse posebnosti otrokovega temperamenta. Ce spoznamo, da se na skupinskem letovanju ne bo prav znašel, da je premalo samostojen, potem ga vzemimo vsaj za nekaj časa s seboj. Priporočljivo pa je, da gre tudi v kolonijo, sicer lahko postane preveč samotarski. Počitnice brez starev si zlasti želijo otroci od 10. do 13. leta. Mirno LEPO IN POCENI Tudi iz bombažne tkanine si lah*0 jih lahko pošljemo na letovanje, saj omislimo prikupno poletno OD*e,t,0' se v skupnem življenju marsičesa na- Model na sliki je primeren za pikaš* učijo, zlasti še tovarištva. * vzorce. Vsepovsod ekonomičnost V današnjih dneh dela mnogo žena v raznih poklicih, razen tega pa opravljajo vsa gospodinjska dela. Zelo važno je, da se gospodinjska dela čimbolj olajšajo in z manjšimi napori opravijo vse, kar je potrebno. Objavljamo nekaj nasvetov, kako si olajšate delo. Vsaka žena gre na trg, da si kupi vse potrebno za gospodinjstvo. Nošenje težke košarice lahko olajšate. Ista težina je za nošenje lahko »težja« ali lažja«. Široka in plitva košara, ki ima težišče daleč od telesa, je mnogo težja, kot pa ozka in globoka torba. Tako si na poti prihranite, polovico moči. Važno je tudi, kako hodite. Ce ho- Sodobna oprema V sodobno ureje- nem stanovanju je RS v celoti zmagalo f:-' .. načelo smotrnosti, m tli •' #?f^ ZA IGRANJE Premajhne oblekce moremo našim punčkam popravi d same na najrazličnejše načine. Izginili so tudi vsi odvečni okraski, pohištvo je praktično in izkoriščen je vsak najmanjši kotiček. Uporabna umetnost nam o-mogoča, da uporabimo za opremo stanovanja gradivo in predmete, ki jih izdeluje naša domača obrt. Ti predmeti se skoraj vsi brez izjeme lepo u-jemajo s sodobno notranjo dekoracijo. Zelo lepo je, če pokrijemo eno ali dve steni z mrežo iz bičevja, obrobljeno z ozkim rdečim oziroma divana. Tako sobo lepo krasi ali zelenim okvirom. Tako dobi soba glinast lonec na nizkem podstavku iz prikupnejše lice in v njej lahko na- kovanega železa. Drage in večkrat ne-mestimo slike in reliefne predmete okusne tovarniške zavese nadomestimo umetne keramike, ki jih dobimo v z do™a izdelanimi. Ne smejo pa biti prodajalnah naše domače obrti. Mreža Preveč Pestre najbolje je če so v dveh y J harmoničnih barvnih odtenkih. Barve iz bičevja je primerna tudi za steno, morajo biti skladne, zato moramo pred kjer je nameščen obešalnik, kombini- nakupom dobro premisliti, kaj bo ran s kljukami iz kovanega železa. Z ustrezalo celotni opremi našega stano-njo lahko zaščitimo stene okoli kavča vanj a. dite počasi, dalj časa nosite košaro. ^° je vsakemu jasno, manj znano pa je' da počasna hoja ob taki priliki člove' ka bolj utrudi kot hitra. Seveda se tudi prevelika naglica ne priporoča. Vrnimo se v kuhinjo. Pri kuhinj' skem delu se morate od časa do ČaSa odpočiti. Poizkusite tiste dele telesa, & največ delajo, večkrat odpočiti. Pred' vsem roke in hrbtne mišice. Zato vsa dela, ki jih delate s prsti in rokami kakor n. pr. čiščenje krompirja, gra" ha. riža ipd., delajte sede. Rike P*j tem naslonite na mizo, da se čim ma™ utrudijo. Noge držite na prečki mize' ker s tem razbremenite mišice n )g 111 vene, kar je za žene posebno važno. Pranje majhnih kosov perila j? \** je, ako ga perete na mizi in ne na sto* hi, leda samo takrat, ko ni treba močneje pritiskati. Ako je treba moč' neje drgniti, je bolje prati na stol*1' ker pri tem uporabljamo tudi težo telesa. Večje količine perila je treb3 prati hitro,, seveda pa je zato melJ pranjem potrebno daljših odmorov. ^ počasnim pranjem postane delo eno' lično in se hitreje utrudite. Vzemim0 n. pr. še nošenje drv in premoga iz drvarnice. Najbolje je, če drva in pre' mog nosimo v dveh enakih posodah' Preden jih napolnite, jih postavite n* dve kladi, tako da jih polne ne m"' rete dvigniti. Nato vzemite trak, ki na) bo dosti močan in 6 cm širok, dolg P* nekaj več kakor znaša dolžina razteg' njenih rok. Trak dajte preko rame" kakor šal in konce ovij le okoli ročaj3 obeh posod. S tem olajšamo delo r°' kam, ker se del bremena prenese n* ramena. Po stopnicah hodite s polni' mi stopali in ne s konci prstov. " vsakem nadstropju se malo odpočijtf' Vseeno pa je vzpenjanje po stopnica'1 zelo naporno. Izračunano je, da človeK v 4 sekundah zelo hitre hoje po st)P' nicah porabi 1,5 KS. Obleka za delo naj ne bo pretežk9 in ne sme ovirati pri gibanju. Sicef pa to prepuščamo raje modi, vi pa >e ravnajte po gornjih nasvetih. vse skupaj zavre, poberemo pene. Se vroče borovnice naložimo v kozarce, navrh pa nalijemo žganja ali ruma. Kozarce prevežemo s pergamentnim papirjem in jih postavimo na suh prostor. BISKVIT Z JAGODAMI Penasto vmešamo 3 rumenjake, 10 dkg sladkorja in nekoliko limonine lupine, nato dodamo 17 dkg moke, v katero zmešamo žlico pecilnega praška in trd sneg treh beljakov. Biskvitno testo pečemo v pekaču, ki ga imamo za kolač, lahko pa tudi v pekaču za torto. Ohlajen biskvit trikrat prerežemo, in ga namažemo s pretlačenimi oslajenimi jagodami. Povrhu polijemo biskvit s smetano ter garniramo z jagodami. GRAHOVE JEDI Gospodinje navadno pripravljajo grah v omaki ali pa tako, da ga duši j o. Lahko pa ga tudi skuhamo na več načinov. Grah v smetani: Izluščen in izbran grah dušimo na surovem maslu, dodamo malo sladkorja, sol in ga zalijemo z juho. Ko je grah popolnoma mehak, dodamo kozarec kisle smetane, v kateri smo razteple jajce in žlico moke. Grah mora zatem še enkrat zavreti. Grah z oljem in kisom: Zelo dober je grah, če ga skuhamo v slani vodi in ohlajenega zabelimo z oljem in kisem, dodamo sesekljanega drobnja-ka, ga popopramo in jemo kot solato. Lahko pa ga zabelimo tudi s presnim maslom in drobtinami. Biti pa mora še topel. r Dne 21. januarja je pred Muhom v Vinharjah nad Poljanami padlo šest partizanov, in sicer: Rudolf Robnik, Alojz Dolinar, Ciril Petrič (vsi iz Žabje vasi pri Poljanah), Jože Novak iz Dolenjih Brd, Donat Demšar iz Hotavelj in Pavle Košir iz Poljan. — Muhovo domačijo so požgali Nemci, gospodarja z družino pa preselili. — Padlim borcem bodo 8. julija letos odkrili spominsko ploščo. Tiste dni po sloviti dražgoški hitki januarja meseca 1942 je bilo. Pečnikov vod, ki se je bojeval v sestavu Poljanske čete, se je pomikal z gorskega prelaza Kala in se preko Ble-goša med grbastimi vzpetinami spuščal v dolino. Utrujeni partizani so stopali po neizhojeni poti in globoko v Sneg so se jim udirala zmrzla obuvala. V Srednji vasi so premostili So-ro. Pred njimi je bila Žabja vas, kjer so vedno našli zavetje. To pot pa niso upali tvegati. »Fantje, k Muhu v Vinharje gremo!« je po kratkem posvetovanju odločil komandir Rudi. — »Dobro uro hoda je do tam. Tako ne zdržimo več!« Muhova domačija je stala na samem. V hiši so še vsi mirno počivali, ko se je skupina štirinajstih partizanov Peč-nikovega voda bližala domačiji. — Gospodar je hitro odvedel skupino v hlev. Fantje so drug poleg drugega sladko zaspali v toplem hlevu. — Ze dolgo ni bilo tako prijetno. Bedel je le Rafael; Rudi in Jože pa sta v kuhinji pripravljala zajtrk. — Zunaj je mraz pritiskal čedalje bolj. Muhova domačija je zdela v jutranji tihoti. »Pavle, prinesi mi s senika tiste čevlje in škornje, ki smo jih zadnjič pustili pri tebi!« je prosil komandir Rudi gospodarja. »Peter in Tine imata že tako raztrgane podplate, da ne moreta več dalje.« Rudi je bil eden prvih, ki so zapustili domove in se uprli sovražniku. Ker je bil neustrašen fant, so tudi Nemci zvedeli zanj in razpisali na njegovo glavo visoko nagrado. Tedaj je gospodar Pavle z leščerbo hitro odšel proti hlevu. Ze je lezel po lestvi na senik, ko so mu nenadoma zaplesale pred očmi zelene postave. Predramil ga je oster in odsekan glas: »Kalt! Hande hoch; Licht weg!« Pavle je sicer ves zbegan razumel ukaz. Svetilko je spustil na tla, da je ugasnila, in rahlo privzdignil roki. »Komm her!« je ponovno začul ukaz in zagledal gestapovskega oficirja, ki se mu je približeval. Za oficirjem je stopil iz vrste še en policist, ki je prevajal poveljnikove besede, s katerimi je hotel zvedeti, koliko banditov ima skritih in kako so oboroženi. Gospodar je zravnal svojo visoko in suhljato postavo ter odločno zavračal vse obtožbe o skritih banditih. Na ukaz je moral voditi hauptmana in še dva oborožena vojaka v hišo. Hitro je pletel načrte in jih sproti izvajal. Najprej je peljal Nemce v kašče z žitom, nato v vrhnje prostore, potem v izbo. Šele nazadnje jih je previdno privedel v prazno kuhinjo. Med tem časom sta se seveda Rudi in Jože že skrila. Prvi se je zaril globoko med vreče moke, ki so stale med policami, Jože pa je v naglici zleze) kar pod mizo »Aha, banditen, banditen«, je v?e* ščal nemški poveljnik v veži, ko s° privlekli predenj ujetnika. Gospodinja je hitela tolmaču ra^' lagati, da je to njihov sorodnik, d<^ mačin, ki je pribežal iz Ljubljane i" da se je hotel oblastem prijaviti in d3 v trenutku splošne zmede in iznena' denja pač ni vedel, kdo je prišel. Zvi' jača, ki jo je spretno spletla gospodi' Ob Dnevu vstaje \uQ S m r t na in porinil predse dva stola. Rudi se ni mogel znebiti misli, kako neusmiljeno bodo obračunali z njim, če ga dobe. Hlastno je segel po samokresu in prsti desne roke so se krčevito oklenili ročaja. , Kam naj naperi to smrtonosno orožje? V Nemce? Ubil bi samo enega ali dva, toda gorje Muhovim in ostalim tovarišem. Trdi koraki so se bližali shrambi. Roka se mu je podzavestno premaknila in na sencih je začutil mrzlo cev samokresa. Videl ni ničesar, čul pa surove glasove pobesnelih policistov, ki so zmagoslavno izvlekli Jožeta izpod mize. Kmalu zatem je hrup ponehal in vrata v shrambo so se zaprla. nja, je konec koncev prepričala NeP1' V tistem hipu pa je v shrambi, kje/ so nekateri še vedno brskali in sti' kali za »banditi«, počil strel. Doma so takoj vedeli, kaj se je zgodilo. Pritekla je nova skupina policist"^' Gospodarja Pavleta in Jožeta so trd zvezali in namerili vanju puške. * kuhinje se je začul jok deklic, ki s* se tiščali k materinemu krilu. Medte'*' pa so policisti že privlekli Rudiji truplo iz shrambe. — Policisti so postali neizprosni. Tak? so vso družino, staro mater, gosp0*? njo z dvema otrokoma in r'.uŽkinJ' odvlekli k sušilnici v breg. Niso y dali časa obleči se. — Z Bukovega ha je pritiskal hladen veter, ki je n srečneže premrazil do kosti... St* 6 Glas Gorenjske ŠT. 53 / 6. JULIJA 1956 • li S SODIŠČA OBJAVE • OGLASI Skupina upornih zapornikov obsojena Dne 22. junija t. 1. je bil v porotni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani nenavaden proces. Zagovarjati se je moralo 10 mladih obtožencev (po veČini iz južnih republik), ki so se podali v oktobru leta 1955 proti naši severni meji z namenom, da pridejo v tujino, kjer jih je menda čakalo »boljše žvljenje«, brez dela in truda. Naši budni mejni stražarji pa so jih visoko v gorah zalotili in jim pokazali pot nazaj v domovino. Okrajno sodišče v Radovljici jim je prisodilo za ta podvig po 5 do 6 mesecev zapora. Vendar pa se mladeničem, kakor je videti, avanturistične žile tudi za zapahi niso ohladile. Zlasti 18-letni Ivan Mikolčevič iz Prveče pri Novi Gradiški je bil nepomirljiv. Pridobil je najprej Tineta Juvančiča z Loža, nato KROSNJARJI NA DELU Preprodaja tekstilnega blaga, britvic, nalivnih peres in ur je še vedno poklic nekaterih bivših krošnjarjev, ki kar nočejo razumeti, da je trgovina Poverjena posebnim podjetjem in da je prodaja takih in sličnih artiklov nepooblaščenim osebam prepovedana in da je za take storilce predvidena tudi kazenska sankcija. Se in še imajo sodišča opraviti s posamezniki, katerih imena se večkrat javljajo na straneh sodnih registrov. Te dni je bil obsojen pri sodišču v Kranju Jožo Tabak iz Kamenska (ta kraj pri Sinju je dal že večje število krošnjarjev) zaradi preprodaje ročnih ur, tekstilnega blaga in bitvic. Kako posluje tak »trgovec«? V Ljubljani kupi 3 m blaga po 1.050 din za meter, nato pa cel kos prodaja za 6500 din. Pripravljen je na »glihanje« in če kupec zaradi »znatno znižane« cene le nasede, je dobiček že tu. Tako je nek kupec sam povedal dosti nižjo ceno, kot je bila prvotno zahtevana — 4500 dinarjev — in vrli trgovec »z izgubo« proda blago za to ceno, samo da se ga znebi, ker »rabi nujno denar za vlak«. V tem primeru je bil čisti dobiček '■trgovca« 1350 din, vendar ne za dolgo. Organi LM so storilca prijeli, zahtevali, da je izročil vso kupnino nazaj kupcu, blago pa so kot predmet kaz-njivega dejanja zasegli. Zaradi preprodajanja blaga, britvic in ur je bil Jožo Tabak obsojen na 4 mesece zapora, kazen pa je kar takoj nastopil, ker nima niti stalnega prebivališča niti zaposlitve. L. ALI RES NE GRE BREZ NOŽA? Fantovska objestnost, užaljenost ali ljubosumnost je še prečesto vzrok raznim pretepom na veselicah. Izgleda, \da kar ne more biti-veselica zaključena, ne da bi kdo odnesel buško, če že ne teče kri. Kar neverjetno je, kako se vedno grupirajo posamezne skupine, ki komaj čakajo na povod za pretep. Včasih je dovolj bolj glasna beseda nekoga, ki ni iz iste vasi, kjer je veselica prirejena, in že pride do dveh taborov - domači: tujci — in Is število in moč odloči v sporu. Še bolj žalostno je, če se fantje v svoji vasi postavijo v dva tabora. Tako nekako je bilo v Britofu, na veselici v »Oljarici«, kjer so fantje iz spodnjega dela vasi bili v laseh s fanti iz zgornjega dela vasi. K sreči ni bilo hujših posledic, ker so pravočasno Posegli vmes trezni ljudje, lahko pa bi bilo marsikaj, kajti nož je bil v rokah F. F. iz Britofa. ' Nož res ne spada na zabavo, o čemer je sodišče poučilo tudi F. F. s tem, da mu je izreklo 2500 dinarjev denarne kazni. L. pa še sojetnike Nikolo Štefanca, Marjana Draženoviča, Rada Vorkapiča, Antona Šimuniča, Milana Prodanovi-ča, Antona Pleiča in Karla Vuka, da bodo, če bo treba tudi s silo, pobegnili iz celice in nato ponovno poskusili ujeti za mejami tujo »srečo«. Dne 1. novembra 1955 so skovali načrt, naslednjega dne okrog 19. ure, ko sta paznika zaporov prišla pregledat celico, pa so načrt tudi izvršili. Navalili so na paznika, ki je vstopil v celico in hkrati tudi na drugega, ki je ostal na hodniku, ju obvladali in jima vzeli orožje ter s ključi, ki so jih dobili pri njiju, odprli zapor in pobegnili. Vendar jim je tudi ponovni pohod proti državni meji spodletel. Drug za drugim so bili kaj kmalu v rokah organov Ljudske milice in tudi tokrat nobenemu ni bilo dano videti »obljubljene« dežele.- Okrožno sodišče v Ljubljani je pač utemeljeno smatralo upor obtožencev in dejanski napad na paznika zaporov ter pobeg kot družbi nevarno dejanje ter je prisodilo obtožencem po težini krivde in po upoštevanju vseh okoliščin kazni od enega leta do 2 let in 6 mesecev strogega zapora. Le Antonu Štefrerju iz Rečice, ki je bil tudi obtožen, da se je dogovoril z ostalimi za nasilen pobeg, se ni dala zanesljivo dokazati krivda in je bil zato oproščen. Kazni 2 let in 6 mesecev strogega zapora sta dobila Mikolčevič in Vorkapič, ki je storil tudi devet večjih in manjših goljufij. Obravnavani primer nam pokaže, da še vedno ne storimo dosti, da bi seznanili mladino s pravim obrazom tuje blaginje in sreče in da bi jo poučili, kako varljive so iluzije, ki se jim porajajo zlasti ob raznih cowboj-skih dogodivščinah na filmskem platnu in čudežnih* obogatenjih, produciranih v Hollywoodu za »uboge« in lahkoverne. Prav ti mladeniči, ki so tako drago plačali svojo zaverovanost v srečo onstran meje, so v največji meri žrtve take filmske plaže in avanturističnega branja. F. v Ljubljani od 7. do 15. julija 1956 Tradicionalna m a ifestacija obrtništva ! 25 % popust na železnici mater je nekdo sunil v hrbet s kopitom, da je z obrazom udarila v sneg. Gospodarja in Jožeta pa so postavili Pred hišni zid kot talca. Vsaka najmanjša zmeda bi ju pogubila. V hlevu niso čuli hrupa niti ne strela. Le Rafael, ki je bedel, je od časa do časa prisluhnil. Prepričan je bil, da le domači šarijo okoli hiše. Zato •e je umiril. Preobuval je otajane čev- ljenim ovratnikom sunkoma obrnil, zaprl vrata in izginil. Zunaj so se začula rezka in hitra povelja .. . Tedaj je Rafael zgrabil bližnjega Pavleta, ga stresel in zarohnel tako, da so so vsi prebudili. »K orožju, fantje, obkoljeni smo! Nemci!« »Lažeš!« je ves zmeden krikml Pav- oslovanskih narodov pogorišču Ije in s sočutjem božal prezeble noge ter jih zavijal v nove krpe. Zdajci pa se hlevna vrata na stežaj odpro! Rafaela je nagonsko vrglo pokonci. . . Nič! Sele čez nekaj hipov se je pojavila med vrati vzravnana postava nemškega Policista s samokresom v roki... Skozi odprta vrata je slišal tujo govorico in gosto hojo sem ter tja po dvorišču. Čedalje bolj so se mu noge tresle in upogibale v kolenih, kajti vedel je, da je rešitev nemogoča, ker s° jim zunaj skovali jeklen obroč. Policist je s hladnim in ostrim pogledom preletel ležeče partizane. Toda vse je trajalo le nekaj trenutkov. Tedaj se je gestapovec z viteškim križcem za vratom in srebrno obrob- Ie. V odgovor pa je zareglja! mitraljez, ki je stal v drvarnici. Komaj so se obkoljene! dobro zavedali, kaj se godi, že so prifrčale prve krogle od zgoraj skozi odprtino, od koder so domači metali navadno steljo in seno za živino. Sovančarjev Ciril iz Žabje vasi je padel s prestreljeno glavo. Rupar se je spretno splazil k srednjemu betonskemu stebru in začel s tako silo in naglico nabijati skozi odprtino navzgor, da je streljanje od tam takoj prenehalo. S tem je zavaroval hrbet ostalim 'tovarišem, ki so junaško odgovarjali Nemcem skozi zaprta hlevska vrata. Iznenada pa je nad njihovimi glavami nekajkrat močno tresknilo. Zidovje se je zmajalo in s stropa je padal omet. Nekaj živine se je potrgalo in mm MLoli oglasi Moško kolo, odlično ohranjeno poceni prodam. Radovljica, Ljubljanska cesta št. 49. Zamenjam dobro ohranjeno moško kolo za ženskega. Antolič, Tomšičeva 4, Kranj. Zamenjam kuhinjo in sobo v Kranju za enako v Radovljici. Naslov v upravi lista. Prodam takoj leseno weekend hišo s 600 kvadratnih metrov ograjenega vrta v Šenčurju 181, zaradi družinskih razmer. Janez Jenko, Šenčur 181. Pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice velike tekstilne stavke v Sloveniji naproša vse, ki so stavkali odnosno ki vedo, kjer se nahajajo primerki plakatov in lepakov iz stavke, kot tudi drugi material (slike, žigi itd.), da ta material posodijo, odnosno obvestijo, kje se ga lahko prefotografira. Stroške povrnemo. Za sodelovanje se zahvaljujemo. Pripr. odbor Kranj, Park Svobode 4 Prodam kravo po drugem teletu. — Ima 10 litrov mleka dnevno. Naslov v upravi lista. Prodam lepo stavbno parcelo, poiz-ve se Primskovo 141. Komunalna banka v Kranju obvešča individualne graditelje stanovanjskih hiš, da bo sprejemala prošnje za dolgoročna posojila vsak mesec v dneh od 15. do 20. v mesecu. Prodam visoko omaro in štedilnik po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Kadilci Gorenjske! Zahtevajte povsod priznano najboljše cigarete in to Sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v Ljubljani, Kolodvorska cesta 26. IFfAin TE DNI BOMO IklNU " GLEDALI KINO »RADIO« JESENICE 6. julija ameriški barvni film »Mirni človek«. 7. do 9. julija ameriški barvni kav-bojski film »Borba za zemljo«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. Ob nedeljah predstave od 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena predstava tudi ob 16. uri. Vsako nedeljo dopoldan matineja mladinskih filmov. KINO »PLAVŽ« JESENICE 6. julija ameriški barvni film »Mirni človek«. Od 7. do 10. julija ameriški zabavni film »Na divjem zapadu«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. Ob nedeljah predstave ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena predstava tudi ob 16. uri. Vsako nedeljo dopoldan ob 10.30 uri matineja mladinskih filmov. V ponedeljek zaprto. KINO ŽIROVNICA 7. do 8. julija ameriški barvni film »V vrtincu«. — Predstave v soboto ob 20.30 uri in v nedeljo ob 17. ki 20. uri KINO DOVJE MOJSTRANA 7. in 8. julija ameriški barvni film »Dvoboj pri srebrnem potoku«. Predstava v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 18. in 20. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 6. do 8. julija amer. barv. film »Letno gostovanje«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 7. in 8. julija ameriški film »Slavolok zmage«. Predstave v soboto. ob 20.30 uri in v nedeljo ob 16. in 20. uri. Od nedelje na ponedeljek je bil izgubljen moder dežni palšč od Škofje Loke do Sore. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na postaji LM Sk. Loka. Prodam 8 mesecev brejo kravo. — Britof 51. Zgubila se je lovska psica Isterski ginič, bele barve z rumenimi lisami. •Sliši na ime »Bela«. Najditelja prosim, da javi na naslov Spahič Ramo, Mlaka št. 1. Dam 2000 dinarjev nagrade. RAZPIS Kmetijska zadruga Brniki razpisuje mesto upravnika. Pogoji: srednja strokovna šola in večletna praksa v kmetijskih zadrugah. Ponudbe poslati na KZ Brniki, p. Cerklje. Upravni odbor Opekarne Bobovk pri Kranju razpisuje mesto računovodja. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Pogoji: najmanj 1-letna praksa v računovodstvu ali 2-letna v knjigovodstvu. &*f ma m sftoeedu Radio Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00 uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so ob 6.05, vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21. uri zvečer. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 15.15 uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30 uri. petek, 6. julija 8.00 Poj o zbor srednjo glasbene šole p. v. Janeza Boleta. 8.30 Radijski roman — Jan de Hertog: Thalassa — VIII. 9.30 Poletje v stihih. 10.00 Koncert po željah. 11.50 Za dom in žene. 14.30 Oddaja za ribiče. 15.35 Ljubljanski komorni zbor poje umetno in narodne pesmi p. v. Milka Škoberneta. 16.00 Utrinki iz literature — Dve ameriški kratki zgodbi. 16.20 Popoldanski koncert — L. M. Škerjanc: Koncert za fagot in godalni orkester s harfo Zoltan Ko-daly: Hary Janoš, suita. 18.00 Novi filmi. 18.10 Odlomki iz slovanskih oper. 18,50 Družinski pogovori. 20.00 Konstantin Brailoiou: Glasba narodov sveta XVI. Peuli. 20.30 Tedenski zunanje - politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) Miroljubna uporaba atomske energijo — Bertrand Goidschmitt: Industrija urama — b) prof. Konrad: Alkohol in mamila. sobota, 7. julija 11.45 Pionirski kotiček. 12.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 12.40 Pohorski fantje poj o in igrajo. 13.35 Naši operni solisti poj o arije iz znanih oper. 14.30 Tedenski športni pregled. 15.35 Violinist Uroš Prevoršek izvaja skladbo jugoslovanskih skladateljev. 16.00 Utrinki Iz literature — Slobodan Djunić: Globel. 16.20 Koncert po željah. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.15 Pojeta pevski zbor »Grafike« p. v. Slavka Mihelčiča in Gorenjski vokalni kvintet. 18.45 Okno v svet: Dopis iz Kitajske. 20.00 Veseli večer. nedelja, 8. julija 7.35 Operetne melodije. 8.00 Otroška predstava — Niko Kuret: Zlatorog {ponovitev). 8.30 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi in domačih napevov. — Joži- francoskih Pesmi Johann pobesnelo divjalo po hlevu. Zasmrdelo je po dimu, ki je hipoma napolnil hlev. Ožgano seno in iskre so padale skozi odprtino, od koder je puhtel dim in pritiskala vročina. »Fantje, gori nam nad glavami. . .« Nemške krogle so nepretrgoma prebijale debela hlevna vrata in prasketale po hlevnem zidu. Nastopil je odločilni trenutek. V hlevu ni bilo več mogoče zdržati med podivjano živino. Oster dim je tiščal junake v prsih; dušilo jih je. Streliva je primanjkovalo. Zbrali so še zadnje moči. Tesno so stopili drug poleg drugega za debel zid poleg vrat. Pogledi so govorili vse... Spomin na dom, na mater, na svojce jim je grenil težke trenutke, — marsikoga je stisnilo pri srcu . . . Tedaj je Pavle s puškinim kopitom udaril na kljuko in vrata so se na široko odprla. Dim je bušknil skoznje v mraz... Za trenutek je bilo laže dihati. Mukanje podivjane živine, ki je uhajala skozi vrata, se je mešalo z reglja-njem strojnic. Goreči tramovi so z velikim truščem padali na tla. Vse je bilo v ognju smrtonosnega orožja . . . Regijanje strojnic, pokanje pušk, tre-skanje granat med ognjenim dimom se je združevalo v strašno oglušujoče grmenje. Na dvorišču je zagospodarila smrt.. . Na mah je pokosila štiri fante, ki so v begu pred njo skušali rešiti svoje življenje. Drugi pa so se prebijali skozi hlevna vrata in skozi gosto zaveso ognjenega dima se jim je posrečilo zbežati, čeprav je vse dvorišče besnelo pod križnim ognjem svinčene toče. Pobesneli švabi so užigaii in udarjali brez cilja. Ko so začutili, da v hlevu nikogar več ni in da je tudi dvorišče prazno, so preusmerili ogenj za bežečimi, da je odmevalo po dolini. Prvi val strašne nevihte se je nekoliko polegel, streljanje in bučanje je pojenjalo, ogenj nad Muhovo domačijo pa je divjal vedno bolj. Vso okolico je zajel gost dim. Gospodar je nemo zrl v strašansko pogorišče. Šele čez tri dni so preplašeni ljudje upali zbrati zoglenele ostanke junakov po črnem pogorišču . Slišali so pripovedovati, kako so Nemci odvlekli Muhove skupaj z Jo-žetom v Poljane na žandarmerijo in odtod naprej — neznano kam ... da se je sedem preživelih borcev ves dan in celo noč potikalo po gozdovih Ajdovega brda, iščoč varnega zavetja, ter da je Platišev Pavle zadet v desno roko izkrvavel in zmrznil v gozdu... In še mnogo drugega so čuli govoriti. Po pripovedovanju preživelih borcev Rafaela, Buha, Ivota Subica in Alojza Kokalja napisal Jože Bohinc 9.30 Še pomnite tovariši . . ca Veble: Krvava pot. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 16.30 Nočni lov na Jadranu, reportaža. 17.00 Promenadni koncert. 18.00 Radijska igra — S. Maugham: Deževje. 20.00 Večerni operni koncert. 22.15 Nočni koncert Stanojlo Rajičič: Koncert za čelo in orkester Josip Slavenski: Štiri balkanske igre. ponedeljek, 9. julija 11.05 Opoldanski koncertni spored — Felix Mendelssohn: Koncert za klavir in orketer št. 1 v g-molu. Edvard Lalo: Namouna, suita. 11.50 Za dom in žene. 12.00 Pesmi raznih narodov pojeta zbora Primorskih študentov p. v. Antona Nanuta in »Lira« iz Kamnika p. v. Cirila Vremšaka. 12.40 Skladbe Emila Trojana igra Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 14.30 Radijski leksikon. 15.35 G. Donizetti: La Favorita, uvertura. B. Britten: Intermezzo iz opere »Peter Grimes«. 16.00 Utrinki iz literature — Ceram: Faraonovo vstajenje. 18.00 Kronika iz naših mest. 18.45 Kulturni obzornik. 20.00 Rezervirano za posnetke s festivala »Praška pomlad«. torek, 10. julija 8.30 Radijski roman: Jan de Hartog: Thalassa — IX. 9.30 Fritz Raab: Med Eskimi na Aljaski (prev. Majda Klemenčič). 9.55 Serenada v mesečini (življenje in delo skladatelja Glenna Millerja). 11.45 Cicibanom — dober dan! (Martha Crauford: Pikec — Gustav Strniša: Muca — Maca). 13.35 Priljubljene arije iz oper. 15.35 Mladinski zbori pojo. 16.00 Utrinki iz literature Kristine Sulerjeve. 16.20 Popoldanski koncert Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 4 v G-duru. Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 35 v D-duru »Haffnerjeva«. 18.00 Športni tednik. 18.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.50 Zunanjepolitični feljton: Embargo — novi zid okrog Kitajske se ruši. 20.30 Tedenski notranje-politični pregled. 21.00 Radijska igra — F. Hoerschel-mann: Pot osmih minut. 22.15 Primož Ramovš: Tretja Simfonija. sreda, 11. julija 11.50 Za dom in žene. 12.40 Srbske pesmi na narodne teme poje basist Miroslav Cangalovič. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.35 M. Glinka: Ruslan in — J. Gotovac: Kolo »Ero iz onega sveta« tovac: Suita iz opere Morana. 16.00 Utrinki iz literature — Staroki- tajska zgodba: Knjižni molj. 18.00 Reportaža. 18.15 Samospevi jugoslovanskih skladatelj ev. 18.45 Radijska univerza — Ladislav Struna: Delo tehniške sekcije Terminološke komisije. 20.00 A. Foerster: Gorenjski slavček, opera v III. dejanjih, izv. solisti, zbor in orkester ljubljanske opere, dirigent Rado Simoniti. Četrtek, 12. julija a 11.45 Dober dan — otroci! (Willins Lindquist: Mali slon). 12.40 Koncertni valčki. 13.35 Od arije do arije. 14.30 Turistična oddaja. 15.35 Koroške narodne v priredbi Pavla Kern jaka poje vokalni kvintet Anton Neffat. 16.00 Utrinki iz literature — Janez Menart: Čudovite sanje gospoda Mačka. 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov". 18.15 Vasilij Mirk: Simfonična suita. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. 21.00 Potopisi Karla Čapka. Ljudmila iz opere — J. Go- ŠT. 53 / 6. JULIJA 1956 Gl8SGor?.njske 7 iwM»cM Po starem in nouetn Sarajeuu VROČI VRELCI POSLEDICA POTRESA Močan potres v Kaliforniji, ki je bil pred kratkim, je poviročil v sosednji mehiški pokrajini Dolnja Kalifornija nastanek vročih vrelcev. Znanstvena odprava, ki je odšla na kraj, je ugotovila, da je v puščavi, kjer doslej ni bilo vode, nastala razpoka, 30 cm široka, dober meter globoka in 28 km dolga, iz katere vre vroča voda. Na minuto jo priteče 20.000 litrov. DRAGE NOCNINE V PARIZU V znamenju pričakovanja večjega dotoka ameriških turistov, so cene gostinskih uslug v Franciji zvišali za 10 do 50 odstotkov. Cene so dvignili tudi v Italiji. Trdijo, da bo zaradi visokih cen porabil ameriški turist v Parizu okoli 30 dolarjev dnevno. Soba v prvorazrednem hotelu v Parizu stane 15 do 20 dolarjev za noč. Poročajo, da bo letos odšlo v Evropo na oddih nad 550.000 Amerikancev, od tega 125.000 z lastnimi avtomobili. KACA V KRAVJEM ŽELODCU Krava Božidarja Nikoliča iz vasi Aleksandrovec pri Poža-revcu je začela nenadoma hirati. Lastnik je poklical veterinarja, ki je menil, da je krava metlja-va in jI tudi dal zdravila proti tej bolezni. Tri dni nato je šla od krave skupno z blatom mrtva kača, dolga en meter. Kača nI bila strupena. Takoj potem je krava ozdravela in se hitro popravila. STARO DREVO Drobcen fosilni drevesni list, ki ga hranijo v ameriškem Nacionalnem muzeju, je po mnenju znanstvenikov star 60 milijonov let. Tako je ugotovil geolog dr. Brown, ki je z merjenjem radioaktivnosti določil njegovo starost. Po njegovem mnenju je to prvi fosil, ki je zanesljivo list rastline, znane pod nazivom »nebeško drevo«. LJUDJE SO VIŠJI Neki ameriški antropolog, ki je več let proučeval vpliv podnebja na rast ljudi, je prišel do zanimivih zaključkov. Dognal je, da višina ljudi raste vzporedno z oddaljenostjo kraja prebivanja od tropskega pasu. To pomeni: čim hladnejši je kraj, tem višji ljudje tam prebivajo. Bežen vodič po mestu Prvikrat sem bil v Sarajevu leta 1949. Tedaj je bosensko glavno mesto napravilo name vtis velikega gradbišča. Ko sem ga letos junija vnovič obiskal, sem presenečen ugotovil, da je graditev v bosenski metropoli obrodila bogate sadove. Tam, kjer so se pred leti vzpenjali zidarji po odrih, se danes pno v nebo večnadstropne stavbe, moderne zgradbe, v katerih so našli stanovanja tisoči mestnih prebivalcev. Bodisi da nameriš korak po ulici Jugoslovanske armade, na Djidjiikovac, ali po sarajevski magistrali, ulici Maršala Tita, povsod te zamami pogled na desetine in stotine novih javnih zgradb, med katerimi so vredne pozornosti zlasti sodobni Higienski institut, ves iz belega kamna, ogromna, nedvomno najlepša in arhitektonsko najzanimivejša železniška postaja na Balkanu in vrsta udobnih, večnadstropnih stanovanjskih blokov. Spominjam se, da je ob prvem mojem obisku napravila beden vtis zasilna železniška postaja, na katere hodnikih so križem kražem ležali kmetje na culah kot vojščaki Matjaževe vojske. Zdaj vlada v postajnem poslopju vzoren red; kogar zalotijo spati izven čakalnic, plača visoko kazen. SPREHOD V ZGODOVINO Po ozkih ulicah starega mesta je sprehod zelo zanimiv. Toda teže se je skozi gnečo sprehajajoče se množice prebiti z vozilom. Prijatelj me je namreč povabil na ogled Sarajeva z edino »vespo«, ki jo premore to mesto. Bila sva zatorej izpostavljena radovednosti, ki je lastna zlasti mlademu rodu. Da bi bili kontrasti pestrejši, sva si za začetek izbrala staro Sarajevo, nakar bi si šele ogledala novejše predele. Toda kakor hitro sva zapustila široko ulico Ljudske armade in zavozila v vi- izrazil protest proti samovolji in samodrštvu ter stoletno težnjo naših narodov po svobodi.« Študent Gavrilo Princip je atentat na avstrijskega nadvojvodo Franca Veterinarska fakulteta Ferdinanda plačal z življenjem. Umrl je, da so naši narodi zaživeli v svobodi. Pomislil sem na njegovo smrt: v celici prikljenenemu na verige so pustili kapljati vodo na obrito glavo. Znorel je. Miljacka se" je leno pretakala pod mostom. Tako, brzda, v prispodobi teko tudi leta. Toda, ko se jih nabere več skupaj, zgrme mimo nas kot plaz. Kaj je minulost in kaj sedanjost? Tisoči let so pretekli, odkar se je tod naselil človek. Morda dva, morda trije tisoči. Sarajeva kot mesta še ni bilo, ko je v »zemunicah«, v svetovno znanem Butmiru, že prebival neolitski človek. In potem so prišli Iliri, za njimi Kelti in Rimljani. Vsaka doba je tod pustila sledove: Iliri ostanke naselja na Debelem Brdu, Rimljani prav tam vojaške utrdbe. Leta 1435 se je Vrhbosne s Sarajevom polastil Turek, ki je tod paševal nad 400 let. Za njim so spet ostale številne džamije in druga znamenja verskega in posvetnega turškega gospodstva. NA BAŠ - CARŠIJI Slednjič sva se poslovila od Principa in »vječnice«, tega spomenika mavrske kulture, ki ga je v Sarajevu dala postaviti ranjka Avstrija. Ulice so se za čudo nekam spraznile in brez kakih večjih težav sva se s prijateljem znašla na baš-čaršiji. Tudi tu je veliko novega. Iz morja barakam podobnih tržnih hišic je nastal velik trg, ki ga le ob robovih obdajajo nizki, odprti obrtniški lokali, v katerih je moč videti, kako se izdelujejo bakreni kotli-či, svetilke, opanke, obleke, slaščice • in drugo tržno blago. Da, tu še zmerom živi stari Saraj-ovasi, ki njegovo enovitost kdaj pa kdaj razbije le do srca segajoče cvilenje voz mestne električne železnice. Sicer pa Sarajevo čedalje hitreje dobiva pečat nove dobe, kulturnega razmaha in civilizacije. Povojna doba pomeni za to mesto velik napredek. Sarajevo je postalo politični, kulturni in administrativni center Bosne in Hercegovine. Dobilo je univerzo s sedmimi fakultetami, Višjo pedagoško šolo, opero z baletom, Glasbeno šolo, šolo lepih umetnosti, radijsko postajo itd. Med gospodarskimi panogami, ki so se razmahnile v dobi po vojni pa je treba našteti kemično industrijo, tovarno konstrukcijskega materiala, tekstilno tovarno in podjetje za izdelavo pohištvene opreme. Ce upoštevamo, da je Sarajevo središče republike Bosne in Hercegovi- ne in da je tu sedež mnogih političnik in upravnih ustanov, k temu pa prištejemo še temperamentni bosenski živelj, si ni težko zamisliti, kako živahen je tempo tega mesta. Zlasti na večer so ulice polne sprehajalcev, ki se razidejo po domovih šele pozno * noč. Zlasti živahno je pred kinematografi, ki jih je po mnenju obiskovalcev odločno premalo. Sarajevu bi bilo treba spremeniti Sodna palača prvotno ime: to naj bi ne bil o več polje okrog dvorišča, temveč polje i obilno žetvijo, mesto, ki živahno i* polno utripa. N. Z. Skrite lepote Bohinja Bohinj — kotlina v osrčju alpskega sveta, kamor še nista prodrla zateglo tuljenje tovarniških siren in trušč mestnega življenja, privablja v vseh letnih časih številne domače in tuje goste. Kdor je obiskal ta severozapadni del Gorenjske, bi priznal, da zlepa ni moč pozabiti jezera, v čigar bistri gladini se ogledujejo obrežni gozdovi, vrhovi gora s slikovitimi pobočji in planinski pašniki polni pestrobarvnega cvetja, odkoder se od ranega jutra pa do sončnega zahoda razlega prešerno vriskanje pastirjev in pozvanjanje kravjih zvoncev. Tudi v zimskih mesecih ne izgubi pokrajina svoje privlačnosti, kajti prostrana pobočja in gorski pašniki se pod debelo sneženo odejo spremene v idealna smučišča. Mnogo je še lepot, ki pa ostanejo skrite našim očem; celo mlajši bohinjski rod kaj rad pozablja nanje. Redki so ljubitelji gora, ki so si ogledali ». . . razvalino, ki Ajdovski se gradeč imenuje«, kakor pravi Prešeren v svojem »Krstu pri Savici«. Kdo ve povedati o čudovitem razgledu, ki ga nudi Rudnica in o slapu Savice, izviru Bistrice in kanjonu Babne gore, kjer te v vročih poletnih dnevih sprejme oživljajoč hlad? Ali poznate visokogorske travnike Rovtov in Komno, ki slovita po prostranih smučiščih, kjer se s prostovoljnim delom obnavlja in preureja stara karavla v planinski bivak? Razkriti te lepote našim delovnim ljudem je najvažnejši sklep nedeljskega zbora PD Bohinjska Bistrica, ki bo v tem letu opremilo z markacijami številna gorska pota. Na vidnem mestu bo stala tudi propagandna deska z reliefom Bohinja, kar bo brez dvoma v. prid razvoju turizma v bohinjskem kotu. SI. r Sindikalni dom jugaste uličice, ki vodijo proti baš-čaršiji, slovitem sarajevskem trgu, je bila ovira v obliki ravnodušne množice na cestah nepremostljiva. Morala sva spremeniti načrt, in potem ko sva vozila mimo Husrofbegove džamije, pred katero so si pravoverni muslimani umivali noge, sva usmerila svojo »oso« namesto v stari Saraje-ovasi, polje okrog dvorišča (naziv za staro Sarajevo), k bregu reke Miljacke. Na zgodovinskem Principovem mostu sva ustavila. Tu, poleg stavbe, ki jo je dal v minuli vojni padlim borcem in »povzročitelju« prve svetovne vojne, Ga-vrilu Principu postaviti Mestni ljudski odbor, se je odločila usoda naših narodov. Na tej stavbi je plošča z vklesanimi besedami: »S tega mesta je 28. junija 1914 Gavrilo Princip s svojim strelom Gorenjske bodice Nanese včasih tako, da se tudi jaz kdaj s kom pogovarjam . . . Tako sem se oni dan sešel s prijateljem, in ker je ravno sijalo sonce, me je povabil na klopico ob Zbiljskem jezeru in mi začel pripovedovati. . . »Čakaj«, sem ga prekinil, »ali se ti ne zdi tap rostor ob jezeru nič kaj mikaven za pogovor. Saj vidiš, kako so vsa tla pred klopicami ponesnažena z živalskimi odpadki«. »Saj res,« mi pravi. »Pa pojdiva drugam.« — In odšla sva. »Veš«, mi je pravil, »tale avtobusna postaja v Kranju je pa res nekaj posebnega. Čeprav gre dnevno mimo več kot tisoč potnikov, je okolje zelo zanemarjeno. Umazanije je povsod do- volj. In res, kljub temu, da imajo dva stranišča, sta vedno zaprta. Tako da se ljudje dostikrat bore s precejšnjimi težavami.. .« »Ubogi ljudje,« pristavim z usmiljenja polnim glasom. »Še to ti moram povedati,« mi je dejal prijatelj. »V Dupljah imajo zgolj enega poštarja, ki mora raznašati pošto v šest vasi. Ni čudno, če pošta zaradi tega dostikrat ne prispe pravočasno. Saj sam ne zmore vsega. Mislim, da bi nujno morali nastaviti še enega poštarja.« »Prav imaš,« mu odvrnem. Ze sem hotel oditai. . . »Počakaj še malo, še to ti moram povedati«, se razvname moj gostobe- sedni prijatelj. »V Podbrezjah bi morali biti lastniki psov bolj uvidevni in ne bi smeli voditi psov v trgovino z živili. Pa ne samo oni. Tudi matere dostikrat pripeljejo s seboj otroke in jih meni nič tebi nič polože na prodajalno mizo. — Ne vem, koliko je to v skladu z našimi higienskimi predpisi. Toda mislim, da tega ne bi smeli v trgovini dopuščati. . .« »Strnjam se s teboj, dragi prijatelj.« Razšla sva se. Jaz vesel, da mi ni bilo treba zbirati »bodic«, prijatelj pa zavoljo tega, ker mu je po vsem tem, kar mi je povedal, odleglo. »Pozdravljen, dragi prijatelj in pozdravljeni dragi bralci!« VAS »BODIČAR« mm Kolumbija beži pod nami kot cesta pod kopiti dirjaj očega konja. Pravljična postaja slika, ko se bližamo Magdalenskemu vele-toku in zameglenim Andom. Pred nami se v dveh pramenih, ki bleščita od lian, umika drevje in se pred hrumečim Condorjem odpira v titanski portal. V njem in za njim se blesti kilometre široka vodna cesta v najbolj nasičenih zlatih barvah in izginja končno v pravljičnih daljah. Mirno in zlato leži pod nami vodna gladina, le tu in tam brizgne iz nje kot srebrn las ali pozlačen plamenček. Zelenordečkasti ali v območju senc skoro črnomodri leže po vodni gladini posejani otočnči, kot če bi kdo natresel šopke cvetlic. Kraji, kjer leže močvare ali sipine, so podobni smaragdom ali koščkom karneolov. To je veletok tisočerih prigod in skrivnosti, veliki zlato-rumeni Magdalena! Nenadoma motorji utihnejo in s sikajočim šumom hiti Condor skozi vzduh, dokler stroji znova ne začno s svojo monotono pesmijo, ki pa spet hitro preide v udarjanje kratkotrajnega stacatta, ta pa nenadoma v neke vrste kašljanje. Don Rafael se zdrzne iz svoje blažene brezbrižnosti in brž pogleda navzdol na vodno gladino, ki plava zdaj navzgor, nam nasproti. Ob tem pogledu njegove črne, belo obrobljeno oči divje zakrožijo. Pilot seže nazaj čez rame in odpre vratica male linice, ki nas spaja: »Le nič strahu, saj lahko kolesa popravimo in vzpostavimo čolne, ki jih imamo pripravljene za take slučaje! Sedli bomo v vodo, majhna napaka se večkrat pripeti! Staro letalo!« Tako je njegovo pomirjajoče sporočilo. Čolniča sedeta na gladino, Condor odskoči dva - trikrat, blikovito pomislim na naplavljena debla, ki bi utegnila razbiti staro škatlo, nas pa na milost in nemilost predati krokodilom, električnim skatom in piranham. Se kratko šumenje, potem pa se nenadoma vse umiri. Počasi plove letalo po zlatorumenem toku. Preklinjaje se ukvarja pilot s svečami na motorjih in zdaj šele počasi zaznavam iz prvotno snivajoče tišine pragozda tisto nemirno, rahlo šuštenje in klokanje, s katerim pošilja Magdalena svoje mogočno vodovje daljnemu morju. Plovemo tik ob otočku, čigar skupina palm, ki mole do štiridesetih metrov v zrak, se spaja na vrhu v zelen, s soncem opasan baldahin. Povsod vise z dreves debele, pa vendar na videz čudovito vitke liane, zeleno-črno ali rdeče-črno tigraste. Na njih pa vise kot bi plavali prosto v soparno vročem vzduhu cvetovi temnovijoličastih, ognjenordečih in oranžnorumenih orhidej, prav kot dve pedi veliki škrlatni metulji, ki jih obletavajo. Nenadoma pa pograbi Condorja tok glavne struje in ga vodi vedno hitrjeje iz te čarobne pokrajine. — Zdi se, da je pilot popravil napako. V svojem sedežu sloni in počiva. Počasi obrne svoj s potom obliti obraz proti nam in godrnja: »Caramba, Če je Kompanija mnenja, da je ta stara škatla še vedno dobra za prevoz rudniških delavcev v Bogoto, naj prihodnjič kar sami sedejo za volan! Pri vseh desettisočerih svetcih, če bi se bila zadeva pripetila samo nekaj minut prej kot se je, bi Ježah zdajle razbiti tam zadaj v pragozdu!« Črnec mu v tolažbo ponudi steklenico, iz katere pilot pošteno potegne. »Tako, pa pojdimo dalje! Upajmo, da bo vzdržalo do Bogote!« Globoko v strugo zlatega, lesketaj očega se veletoka se izteka jezik kopnega in proti nejmu plove neznansko počasi Condor. Motorji zahrume nekajkrat za poskušnjo, jaz pa gledam napeto na ozki polotok. S temnega ozadja se je odtrgal najprej en čoln, nato drugi in za njim še tretji. V njih veslajo kleče rjavi možje in nam izmenoma migajo. »Hej, Don Rafael, ali je v Kolumbiji kaj zločestih Indiosov?« povprašam in kažem istočasno na bližajočo se flotiljo. »Mislim, da ne, vendar pa bi bilo le bolje, če bi se prej spravili odtod,« pravi črnec v skrbeh. V tem pa že zapojo brneči motorji. Ravnokar je še šumel Magdalenski veletok okrog nas, ravnokar so še vpili veslači, zdaj pa že vsesava vase vse zmagoslavno hrumenje človeške ptice, ki se zibaj e sproži po vodnig ladini in trenutek nato že vije v zračne višave. In spet brze pod nami pisani pragozdovi in se bliskajo močvare v večni monotoniji. Šele pozneje postaja pokrajina gorata in odrastki And kot valovi na vzburkanem morju molijo v širno planjavo, za njimi pas trme pod nebo v megle zaviti gorski kolosi. Ozračje nad visokimi planotami postaja občutno hladno, v ostrem nasprotju z vročino iz peči, ki smo jo še pred kratkim občutili, tako da mi zašklepetajo zobje v ustih. Bližamo se skoro gotovo Bogoti de Santa Fe. To krasno mesto leži na lepi, kultivirani visoki planoti, ki se dvigne nad 2000 m nad morje in kjer imajo tamošnji prebivalci večno pomlad. Zvečer zakroži Condor nad morjem hiš, potem pa lahko sede na gladka tla letališča in po kratkem drncu obstane. PESMI OB OGNJU Po ušesic mi še zvene kletvice pilota, ki se je pritoževal pri svojem predstojniku, ko nas je Don Rafael zdiregal na majhno, z obzidjem obdano dvorišče. Osem, nam precej enako oblečenih moških, prekine s kvartanjem in nas pozdravi z različnimi šaljivimi opazkami. Novo najeti rudniški delavci so. Evropejcev ni med njimi, pač pa nežno vitek Kitajec z mehkim pogledom. Kolumbijec, ki se ziblje v mrežnici, razpeti med dvema koloma in rezlja po oranži — pri njegovih rojakih zelo priljubljeno kratkočasje — pokima Donu Rafaelu. Pri tem izvemo, da bomo jutri pod njunim vodstvom potovali dalje in ob spremstvu čete vojakov, saj bi sicer lahko pobegnili, haha! Medtem pa se sprehajamo, se počasi spoprijateljimo in lenuharimo. Stanovanje in hrana sta neverjetno dobra, zato pa nas niti trenutek ne puste brez nadzorstva, kajti rudniški upravi dolgujemo že preveč. Najprej predujem in zdaj še prevoz z letalom. Vse to je treba odplačati z delom! Samu in Billvju, ki bi se rada malo izpreho-dila, se dobrodušno posmehujejo, kajti nihče ne sme zapustiti dvorišča. Znočilo se je popolnoma. Vsi se zdrenjamo okrog ogromnega ognja, ki smo ga zanetili na sredi dvorišča. Debele spalne odeje, ki smo jih prejeli, smo si ogrnili po običaju nomadov okrog pleč. Nekdo ima predujem še v dobrem, zato najde pot med nas ogromen vrč z ognjeno cachasso in kmalu se razlega govorjenje, smeh in »stanzas« ter »seguedillas« zadone v krogu. Skoro vsi so veseli in prijetno razpoloženi. Celo Jules drobi drzno popevčico o dekletu iz Provence. Don Rafael in Kolumbijec Don Hypolito, ki je pri našem prihodu ležal v mrežnici, sta se pomešala med nas in potrepljata zdaj tega zdaj onega po rami. Nihče od najetih, razen starega Julesa, ne pozna rudo-kopov, ta pa danes ni take volje, da hi pripovedoval o njih. Oba paznika načelno ne dajeta nobenih podatkov. Našo radovednost zavračata odklanjaj e z vedno enakim odgovorom: »Boste že še dokaj zgodaj doživeli! Ni tako hudo kot si menda mislite! Glavno pa je, da boste zaslužili mnogo denarja! Svetlih pesosov in lepih bankovcev! Tisto malo predujma ste hitro pou gnali! Adelante, amigo, napolni čašo in daj naj kroži v krogu! Cachassa ne postane zato boljša, če je ne piješ! 8 «bi Gorenjske ŠT. 53 / 6. JULIJA 1956