Cena: 0,60 ¤ Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Turistično društvo Destrnik vas vabi na 35. KMEČKI PRAZNIK, Glasilo Občine Destrnik Leto XXI, številka 3 (201) 14. julij-mali srpan 2016 ki bo 13. in 14. avgusta 2016 pred gasilsko-turističnim domom na Destrniku. Sobota, 13. avgust 2016: 14.00 – postavitev klopotca 14.30 – prijava ekip 15.00 – 5. kmečke igre 20.00–02.00 – zabava z ansamblom ROKA ŽLINDRE Nedelja, 14. avgust 2016: 14.00 – povorka starih kmečkih običajev 15.30 – prikaz projekta »OD LANU DO PLATNA« 16.00 – podelitev priznanj za urejene hiše 16.30 – razglasitev NAJ pridelka 17.00–24.00 – zabava z NAVIHANKAMI Za jedačo (domače gibanice) in pijačo bo poskrbljeno. ŠOTOR. Vljudno vabljeni! Foto: Nina Zorman Osrednja slovesnost ob 18. prazniku občine »Od lani do letos se je dogajalo mnogo in veliko zgodilo ...« Prireditve ob letošnjem 18. občinskem prazniku so potekale od 13. do 28. maja. Zvrstile so se številne kulturne in športne prireditve, osrednja slovesnost ob občinskem prazniku je potekala v soboto, 21. maja, v športni dvorani OŠ Destrnik. V kulturnem programu so nastopili člani Destrniškega okteta in članice ženskega pevskega zbora KD Destrnik. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki je na začetku dejal: »Poslanstvo naše skupnosti je enako kot lani in recept za uspešnost se ni bistveno spremenil. Uspešni smo lahko, samo če imamo vizijo ter če vzpostavljamo enotnost in jo ohranjamo. Verjamem, da občanke in občani vizijo imamo, hkrati pa verjamem, da imamo dovolj enotnosti ter hotenja, da uspešno povežemo lastno preteklost s prihodnostjo, predvsem pa, da znamo živeti v sedanjosti.« Dodal je, da letošnji občinski praznik pra- znujejo s posebnim zadovoljstvom, saj so uspeli zaključiti investicijo 6-oddelčnega nizkoenergetskega vrtca, z javno-zasebnim partnerstvom so prešli na ogrevanje in hlajenje z obnovljivimi viri javnih stavb v lasti občine, začeli so z vgrajevanjem varčnih žarnic, rekonstruirali so 600 metrov lokalnih cest, dejavnost lani ukinjenega podjetja so prenesli na režijski obrat, izdelali so projektno dokumentacijo za ureditev pokopališča ter poslovilnega objekta in več idejnih zasnov. Ob tem pa je bilo opravljenega še veliko drobnega dela na infrastrukturnih objektih. »Na preteklost smo ponosni, na izzive sedanjega časa se uspešno odzivamo in verjamemo v prihodnost. Vsem skupaj nam želim, da bi srčno domačnost Slovenskih goric, kot smo naše kraje za predstavitev drugim poimenovali že pred mnogimi leti, začutili in živeli tudi sami,« je svoj govor zaključil župan Vladimir Vindiš. Nadaljevanje na strani 3 IZ VSEBINE: SPREHOD SKOZI ZGODOVINO OBČANA Stran...................................4,5 OGREVANJE Z OBNOVLJIVIMI VIRI Stran......................................7 PLAČILO POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE Stran......................................9 PREDSTAVLJAMO OBČINSKE NAGRAJENCE Stran...............................12 - 16 OKROGLA MIZA O OSAMOSVAJANJU Stran....................................27 Skupaj že dvajset let Leto jubilejev Praznujemo. 25 let samostojne države Slovenije, 18 let imamo svojo občino, Občino Destrnik, gasilci in lovci praznujejo okrogle obletnice in slednjim se pridružuje tudi časopis Občan, ki letos praznuje 20 let delovanja. Res je, da je bila naklada takrat višja (1.400 izvodov), saj smo poročali o dogajanju v takrat še skupni občini Destrnik-Trnovska vas. Zaradi vseh zapletov na takratnem občinskem svetu uredniškega odbora sploh niso imenovali. Časopis je izšel na povečanem formatu A4, na osmih straneh v dvobarvni izvedbi (črna in zelena). Če ste z začudenjem pogledali današnjo naslovnico Občana, vam je sedaj verjetno jasno, da gre za nostalgično naslovnico izpred dvajsetih let, saj je njena grafična podoba identična naslovnici prvih številk časopisa Občan. Vsi tisti, ki ste se ob pogledu na novega Občana spomnili časov skupne občine Destrnik-Trnovska vas in začetkov izhajanja Občana, ste naredili točno to, kar smo hoteli z naslovnico doseči. V uvodniku na prvi strani prve številke sem takrat zapisal, da je osnovni namen Občana informiranje o delu občinske uprave in o sklepih, ki jih sprejemajo naši organi, o sprejetih odločitvah, predlogih, pobudah, mnenjih ter stališčih, skratka o vsem, kar se dogaja v lokalni skupnosti ali je pomembno zanjo. Tej nalogi poskušamo slediti še danes. Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativne-resitve.eu Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Evrografis d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. 2 Takratni čas je z današnje perspektive nepredstavljiv. Je zgolj nostalgičen spomin, stkan iz tisočerih zgodb, a mnoge med njimi so ohranjene in žive prav zato, ker so nekoč dobile svoj časopisni odtis. In vendar je skozi vse to dolgo turbulentno obdobje dveh desetletij, ko je nesluten razvoj korenito spreminjal podobe sveta, časopis Občan ostal med nami. In prav je tako, saj so ravno lokalni časopisi pomembni za predstavljanje idej ter različnih interesov v skupnosti, osvetljevati in dvigati morajo zavedanje o skupnih interesih, reševati konflikte in bralcem nuditi različne informacije. V uredništvu Občana spremljamo predvsem dogodke lokalnega pomena, zato smo vedno bolj odgovor na nacionalne in regionalne medije, v katerih se informacije ter lokalne zgodbe vedno redkeje ali pa sploh ne pojavljajo. Glede na to, da so svetniki soglasno potrdili sklep, da bo časopis Občan izhajal šestkrat letno, s čimer izgublja prvotno funkcijo obveščanja o aktualnem dogajanju v občini, smo se odločili upoštevati nasvet, ki nam ga je nekoč dal, žal že pokojni, statosta novinarstva gospod Slavko Fras, strokovnjak s tega področja: »Priporočal bi Vam, da objavljate kratke feljtonistične-reportažne zapise o še več posameznikih, tako rekoč o vsakem občanu, ki kakor koli in iz kakršnega koli razloga izstopa iz povprečja. To so lahko kakšni »umni kmetje«, ljudje, ki se ukvarjajo s kakšnim hobijem, opravljajo kakšen zanimiv poklic, znajo kaj duhovitega reči, so posebno prizadevni na kakšnem področju, imajo kakšen problem itd. Bralci so za takšne stvari vedno hvaležni in zgodilo se bo, da Vam bodo sami predlagali, koga ali česa naj se lotite.« Da, svet se res strahovito hitro spreminja. Toda mi, kot neznaten delček v tem mozaiku, ostajamo zvesti svojemu delu in ostajamo tisti vir vsebin, ki so vredne zaupanja bralcev. In prav z vašim zaupanjem si želimo deliti prihodnost. Ker vemo, da gremo naprej lahko le skupaj. Vse najboljše, dragi Občan! Zmago Šalamun Nina Zorman Nina Zorman Osrednja slovesnost ob prazniku občine - nadaljevanje s 1. strani dobrodelno udejstvovanje in več kot 20-letno predsedovanje župnijski Karitas, kmetija Rodošek-Dominko iz Desencev za delo v kmetijstvu ter Damjan Žerjav iz Jiršovcev za dejavno sodelovanje v Športnem društvu Destrnik. Podeljena so bila tudi tri srebrna priznanja Občine Destrnik, ki so jih prejeli: Destrniški oktet z vodjo Marijo Stöger za 20-letno delovanje v Kulturnem društvu Destrnik (priznanje je bilo podeljeno na jubilejnem koncertu pred osrednjo slovesnostjo), Feliks Majerič iz Destrnika za dejavno sodelovanje v družabnem življenju našega kraja in Marija Štumberger za dobrodelno udejstvovanje ter dejavno sodelovanje v Krajevni organizaciji Rdečega križa. Zlato priznanje Občine Destrnik pa je bilo namenjeno Antonu Kovačecu iz Janežovskega Vrha za požrtvovalno delo v lokalni samoupravi, vendar se podelitve ni udeležil. Sledilo je družabno srečanje gostov in občanov ob zvokih ansambla Marki. Nina Zorman Nina Zorman Nina Zorman Na slovesnosti sta župan Vladimir Vindiš in Žiga Volgemut, predsednik komisije za podelitev priznanj, dodiplomskim ter podiplomskim diplomantom podelili priznanja župana. Prejeli so jih: Valentina Burina za uspešno zaključen študij na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobljen strokovni naslov diplomirana fizioterapevtka, Tadej Emeršič za uspešno zaključen študij na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru ter pridobljen strokovni naslov magister fizike, Jernej Flajšman za uspešno zaključen študij na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ter pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir gradbeništva, Tanja Matjašič za uspešno zaključen študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov diplomirana geografinja in diplomirana sociologinja, Martin Vindiš za uspešno zaključen študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru ter pridobljen strokovni naslov diplomirani ekonomist, Brigita Arnuš za uspešno zaključen študij na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj in pridobljen strokovni naslov ekonomistka, Peter Kolenko za uspešno zaključen študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter pridobljen strokovni naslov magister politologije, Mateja Kuhar za uspešno zaključen študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov profesorica razrednega pouka, Eva Učakar za uspešno zaključen študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru ter pridobljen strokovni naslov magistrica ekonomskih in poslovnih ved ter Marina Učakar za uspešno zaključen študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov diplomirana anglistka in profesorica pedagogike. Župan Vladimir Vindiš in predsednik komisije Žiga Volgemut sta podelila tudi priznanja Občine Destrnik. Podeljena so bila štiri bronasta priznanja, ki so jih prejeli: Franček Lenart iz Jiršovcev za dejavno delo v gospodarstvu, Marija Potrč iz Jiršovcev za 3 arhiv Občana Tatjana Mohorko Sprehod skozi zgodovino Občana V. d. odgovornega urednika Zmagoslav Šalamun v prvem intervjuju za Tednik leta 1996 Skupinski posnetek ob torti ob prvi obletnici izdajanja časopisa Občan Pisalo se je leto 1996, za nami je bila že dobra polovica leta in v Atlanti so se pričele 26. poletne olimpijske igre, biški gasilci so proslavili 120-letnico delovanja, svetniki občine Destrnik-Trnovska vas so se prepirali okrog sedeža občine, hkrati pa so razmišljali, da bi izdajali lastni občinski časopis. Prva številka je izšla 25. julija. To so bili zelo vroči politični časi, saj so se občinski svetniki od prve seje naprej pogovarjali o razdružitvi takratne občine DestrnikTrnovska vas in o sedežu občine. »Če hočeš razumeti, kaj se je na začetku dogajalo na občinskih svetih, je to skoraj nemogoče opisati tako, da bi bilo vsakemu razumljivo. Sestava občinskega sveta je bila takšna, da v nobenem primeru ni zagotavljala možnosti za izglasovanje nobenega sklepa brez povezave s svetnikom iz drugega dela občine. Takrat smo se šli res prave politike strank. Če si bil pripadnik stranke iz drugega dela in si razmišljal ter na koncu še glasoval za sklep, ki je bil v interesu razvoja skupne občine, si bil v zelo slabem položaju. Seje sveta so se zapletle že pri sprejetju dnevnega reda. Tam so nekateri videli priložnost, da preprečijo sejo. Nekajkrat nismo prišli dlje od branja dnevnega reda. Je pa res, da so seje trajale krepko čez polnoč in da smo na koncu vsi bili kolegi,« se teh časov spominja Venčeslav Kramberger, predsednik Občinskega sveta Občine Destrnik-Trnovska vas. Kljub zapletom so občinski svetniki sprejemali vse potrebno za izdajanje lastnega časopisa. Tudi tu je bilo kar nekaj težav, da so zadeve spravili na skupni imenovalec, meni Kramberger in dodaja: »Tako kot za sprejemanje kakršnega koli sklepa občinskega sveta, tudi za sprejemanje sklepov o izdaji glasila in s tem o imenovanju urednika ter članov odbora in o programski zasnovi so vedno obstajali dvomi ter vprašanja, kaj in kako se bodo informacije dogajanj na občini prek glasila prenašale občanom. Je pa res, da smo že takrat bili toliko složni, da smo ugotovili, da je v občini potreben časopis, da lahko vse informacije pridejo do občanov. Seveda je bil vedno prisoten dvom, kako in s kakšno vsebino bo to prišlo v objavo. Mislim, da je bila politična pripadnost urednika vedno osnova za nekatere člane sveta, da so imeli dodatne nepotrebne razprave na sejah. Če bi potegnil črto pod tisti čas, kar se tiče poteka sej, razvoja skupne občine, glede na to, da smo bili vsi neizkušeni, v vsakem videli možnega nasprotnika pri glasovanju, od zapuščanja sej do tako imenovanih težkih lokal patriotov ipd., pa smo vendar vsi želeli najboljše za kraj, bili pa smo predvsem ljudje, ki smo spoštovali odločitev vsakega posameznika.« dokumentacijo za izdajanje časopisa. Delovno sem novi časopis poimenoval Občan, glasilo Občine Destrnik-Trnovska vas. Temu imenu je večina svetnikov nasprotovala, nikakor pa nismo uspeli najti imena časopisa, ki bi bil sprejemljiv za vse tri kraje Destrnik, Trnovsko vas in Vitomarce, zato se je vse do danes obdržalo delovno ime Občan. Izhajati je začel mesečno in svetniki so na vsaki seji razpravljali o njem, o vsebini, o spornem uredniku, na seji v Trnovski vasi sem doživel celo fizični napad političnega veljaka, ki je demokracijo pojmoval po svoje, veliko govoril in vedno spletkaril, za kraj pa ni naredil nič, čeprav je bil potem dolga leta župan ene od novonastalih občin. Za svojo nesposobnost je vedno krivil druge, v resnici pa je sam igral dvojno igro. V letu 1996 je izšlo šest številk. Zadnja – decembrska je imela celo prilogo – enolistni koledar, na katerem so bile fotografije vseh treh krajev (Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci). Leta 1997 je izšlo 12 številk, enako v letu 1998 in tu je bil konec občine Destrnik-Trnovka vas. Občina Destrnik se je odločila časopis Občan obdržati, potekali pa so tudi pogovori z ostalima novonastalima občinama (Trnovska vas in Sveti Andraž), vendar sta se obe odločili za lasten časopis. Na Občinskem svetu Občine Destrnik sem bil leta 1999 ponovno izvoljen za odgovornega urednika Občana in tako nadaljeval urednikovanje samo na območju novonastale občine Destrnik. V letu 1999 je izšlo 10 številk in z iztekom leta se je izteklo tudi moje urednikovanje časopisu Občan, ostal pa sem tehnični urednik ter še naprej časopis oblikoval in ga pripravljal za tisk. Kljub razburkani politični situaciji imam na to obdobje lepe spomine. To so bile še časi, ko smo proslavili vsako obletnico izhajanja. V nastajanje časopisa smo vlagali veliko energije, zagotovo smo storili tudi kakšno napako, saj sem bil takrat brez časopisnih novinarskih izkušenj. Kljub vsem zapletom so občinski svetniki sprejeli sklep o izdajanju časopisa Občan, vsebinsko zasnovo, imenovali urednika in uredniški odbor. Kot kandidat za urednika sem sam pripravljal vso potrebno 4 1999 je urednikovanje prevzela Nataša Žižek, ki se teh časov spominja: »Moram priznati, da je bil to zame povsem nov izziv, kmalu pa sem ugotovila, da mi je to delo v veselje. Naenkrat si na tekočem z dogajanji v občini, spoznavaš nove ljudi, sodeluješ z njimi, se trudiš v dobrobit vseh. Vesela sem, da smo v uredniškem odboru imeli proste roke, odločitve smo sprejemali avtonomno, brez kakršnega koli vpliva župana ali politike. Lahko bi rekla, če mi dovoliš, da uporabim tvoje besede, da Občan nikoli ni bil »županovo trobilo«, kjer bi župan v vsaki številki nagovarjal občane, ampak delo in trud vseh nas. Najbolj me veseli, da smo dobro sodelovali z občinsko upravo, društvi, s šolo in z vrtcem, vasmi, župniščem, zdravniki, občani, s potujočo knjižnico … Trudili smo se ustvariti časopis, ki ga bodo ljudje brali zaradi vsebine. Brez članic uredniškega odbora mi arhiv Občana Torto ob deset letnici izhajanja časopisa Občan sta prerezala takratni župan Franc Pukšič in odgovorna urednica Nataša Žižek sami to zagotovo ne bi uspelo, saj menim, da za vsakim dobro opravljenim delom stoji dober tim, ki se trudi za enakomerno objavo, ne glede na prepričanje, sprejema kritike kot pozitivne, se trudi ljudi informirati, poročati o dogajanjih na območju občine, včasih tudi države, jih vključiti v soustvarjanje, predvsem pa nuditi vsem enake možnosti sodelovanja.« Na vprašanje, kaj ji je najbolj ostalo v spominu, odgovarja: »Moje urednikovanje smo pričeli s prvo in zadnjo barvno stranjo Občana, nato smo tri leta izhajali v celoti v barvah, nazadnje pa sta bili barvni samo še prva in druga ter predzadnja in zadnja stran. Verjeli ali ne, treba je bilo biti kar previden, katere članke smo objavili na barvni ali črno-beli strani – morali smo paziti na enakomerno zastopanost vseh društev na barvnih straneh. Rubrika »Včeraj in danes enega kmeta in kmetice«, ki jo je ustvarjala Jelka Pšajd, bo v mojem srcu ostala nepozabna, prav tako so bile zame nekaj posebnega naslovnice, za katere je fotografirala Majda Kunčnik – za osvežitev spomina, pričela je s panoramskimi slikami Destrnika, nadaljevala s serijo vrat ter zaključila z okni in nam tako obudila stare lepote Destrnika.« Ko gledamo na dogodke z neko časovno distanco, velikokrat pomislimo, kaj vse bi lahko spremenili, izboljšali, prilagodili. Nataša Žižek je na vprašanje, kaj bi spremenila, če bi še enkrat prevzela urednikovanje, odgovorila: »Včasih so mi moji starši dejali, da se človek uči celo življenje, in z leti ko rastemo, dozorevamo, se tudi pogledi na svet spremenijo. In ko pogledam Občane, ki sem jih soustvarjala, zagotovo najdem stvari, ki bi jih danes spremenila. Pogrešam pa, da Občan ne izhaja večkrat na leto, v mislih imam 11 številk. Nekako je tudi meni težko prebirati zanimivosti za nazaj, vendar pa to ni v rokah urednikov in uredniškega odbora.« Z leti izhajanja časopisa Občan se je spreminjala tudi vsebinska sestava časopisa. Nekaj aktivnosti na tem področju je bilo izpeljanih tudi v času urednikovanja Žižkove: »V letih 2000–2007, v tem obdobju je zaradi rojstva našega novega družinskega člana 5 številk Občana urejala urednica Petra Lešnik, smo skupaj ustvarili veliko vsebin, nekaj stalnih rubrik: Včeraj in danes enega kmeta in kmetice, Ustvarjalna stran za najmlajše, Za obogatitev naših jedilnikov, Zdravniški nasvet, Vasi se predstavijo … Ponosna sem, da smo v času mojega urednikovanja praznovali tudi 10. obletnico Občana, ki smo jo proslavili v okviru občinskega praznika. Razrezali smo torto in z njo pogostili vse obiskovalce. V prostorih Turističnega društva Destrnik je nastala razstava, ki jo je zasnovala Majda Kunčnik, katere zlata nit je bilo dozorevanje žita – tako kot je dozoreval tudi Občan. V veliko veselje mi je, da časopis Občan praznuje svojo 20. obletnico delovanja, da sem del te zgodbe tudi sama in želim še veliko ustvarjalnih ter novih vsebin – v zadovoljstvo svojih bralcev.« arhiv Občana osebni arhiv Kot je omenila Nataša, je leta 2001 nekaj številk urejala Petra Lešnik, ki se časov urednikovanja spomni: »Urednikovanje imam v lepem spominu, predvsem zaradi sodelovanja vseh občanov, s katerimi smo se skupaj trudili, da je bil Občan zanimiv, zabaven, uporaben, skratka glasilo, ki ga z veseljem prebereš. V spominu mi je najbolj ostala naslovnica, ki sem jo sama narisala in strah pri vsaki številki, ali bo izšla pravočasno. Seveda je s skupnim trudom sodelujočih to vedno uspelo. Spremenila ne bi ničesar, Odgovorna urednica časopisa Občan v letu 2001 Petra Lešnik Kromar saj v sicer kratkem času urednikovanja nisem imela niti ene slabe izkušnje, spoznala pa sem veliko prijetnih in prijaznih ljudi.« Občan je izhajal redno, samo število številk se je spreminjalo iz leta v leto, od pet leta 2004 do 11 ali 12 številk letno. Menjavali so se člani uredniškega odbora in odgovorna urednica je postala Ksenija Munda. »Delo odgovorne urednice sem prevzela daljnega leta 2008 kot vršilka dolžnosti. Seveda je bil to nov izziv zame in takrat mi je bilo najlaže nekaj delati, ker o tem nisem nič vedela. Takrat si nisem predstavljala, da bo moje urednikovanje trajalo kar sedem let. Delo urednice terja veliko časa. Seveda so mi vseskozi stali ob strani člani uredniškega odbora. Vseskozi smo se trudili v zadovoljstvo svojih bralcev. Najbolj so mi v spominu ostala srečanja z uredniškim odborom vsaj enkrat mesečno, pred vsakim izidom nove številke,« je povedala Mundova in dodala, da »če bi bila v naše delo vključena tudi promocija, bi tudi naše delo potekalo na profesionalni ravni. Kajti naloga uredniškega odbora ni, da kraj promovira, temveč da piše o tem in da je del promocije. Promovira se namreč občina in ljudje sami, tako da občani ter društva uredniški odbor redno obveščajo, kaj se v občini sploh dogaja.« Kot najbolj prijetno aktivnost v času svojega delovanja pri časopisu Občan je Ksenija Munda izpostavila: »V letu 2010 smo v okviru občinskega praznika Občine Destrnik obeležili 15. obletnico izhajanja časopisa Občan. Posladkali smo se s torto velikanko in Utrinek z razstave o Občanu v prostorih Turističnega doma Destrnik 5 Metka Kokol Prvi in sedanji odgovorni urednik časopisa Občan Zmagoslav Šalamun, dipl. inž. med. kom. Sedanji uredniški odbor 6 Nina Zorman Kmalu se bo pričela ureditev infrastrukture v Janežovskem Vrhu V juniju je župan Vladimir Vindiš skupaj z izvršno direktorico podjetja Cestno podjetje Ptuj d. d. Metko Zajc Pogorelčnik podpisal pogodbo za izgradnjo fekalne kanalizacije v cesti Mihelič–Kramar, rekonstrukcijo javne ceste in podaljšanje cevitve vodovoda. Pogodbena vrednost investicije je po navedbah občinske uprave 440.398,88 evrov (z DDV). Na Občini Destrnik so še dejali, da bodo »ob izgradnji fekalne kanalizacije rekonstruirali tudi javno cesto po načrtu PZI tega projekta. Vzporedno s fekalno kanalizacijo se podaljša tudi cevitev vodovoda. Cesta, v dolžini 940 m, je kategorizirana kot lokalna cesta. Značilna je razpršena gradnja vzdolž lokalne ceste. Predviden je tlačno-gravitacijski način odvodnje komunalnih odpadnih voda iz stanovanjskih objektov v ločenem načinu odvodnje, ki se naveže na obstoječi vod do obstoječe čistilne naprave ČN Svetinci.« Na kanalizacijski sistem se bo lahko priključilo 30 uporabnikov. Z deli naj bi pričeli še letos, končali pa v septembru 2017. Nina Zorman nazdravili še veliko lepim trenutkom ob ustvarjanju časopisa.« V prvi polovici leta 2014 sem se ponovno prijavil za odgovornega urednika časopisa Občan in bil z nekaj zapleti tudi izbran. Za to mesto sem se prijavil, ker mi ni vseeno, kaj se bo zgodilo s časopisom Občan, ki sem ga – brez znanja in izkušenj s časopisnim novinarstvom – pričel urejati zdaj že pred dvajsetimi leti. Ves čas ga tehnično Torto ob petnajst letnici izhajanja časopisa Občan sta prerezala takratni župan Franc Pukšič in odgovorna urednica urejam in pripravljam Ksenija Munda za tisk, tako da sem z Občanom – ne glede na to, da nisem bil vedno odgovorni urednik, na nek način vedno povezan. V vseh teh dvajsetih letih je bilo veliko lepih trenutkov, ob tem pa sem se tudi veliko naučil o lokalnem novinarstvu in sodeloval s številnimi občani z različnih področij. V uvodniku prve številke leta 1996 sem zapisal, da bomo lahko le skupaj oblikovali časopis, s katerim bomo vsi zadovoljni, in enako mislim še danes. Dejstvo je, da demokracija potrebuje aktivnega državljana in ravno tako Občan potrebuje aktivnega bralca s kritičnim odnosom do dela uredništva ter tudi do lokalne politike. Zato bomo v uredništvu v prihodnje vodili svoje aktivnosti v smeri iskanja kakovostnih informacij o lokalnem dogajanju in se še bolj zavedali pomena sodelovanja z bralci. S pojavom novih medijev stari ne propadejo, časopisi niso propadli s prihodom televizije in kasneje interneta. Dejstvo pa je, da se morajo tradicionalni mediji s prihodom novih medijev prilagoditi. Ko sem prevzel odgovorno uredništvo, smo veliko naredili na tem področju prilagajanja (izdelali smo lastno spletno stran časopisa Občan, ki bi jo kasneje registrirali kot spletni časopis, pojavili smo se tudi v socialnih omrežjih), vendar projekta spreminjanja v sodobni medij zaradi varčevalnih ukrepov občinski svetniki niso podprli. Če bomo želeli praznovati petdeset let izhajanja našega in vašega časopisa Občan, bo posodobitev potrebna v kratkem. Mi v uredništvu imamo energijo in ideje, potrebujemo le politično voljo občinskih svetnikov. Obvestilo uredništva Članke in oglase za 4. številko časopisa Občan oddajte do četrtka, 1. septembra 2016, (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativne-resitve. eu. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Pisma bralcev oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo Slovesna otvoritev obnovljenega sistema ogrevanja in hlajenja javnih objektov Nina Zorman Nina Zorman Ogrevanje z obnovljivimi viri energije tudi v občini Destrnik Občina je pridobila najnovejšo tehnologijo za ogrevanje stavb Vrvico sta slovesno prerezala župan Vladimir Vindiš in predstavnik Petrola d. d. Dejan Cepič V okviru projekta Energetsko pogodbeništvo v objektih občine Destrnik je 18. avgusta 2015 konzorcij Petrol – Plistor podpisal pogodbo za izvajanje storitev energetskega pogodbeništva za zagotavljanje prihrankov energije in oskrbe z energijo v objektih občine. Koncesijo storitev energetskega pogodbeništva bodo vse do leta 2038 izvajali za objekte osnovne šole in vrtca Destrnik, Volkmerjevega doma kulture, občinske stavbe ter zdravstvenega in gasilskega doma. Prihranke bodo dosegali s postavitvijo sistema toplotnih črpalk, ki preko geosond izkoriščajo energijo zemlje. Naložba v izgradnjo sistema ogrevanja v vrednosti 360.000 evrov bo v celoti investicija konzorcija. V okviru projekta Energetsko pogodbeništvo v objektih občine Destrnik je konzorcij Petrol – Plistor v začetku avgusta 2015 kot edini ponudnik oddal svojo ponudbo za izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in oskrbe z energijo v objektih občine. Predlagane in ponujene tehnične rešitve obsegajo postavitev sistemov toplotnih črpalk, ki izkoriščajo energijo zemlje na vseh objektih, razen na vrtcu. Izgradnja vertikalnih zemeljskih kolektorjev oziroma geosond in izkoriščanje energije zemlje za ogrevanje stavb omogočata doseganje zavidljivih celoletnih grelnih števil vgrajenih sistemov toplotnih črpalk. Za primer izrazito nizkih zunanjih temperatur ali za primer izpada delovanja sistemov toplotnih črpalk bodo dodatno vgradili tudi nove stenske plinske kondenzacijske kotle z visokim izkoristkom. Občina bo tako pridobila najnovejšo tehnologijo za ogrevanje stavb, zato bo obremenjevanje okolja manjše, stroški energije bodo nižji, vzpostavljeno pa bo tudi trajnostno izkoriščanje obnovljivih virov energije. Investicijo v vrednosti 360.000 evrov bo v celoti financiral konzorcij podjetij Petrol – Plistor, ki nase prevzema in zagotavlja tudi upravljanje ter vzdrževanje novo vgrajenih energetskih naprav in sistemov v celotni koncesijski dobi. Z vzpostavljenim energetskim managementom se bodo trudili dosegati še višje prihranke energije in tako pomagali občini delovati še bolj zeleno. Jože Torkar, direktor Energetskih rešitev v Petrolu: »Izgradnja sistemov toplotnih črpalk, ki izkoriščajo energijo zemlje preko geosond, je novost v energetskem pogodbeništvu na slovenskem tržišču. Nove tehnične rešitve prinašajo doseganje še višjih prihrankov v okviru izvajanja storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in oskrbe z energijo v objektih občin.« Petrol d. d. V nedeljo, 22. maja, je potekala župnijska slovesnost s sveto mašo od godu sv. Urbana. Večina občin pri nas si za praznovanje občinskega praznika izbere god svojega farnega zavetnika, tudi v našem kraju je tako. Tokrat je slovesno sveto mašo vodil g. Mirko Horvat, ki je ob tej priložnosti praznoval tudi 40-letnico mašništva. V pridigi je opisal svoje otroštvo, kako ga je pot ponesla v to poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja že 40 let, in kaj vse se je zgodilo ter spremenilo v vseh teh letih. Izrazil je željo, da bi se več mladih odločilo za duhovniški poklic, ki bi jih izpopolnjeval, kot je v vseh teh letih njega. Po končani slovesni sv. maši je domači župnik Jožef Škofič s sodelavci pripravil prijetno druženje pred cerkvijo. Uredništvo Občana prav tako čestita g. Mirku Horvatu za 40 let duhovništva in mu želi še veliko lepih izkušenj v njegovem poslanstvu. Tanja Hauptman Tanja Hauptman Nina Zorman Župnijska slovesnost ob godu sv. Urbana Istočasno so svojemu namenu predali zunanja igrala pred OŠ Destrnik-Trnovska vas 7 Tradicionalna 37. likovna razstava na Destrniku Tadej Urbanija Tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev Tadej Urbanija Nina Zorman Slikanje pod modrim nebom Župan Vladimir Vindiš, Rozina Šebetič in Martina Golija si ogledujejo Šebetičeva vrata cerkve Sv. Urbana Nina Zorman V okviru praznovanja občinskega praznika je 20. maja v Volkmerjevem domu kulture potekalo zdaj že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in pevk. Udeležilo se ga je dvanajst skupin iz različnih krajev iz naše bližnje in daljne okolice. Med njimi seveda niso manjkale niti naše Urbančanke, ki so se v sestavi Marica Voda, Nežika Čeh, Lizika Vajt, Marija Zver, Elizabeta Bac in Majda Kunčnik, pod vodstvom Anice Čeh predstavile s pesmima Na hribčku je moj dom ter Preljuba si ti, pomlad. Nastope skupin, ki so prišle s področja Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega polja in še dlje – Vaški godci društva Andraž nad Polzelo so se k nam pripeljali z velenjskega konca – je spretno povezovala Lidija Ličen. Po »Vrbenski« preteklosti nas je v domači besedi popeljala skozi zgodbe, ki jih lahko beremo v knjižici Lüdi so gučali, katere soavtorica je Jelka Pšajd. Zgodbe, polne vraž, ki jih tu in tam še lahko slišimo, a ob njih radi zamahnemo z roko, so del ustnega ljudskega izročila in so se lepo prepletale s peto ljudsko glasbo. S prireditvijo sta bila vidno zadovoljna župan Vladimir Vindiš in predsednik Turističnega društva Destrnik Ivan Hauptman, ki sta ob tej priložnosti čestitala nastopajočim ter odgovornim za prireditev. Nastopajoči so uradni del srečanja v kulisi lepega aranžmaja, za katerega je poskrbela Majda Kunčnik, sklenili s skupno pesmijo Spet kliče nas venčani maj. Kreativnost je del vsakega posameznika, naših notranjih svetov, za katere si v vsakodnevnem vrvežu ne vzamemo dovolj časa. Slikanje nam omogoča, da se osredotočimo na svoje bistvo, v svojo notranjost in tako spoznamo sebe ter druge in neomejenost naše domišljije. Na tradicionalni otvoritvi likovne razstave, ki je potekala v okviru občinskega praznika, je zbrane pozdravil župan Vladimir Vindiš, ki je poudaril pomembnost slike, ki pove več kot 1000 besed – gre za zelo osebne izdelke in le redki bodo v njej videli vsa čustva, ki jih v sebi nosijo slikarji takrat, ko ustvarjajo določeno umetnino. Razstave, ki jo je postavil profesor likovne vzgoje na OŠ Destrnik-Trnovska vas Janko Marinič in na kateri so razstavili dela 28 likovnikov, se je udeležilo veliko število obiskovalcev, med njimi tudi likovna pedagoginja ter slikarka Martina Golija, žena zaslužnega profesorja Bojan Golije, častnega občana Občine Destrnik in začetnika likovne kolonije na Destrniku. Zbrane je nagovorila umetnica in likovna pedagoginja Rozina Šebetič, ki je zbrana dela, ki so obsegala tematiko narave, okolja in znamenitosti občine Destrnik, pohvalila ter izpostavila ustvarjalnost svojih kolegov in kolegic. Kulturni program so pod vodstvom Nine Čeh pripravili učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas. Franc Ekart (Pogled na Drsteljo) in Rozina Šebetič (Vrata cerkve sv. Urbana, monotipija) sta svoji likovni deli poklonila destrniški osnovni šoli. Pevke ljudskih pesmi Urbančanke Turističnega društva Destrnik, smo 20. maja 2016 v Volkmerjevem domu praznovale 16. srečanje ljudskih pevcev in godcev »Zapojmo in zaigrajmo po domače«. Iskreno se zahvaljujemo županu g. Vladimirju Vindišu in vsem prijaznim članom občinskega sveta in občinske uprave, da so nam kot pokrovitelji omogočili to prireditev in krili stroške pogostitve. Nastopalo je 12 skupin iz različnih občin. Vsi nastopajoči pevski prijatelji radi pridejo k nam in se veselijo naslednjega srečanja. Posebno zahvalo pa si zasluži naša draga gospa prof. Lidija Ličen, ki se je trudila in izjemno lepo po domače - hudomušno povezala zgodbe in dogodke naših »Vrbančanov«. To je zelo navdušilo poslušalce. Pohvale in prijetne vtise o vodenju te prireditve še vedno odmevajo, tudi izven kraja ... Prisrčna hvala za čestitke gospodu županu in predsedniku turističnega društva in vsem, ki ste se udeležili te prireditve, da smo s pesmijo in glasbo veselo praznovali naš 18. občinski praznik na Destrniku. Pevke ljudskih pesmi »Urbančanke« 8 Nina Zorman Zahvala Urbančank arhiv občine Srečanje županov in zaposlenih iz Občin Destrnik, Polzela in Petrijanec sta gostujoči občini pokazali za ogled režijskega obrata, zato je njegov vodja Franc Kelc gostom podrobneje predstavil delovno opremo in stroje, ki jih imajo. Gostje so si nato od zunaj ogledali še vrtec, igrišče, telovadnico, šolo, Volkmerjev dom kulture in poslovno stavbo. Daljši postanek so namenili ogledu cerkve sv. Urbana. Nato so se sprehodili do gasilsko-turističnega doma in do viničarije, kjer so zaključili druženje. Ob koncu so vsi izrazili mnenje, da bi moralo biti takih srečanj več oziroma pogosteje. Župan in zaposleni smo bili še posebej veseli besed, ki smo jih tisti dan večkrat slišali: »Imate vse, kar imajo veliki«. Metka Kajzer Občina Destrnik je leta 2014 podpisala Listino o sodelovanju z Općino Petrijanec, leta 2015 pa Listino o sodelovanju z Občino Polzela. 2. junija 2016 je v Gostišču pri Omi v Placarju potekalo delovno srečanje županov in zaposlenih iz vseh treh občin. Goste je po prihodu pozdravil župan domače občine Vladimir Vindiš. Sledila sta pozdrava županov Petrijanca, gospoda Vladimirja Kurečića, in Polzele, gospoda Jožeta Kužnika. Na delovnem srečanju je tekla beseda o dosedanjem sodelovanju med občinami in o načrtih za naprej. Popoldan smo gostitelji popeljali goste na panoramsko vožnjo po občini Destrnik. Vodička je bila Betka Fras. Posebno zanimanje Izlet KORK Destrnik Nina Zorman Plačilo položnic brez provizije Marjana Malek Dominik Pongrac arhiv občine V prostorih Občine Destrnik so 11. maja odprli občinsko blagajno, kar je nekaj novega za ta del Slovenskih goric. Delovanja občinske blagajne so bodo zagotovo razveselili vsi tisti, ki bi radi prihranili pri stroških provizij, saj so te ponekod precej visoke. Gre za občinsko storitev, ki omogoča gotovinsko plačilo položnic za nekatere storitve brez vsakršne provizije. V pritličju občinske stavbe lahko občanke in občani poravnavajo obveznosti do naslednjih dobaviteljev: Občina Destrnik, Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Energija plus, d. o. o., Večer, d. o. o. in Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, d. o. o. Poudariti velja, da je zneske položnic mogoče poravnati le z gotovino, in sicer ob sredah – od 8.00 do 10.00 ter od 11.00 do 16.00. Župan Vladimir Vindiš je kot prva stranka občinske blagajne povedal, da verjame, da bodo s ponujeno storitvijo nekoliko olajšali življenje občank in občanov, želi, da bi jo z veseljem sprejeli ter na ta račun prihranili nekaj stroškov. Člani KORK Destrnik smo se v soboto, 18. junija, odpravili na izlet po Sloveniji. Letos smo se odločili, da bomo raziskali lepote Primorske. Izpred gasilskega doma v Destrniku smo se ob 5.30 odpravili najprej proti Sveti gori nad Novo Gorico. Med potjo smo se ustavili na počivališču Lom, kjer smo pomalicali. Po prihodu na Skalnico, kot se Sveta gora še imenuje, se nam je odprl čudovit razgled vse do slovenske obale, Trsta in Tržaškega zaliva. V baziliki Marijinega vnebovzetja smo se udeležili svete maše, ki jo je vodil upokojeni mariborski nadškof msgr. Franc Kramberger. Po maši nam je tamkajšnji pater razkazal cerkev in predstavil nekaj zgodovinskih podatkov o cerkvi ter Marijanskem muzeju. Ker smo postali že pošteno lačni, smo se odpravili na kosilo v gostišče Metulj v Novi Gorici, nato pa na Kostanjevico pri Novi Gorici, kjer smo si ogledali cerkev, grobnico zadnjega francoskega kralja in njegove družine, vrt vrtnic burbonk ter bogato Škrabčevo knjižnico. Tu so shranjene najstarejše knjige pri nas, imenovane inkunabule oz. prvotiski celo iz leta 1476. Med njimi je tudi prva slovenska slovnica Adama Bohoriča (z njegovim lastnoročnim posvetilom) iz leta 1584. Zatem smo v Novi Gorici stopili na Trg Evrope, kjer smo lahko hkrati stali v Italiji in Sloveniji, saj poteka državna meja točno čez sredino trga. Nato pa smo se odpravili v Solkan, kjer smo si ogledali vojaški muzej. Tam nas je pričakal njegov ustanovitelj, ki nam je podrobno in nazorno razkazal ter opisal razstavljene predmete. Vsi so ostanki s soške fronte, ki so jih lastniki večinoma našli sami ali pa so jim jih podarili okoliški prebivalci. Po ogledu muzeja nas je pot vodila še do izvira reke Hubelj v Ajdovščini. Tam smo si ob prelepem izviru privoščili še nekaj počitka in popoldansko malico. Okrepčane in rahlo utrujene nas je pot spet vodila proti domu. Ustavili smo se še v Trojanah, saj brez njihovih krofov pa res nismo mogli priti domov. Župan Vladimir Vindiš je prvi plačal položnico na občinski blagajni 9 Nina Zorman 8. b 8. b 8. b 8. b Miha Kokol Maja Kocbek Vita Kos Jan Oman 9. a Žan Lovrenčič 9. a 9. a 9. a 9. a Žan Čuš Alex Toplak Aleks Zelenik Rebeka Mlakar Klara Kos Tadej Čuš 9. a 9. a Vsi otroci se najbolj veselijo junija, ko nastopi čas počitnic in odmika od šolskih klopi ter knjig. Najbolj marljivi med njimi so tudi lepo nagrajeni, vsako leto nagrade priskrbita tudi Občina Destrnik in Občina Trnovska vas. Tokrat so pogostitev brihtnih glavic opravili v gostilni Pri Mici v Janežovcih, kjer so tistim, ki so bili odlični vseh devet let, podelili priznanja in nagrade za uspešnost – karti za kopanje v ptujskih termah ter sodobni priročni angleškoslovenski in slovensko-angleški slovar, ki vsebuje kar 38.000 gesel ter prinaša izraze, potrebne za pogovorno, pisarniško in šolsko rabo. Zagotovo ga bodo mladi upi s pridom uporabili na svoji nadaljnji izobraževalni poti. Uvodni nagovor je imel ravnatelj mag. Drago Skurjeni, ki je dejal: »Želel bi, da to vašo nadarjenost razvijate in izkoristite vse – potencial v šoli, materialne pogoje, profesorje ter učitelje, kajti tudi brez njih vaših uspehov ne bi bilo mogoče doseči, kljub temu da ste lahko nadarjeni, vas je potrebno spodbujati in voditi, nekdo mora za vami stati z različnimi prijemi.« Župan Vladimir Vindiš je poudaril pomembnost počitka po dobro opravljenem delu in dodal, da je pridnost vedno nagrajena – najbolj s svojim osebnimuspehom, ko nam je toplo pri srcu, ko dosežemo nekaj več kot ostali. V imenu Občine Trnovska vas je vse pozdravil tudi podžupan Alojz Fekonja ki je, podobno kot župan Destrnika, izpostavil pomembnost vrednot pri doseganju uspehov – meni, da sta za to potrebni najmanj dve: pridnost in sposobnost. Učence in učenke je pohvalil za velike uspehe ter jim zaželel veliko uspehov na vseh področjih tudi v bodoče. Odličnjaki in odličnjakinje vseh devet let: 9. a Teja Žugman + priznanja iz znanja na državni ravni Nataša + priznanja iz znanja na državni ravni 9. a Ozvatič Anja Kumer 9. a Polanec 9. b Žan Potrč 9. b Sara Horvat 9. b Klara Benko Priznanja na različnih področjih so prejeli: 7. a Maja Zelenik srebrno priznanje na državnem prvenstvu 7. a Luka Caf angažiranost na dobrodelnem koncertu 7. b Jernej Čeh državno tekmovanje – tek na 60 m 7. b Stela Muršec državna prvakinja v športnem plavanju 8. a Miha zlato in srebrno priznanje na Gregorec tekmovanju iz zgodovine 8. a Lucija Jančič zlato in srebrno priznanje na tekmovanju iz zgodovine 8. a Tjaša Krepek zlato in srebrno priznanje na tekmovanju iz zgodovine 10 9. b 9. b Tilen Krepek Kristjan Murko 2 x zlato priznanje na zgodovinskem kvizu fotografski natečaj »Od zrna do kruha« uvrstitev na atletsko državno tekmovanje mednarodno tekmovanje GO-CARGO: 3. mesto za estetski videz 2. mesto pri glasovanju sodelujočih ekip uvrstitev na državno tekmovanje v atletiki uvrstitev na državno tekmovanje v atletiki Izlet šmarničarjev, ministrantov in pevcev V nedeljo, 26. junija, smo se popoldan odpravili na izlet v Maribor in Malečnik. Izleta so se skupaj s svojimi starši udeležili otroci, ki so maja pridno obiskovali obrede šmarnic, ministranti in pevci otroškega cerkvenega zbora ter seveda naš g. župnik. Najprej smo si ogledali frančiškansko cerkev, v katero smo skozi svetoletna vrata stopili vsak s svojo prošnjo ali molitvijo. Po ogledu čudovitih oltarjev v notranjosti smo odšli po mariborskih ulicah do nepogrešljivega sladoleda, kjer nas je ujela nevihta. Naše dobre volje pa ni pregnala, saj smo kljub dežju veseli pohiteli še do mariborske stolnice, kjer je pokopan blaženi Anton Martin Slomšek. Tudi tukaj smo vstopili skozi svetoletna vrata in v prelepi notranjosti posedeli pri Slomškovem grobu. V miru smo zmolili nekaj molitev, izrekli prošnje, otroci pa so zapeli tudi nekaj pesmi. Zatem smo se odpravili do avtobusa, ki nas je popeljal do Malečnika. Od tam smo se ob križevem potu, prikazanem z lepimi obnovljenimi kapelicami, peš odpravili na vrh Gorce, kjer je Marijina cerkev. Na vrhu hribčka s prečudovitim pogledom daleč naokrog po Mariboru in Dravski dolini nas je pričakal domači župnik, ki nam je povedal nekaj zgodovinskih zanimivosti o cerkvici, ki je bila posvečena davnega leta 1493. Kot zanimivost nam je povedal tudi, da je k tej cerkvi prihajal počivat in nabirat moči Anton M. Slomšek. Po obredu sv. maše smo se veseli odpravili v dolino in polni vtisov ter novih doživetij proti domu. Hvala župniku g. Jožetu za organizacijo lepega nedeljskega popoldneva, ki smo ga popestrili s petjem pesmi na čast Materi Božji, v upanju, da se naslednje leto spet zbiramo pri šmarnicah. Majda Petrič Majda Petrič Nina Zorman Najbolj pridni se bodo kopali v Termah Ptuj in uživali v branju Tanja Hauptman Tadej Urbanija TD Destrnik PGD Desenci Pod lipo domačo – praznovanje petindvajset let slovenske državnosti Tadej Urbanija Sara Kaučič Hoja po starih pešpoteh Sara Kaučič Sara Kaučič Turistično društvo Destrnik že več let zapored organizira hojo po pešpoteh, letos je potekala v soboto, 28. maja. V zadnjih dveh letih prireditev sovpada z občinskim praznikom. Manjša skupina pohodnikov se je zbrala pred gasilsko-turističnim domom. Po uvodnih besedah župana g. Vladimirja Vindiša so se podali na pot po Destrniku, Janežovskem Vrhu, v Janežovce vse do Placarja. Po poti so obujali spomine na stare pešpoti, ki so zdaj že skoraj zaraščene. Gostitelji na poti so bili družina Brunčič v Placarju, gostišče Pri Omi in družina Kuri. Ob povratku v turistični dom so pohodnike pričakale članice društva kmetic, ki so jim pripravile krompirjevo juho in krapce. Hrana je pohodnikom po prehojeni poti nadvse teknila. Druženje se je nadaljevalo v čudovitem kulinaričnem večeru. Prisluhnili smo predavanju ge. Jelke Pšajd o jedeh v naših krajih nekoč. Sledila je degustacija vin domačih vinogradnikov. Poučen sobotni popoldan in dinamični večer sta kar klicala po večjem številu obiskovalcev. »Letos obeležujemo 25 let oziroma četrt stoletja, odkar je Slovenija samostojna in neodvisna država. Osamosvojitev štejemo za najpomembnejšo odločitev državljanov, ki smo doumeli trenutek zgodovine in ga izkoristili. Odločitev je bila v smislu enotnosti brez primere v zgodovini slovenskega naroda.« S temi besedami je predsednica PGD Desenci Majda Kunčnik nagovorila zbrane, ki so se udeležili tradicionalnega srečanja »pod lipo«, ki ga je ob pomoči občine organiziralo gasilsko društvo iz Desencev, tako so obeležili obletnico slovenske državnosti. 25. junija 1991 so na predlog tedanjega gasilskega vodstva v Desencih ob gasilskem domu zasadili lipo, ki je petindvajset let, kolikor mineva od tistih časov, rasla skupaj z mlado državo in v senci katere je potekalo organizirano druženje. Kulturni program, ki je zbrane opomnil na pomen domovine, se je začel s pesmijo Simona Gregorčiča »Naša zastava«, ki jo je prebral Alen Čuček, sledila je himna in dvig zastave. Barve dvignjene zastave so oživele v podobi Ines in Roka Kosa ter Lare Čuček, ki so predstavili živo trobojnico in ponazorili državni simbol, ki je plapolal nad gasilskim domom. Nastopajoči so s svojim programom pričarali občutje domačnosti in tudi ponosa na to, kar smo ter nam je bilo dano. Občutje domačnosti je bilo slišati iz zvoka citer, na katere je zaigrala Mateja Horvat, in iz prebranih Avsenikovih verzov, ki zastavljajo pomenljivo vprašanje »…kje lepše je kot doma?«, v interpretaciji Adriane Horvat. Ponos je bilo čutiti v glasu Jana Benka, ki je zapel »neuradno« himno Slovenec sem, s svojim glasom pa je v sodobnejših ritmih program popestrila še Julija Nedeljko. Zbrane je nagovoril tudi podžupan občine Branko Horvat, ki je v imenu župana, ki se je udeležil občinskega praznika v Petrijancu, pozdravil zbrane in jim voščil ob jubileju. Program je zaključila predsednica Majda s pesmijo Domovini (B. Ipavec). Druženje pod lipo se je ob jedači in pijači nadaljevalo v sproščenem vzdušju. Za meso je poskrbela družina Rodošek-Dominko, za veselo vzdušje pa obiskovalci srečanja, ki so se ga udeležili tudi prijatelji iz Petrijanca, in je trajalo pozno v noč. To je gotovo lepo povabilo vsem občanom, da se dogodka udeležijo naslednje leto, saj po besedah predsednice ne gre za ozki društveni dogodek in je namenjen vsem, ki se v tej državi počutijo doma. 11 Predstavljamo prejemnike občinskih priznanj Nina Zorman Pogovor z dobitnikom srebrnega občinskega priznanja Feliksom Majeričem 12 Ansambel Mavrica harmoniko in se je kot samouk z veliko dobro volje tega tudi naučil. V letih 1977–78 so ustanovili ansambel Mavrica in pričeli igrati. To je bil klasični kvintet s pevko in pevcem, kot je bilo v navadi. Bilo je zanimivo, prejeli so tudi nagrado občinstva. Prijeten sogovornik je izpostavil pomembnost uigranega, uspešnega ansambla: »Za harmonijo ansambla moraš imeti nekaj drugega – ni najbolj pomembno, da si igral profesionalno, pomembno je bilo, da se je skupina razumela in je v njej krožila pozitivna energija. Časi so bili drugačni – bilo je prijetno, ker je bilo enostavno. Ne bom rekel, da smo igrali vrhunsko, ampak pomembno je bilo prijateljstvo. Ni bilo nobene »zajebancije«. Nihče nikoli ni rekel, da bi imel za potne stroške, za nastop, enostavno nam je bilo fino, da smo se družili in prepevali.« Z Otmarjem Simoničem in Majeričem iz osebni arhiv Srečen, da je govoril z nama. Srečen, da je živ. Srečen, da leta 1945, ko so Nemci bombardirali Maribor in je ena od bomb zadela tudi njihovo domovanje, ni eksplodirala. Sreča ali usoda? Feliks Majerič se je rodil v Gibini pri Vitomarcih, saj je mama Vitomarčanka. Oče je bil Mariborčan, zato so nekaj časa živeli tam. Kasneje, okoli 1946, so se preselili na Destrnik. Po končani pedagoški akademiji je učil biologijo in kemijo na osnovni šoli v Dvorjanah, kasneje pa v Svečini. Vendar je Feliks želel spremembo, svežino. »Po čudnih naključjih mi je kolega predlagal, da bi oddal prošnjo za delo ekonoma v zavodu Dornava. Najprej sem mu rekel, da nimam pojma, kaj bi delal tam. Odgovoril mi je, naj poskusim in da bom videl, kaj bo. In sem. Poslal sem prošnjo in bil sprejet. Takrat sem se prvič srečal z drugačnimi otroki. Bilo je nekaj novega, prvi dan se mi je zdelo grozno in sem si rekel: »Ne, sem pa ne bom šel.« A sem naslednji dan, 15. maja, vseeno šel v službo in tam ostal celih 30 let.« Pedagoške izkušnje, ki si jih je nabral, so mu tudi tukaj prišle prav, na primer organiziranost dela. »Skrbeti sem moral za vse: od hrane, do obutve, do obleke – vse sem moral nabaviti. Seveda so mi pri delu pomagale gospodinje, ki so mi prinesle sezname, kaj potrebujemo, moja naloga pa je bila, da sem ugodno dobil kakovostno robo. Kot zanimivost: plenice smo v zavodu sami šivali – vsako leto smo jih sešili 10.000, kasneje so tudi šle v odpis. Nekatere plenice smo na dan prali tudi od tri- do štirikrat. Seveda imamo danes na razpolago sodobne plenice, vendar gre tudi poraba teh v ogromne, ogromne količine. Ko smo se preselili iz starega v novi del – če bi rekel, da so bile tam štiri zvezdice minus, so bile v novem štiri zvezdice plus – tako se je spremenilo; pogoji dela in tudi ter predvsem bivanja,« Feliks Majerič na kratko povzame svojo dolgoletno delo v zavodu z otroki s posebnimi potrebami. Urbančanom in Urbančankam je Feliks znan predvsem po udejstvovanju v številnih domačih društvih in po svoji neverjetni energiji ter preprostosti. Vendar mora biti tudi ta žlahtna. Veliki ljudje so v resnici žlahtno preprosti. Zato niso nikdar domišljavi, ampak so dostojanstveni. To ne pomeni, da se morajo nositi zviška. Krono imaš ali pa je nimaš. Feliks jo ima, vendar si jo je prigaral s svojim delom, s svojim besednim zakladom, s svojimi trdnimi vrednotami, ki ga spremljajo že celo življenje. In rdeča nit vsega je spoštovanje prijateljstva. Že v prvem razredu je v igri Jurij Kozjak prvič stopil na gledališke »blaje«, kot so temu včasih rekli. Kar nekaj iger so kot mladinci in malo starejši odigrali v takrat zelo aktivnem Kulturnem društvu Destrnik. Ne le za domačine, tudi gostovali so precej. Osemdeseta leta so bila izjemno pestra in plodna. Sorazmerno star si je 20-letni fant zaželel igrati klavirsko osebni arhiv Nina Zorman Preprosto srce Destrniška »plehmuzika« Črmlje so odigrali na precej gostijah. Ne le to. Na Destrniku smo tudi ustanovili »plehmuziko«. Feliks se spominja: »Pri Otmarju smo imeli vaje, ker je imel primeren prostor in klet je bila blizu, kar je pogoj za uspešno igranje. Igrali smo tako za Kmečki praznik, vozili smo se po vaseh, v bistvu je Marjan Bračič vpregel konje in smo se vozili po vaseh. In tako smo prišli tudi do nastopa na Ptuju.« Ker pa nič ni večno, je kasneje gospod Majerič ustanovil ansambel Podravci, ki še zdaj deluje, vendar je trenutno zaradi različnih dogodkov malo v mirovanju. Dobivajo se pri Feliksu, kjer jim postreže domači vinček. Fantje se dobivajo tudi takrat, ko ne vadijo. Da malo poklepetajo in ohranjajo prijateljstvo. Saj Feliks meni, da je ravno to tisto, kar drži ansambel pokonci. Stare povezave, stare navezave, stara prijateljstva, to je največ v življenju. Dodaja, da če gledaš glasbo skozi denar, ne boš nikoli daleč prišel. Letos šteje že 40 let aktivnega dela v gasilskem društvu in doda: osebni arhiv Predstavljamo prejemnike občinskih priznanj Ansambel Podravci »Veš, pri gasilcih se vedno dela. Bil sem centrski poveljnik društev Destrnik, Vitomarci, Desenci in Biš. 22 let sem opravljal tudi delo blagajnika. Delali smo pošteno in enostavno, brez teh blagajn in nismo nič poneverili, nikomur nismo nič ukradli, vendar je danes to drugače. In z leti si tudi manj aktiven, hodiš na sestanke in ne na požare, saj za to je dovolj mladine.« Nastopanje pred publiko ga je venomer spremljalo – od gledaliških desk, glasbenih nastopov do povezovalca Kmečkega praznika. »S pokojnim Otmarjem Simoničem sva se pogovarjala o ustanovitvi turističnega društva in tako s(m)o leta 1981 ustanovili TD Destrnik. Ideja za razpoznavni znak TD Destrnik je zrasla na mojem zelniku. Glede na to, da smo želeli, da bi ohranili kmečke običaje in kmečke obrti za zanamce, smo rekli, da bi imeli vsako leto kmečko povorko – od začetka se sploh nismo pogovarjali o povorki, ampak o prikazu običajev na enem mestu, saj je bilo takrat dovolj prostora, ker ni bilo doma. Tudi letos me je predsednik Ivan Hauptman prosil za povezovanje na prireditvi 35. Kmečki praznik, letošnji bo že 22. zapovrstjo, ki ga bom moderiral. Nekoč mi je ena gospa potožila, zakaj vsako leto prikazujemo eno in isto. Dejal sem ji, da je sreča, da še lahko, in da upam, da bomo še dolgo lahko prikazovali eno in isto. Veliko stvari je namreč šlo mimo oziroma jih ni več. Na primer »žnidarja« oziroma krojača ni, »šoštara« ni, sedlarja ni, kolarja ni. Ampak to so take obrti, ki so bile nekoč še aktualne, danes pa ne več. No, tudi v TD Destrnik sem bil okoli osem let tajnik.« Ljubezen do narave, domačega sadovnjaka in vrtnin ga je ponesla tudi v lovske vrste. »V lovske vrste sem vstopil sorazmerno pozno, to pa zaradi tega, ker smo čez vikende igrali, lovske aktivnosti pa so bile ravno takrat. V ženini ožji družini so bili kar trije lovci in celo moj oče je bil lovski čuvaj v Pesniški dolini. Dve leti sem bil tam član, nato sem nastopil kot tajnik. Po štirih letih sem postal starešina Lovske družine Destrnik in to delo s ponosom opravljal skoraj štiri mandate. Ogromno smo naredili – odkup po denacionalizaciji, obnovili smo skorajda celotni lovski dom – od kuhinje, sejne sobe, verande, kopalnice. Leta 2008, ko je bilo neurje, nam je uničilo streho. Zgornji del smo razširili in obnovili tako, da lahko zgoraj prenoči osem lovcev. Uredili smo tudi stopnišče, gospodarsko poslopje, v glavnem ogromno smo delali. Sedaj opravljam delo vodje revirja na področju Brezovce, kjer skrbim za pravilen odstrel, za pravilno delo, da naredimo, kar je planirano,« razloži srebrni občinski nagrajenec. Tudi v politične vode ga je zaneslo. Hodil je na skupščino na Ptuj in se takrat zavzemal, da v Janežovcih ne bi uredili smetišča. No, kandidiral je tudi za župana skupne občine Destrnik-VitomarciTrnovska vas. Majerič priznava: »No, »nahecali« so me, da sem kandidiral. Komaj kasneje sem se začel zavedati, kam bi lahko padel, in res sem vesel, da volitev nisem dobil. To je bilo kratko. Poskus, vendar nikoli nisem imel političnih ambicij.« Leta tečejo in temu primerno pride na vrsto tudi članstvo v društvu upokojencev, kjer je že dva mandata tajnik, vodja sekcije za pikado, udeležujejo se tudi tekmovanj. Vitalnost med drugim ohranja tudi s kegljanjem na vrvici, kolesarjenjem in pohodništvom. Feliks je tudi redni dopisnik našega časopisa, predvsem skrbi, da so objavljeni članki iz življenja in dela članov ter članic društva upokojencev. Feliksove delovne roke so ustvarile čudovite melodije, perfektno položeno keramiko in natančno popleskane stene v spodnjem delu doma (skupaj z Francem Murkom), seznam vseh delovnih nalog bi bil neskončen kot vesolje. Vedno se je delalo in nikoli mu ni bilo težko kaj narediti. A življenje je večna dirka. V času krize je na vseh področjih potrebno začeti živeti iz srca. Čas je za razmislek o tem, kaj je resnično vredno v življenju. Je to nek izdelek iz kataloga, status v družbi, obleka, ki jo nosimo, ali pa je to nekaj preprostega, kot je ljubezen, ki jo gojimo do sebe in drugih, pomoč, ki jo nudimo drugim, spoštovanje vsega, kar je, hvaležnost za to, kar smo in imamo. Pogovor z gospodom Majeričem ti da občutek, kdo je preprost človek. Preprostost mora biti žlahtna. Tanja Hauptman Marija Potrč, dobitnica bronastega priznanja Občine Destrnik Nina Zorman Skrb za druge je njeno poslanstvo … Gospa Marija iz Jiršovcev je ženska, ki je lahko mnogim za vzor. Ima izjemo razvit čut za človeka v stiski, hkrati pa tudi čut za estetiko in vse lepo. Že več kot 20 let, točneje od leta 1992, vse od ustanovitve Karitas v naši župniji, se dobrodelno udejstvuje kot predsednica. Udeležuje se srečanj dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč in nadškofijskih srečanj ter izobraževanj. Mesečno pripravlja srečanja sodelavcev župnijske Karitas in skrbi, da se ime svetega Urbana ter naše župnije ponese v kraje blizu in daleč po naši domovini. V vsakem od nas je najbrž kanček sposobnosti, da bi lahko pomagal sočloveku, toda mnogi ga nimajo moči izraziti. Pri gospe Mariji je prav nasprotno. Podarjeni so ji bili mnogi talenti prepoznati stisko in priskočiti na pomoč, tudi v sodelovanju z Rdečim križem, centrom za socialno delo ter občino. Leta 2008 je njen trud prišel še posebej do izraza, saj je po takratni avgustovski toči s pomočjo 13 Predstavljamo prejemnike občinskih priznanj Vesela in počaščena je, da je njeno delo opaženo, čeprav rada poudari, da dobrodelnost ne potrebuje reklame. Štejejo samo dejanja. V najinem pogovoru sem jo vprašala, ali ji ob vsem tem delu sploh še ostane kaj prostega časa in kako ga najraje preživlja, pa je hitro odvrnila, da prostega časa skoraj nima, ji ga pa zadnje čase zapolnjujeta vnuka Špela in Jan, na katera je zelo ponosna. Gospe Mariji iskreno čestita tudi uredništvo Občana, želimo ji še veliko energije za razdajanje pomoči potrebnim in čim več preživetih uric z družino ter vnukoma. slovenske in nadškofijske Karitas pomagala 243 družinam ter 746 posameznikom. Občudovanja vreden podatek, ki priča o tem, da se vse da, če hočeš in če delaš s srcem. Zraven dobrodelnosti ima gospa Marija tudi izjemno razvit čut za estetiko, ki se vedno znova izraža na lepo okrašenih prireditvenih prostorih, v domači cerkvi in na njeni domačiji. S svojo skromnostjo in odločnostjo je zmeraj pripravljena priskočiti na pomoč, pa četudi samo s toplo ter spodbudno besedo, ko jo najbolj potrebujemo. Prejeto bronasto priznanje Občine Destrnik ji veliko pomeni. Tanja Hauptman Marija Štumberger, prejemnica srebrnega priznanje Občine Destrnik Nina Zorman »Babica« mnogih Urbančanov Gospa Marija iz Janežovskega Vrha je skromna in vztrajna ženska. Njena poklicna pot se je začela leta 1961, po prvi opravljeni diplomi v Ljubljani. Ker pa je imela višje ambicije, je leta 1969 opravila še sestrsko diplomo v Mariboru. V našem kraju je delala kot »babica«, saj je kot patronažna medicinska sestra skrbela za mnoge novorojenčke, po pogovoru z mamo sem izvedela, da tudi zame. V KORK Destrnik deluje že od leta 1973, leta 1980 je postala predsednica, danes pa ima funkcijo podpredsednice. V vseh teh letih je dejavno sodelovala pri vseh akcijah, pomagala je, da je organizacija dobila svoj prapor, veliko svojega časa je vložila v pripravo in organizacijo prireditev ob njeni 50- in 60-letnici. Skozi pogovor z gospo Marijo je čutiti njeno skromnost, ki je danes odlika, ki bi morala biti še bolj cenjena. Po njeni zaslugi je v Destrniku veliko krvodajalcev. Prav tako pa svoje znanje z veseljem in nesebično prenaša mlajšim. Ko sem jo vprašala, ali ji je ostalo še kaj prostega časa in s čim ga je zapolnila, je povedala, da je zelo rada šivala. Sicer je povedala tudi, da je ob delu v »sociali« prejela v zahvalo veliko knjig, ki jih je v prostem času z veseljem prebirala. Mnogokrat je ponovila, da ji prejeto priznanje občine ogromno pomeni in da se vsem, ki so se spomnili nanjo ter jo predlagali, iskreno zahvaljuje. Prejemnici srebrnega občinskega priznanja za dobrodelno udejstvovanje in dejavno sodelovanje v Krajevni organizaciji Rdečega križa iskreno čestita tudi uredništvo Občana. Tadej Urbanija Tadej Urbanija Kmetija Rodošek-Dominko – pionirji proste reje piščancev v občini Destrnik V zadnjem času je vse bolj prisotna zavest o pomenu načina pridelave hrane, kar bistveno vpliva na kakovost izdelka, ki ga uživamo. Kmetija Rodošek-Dominko iz Desencev je na področju kmetijstva naredila pomemben korak v tej smeri in 14 tako na občinskem prazniku prejela bronasto priznanje za delo v kmetijstvu. Na poti do uspešne kmetije, ki sledi novostim na tem področju, je prvi korak naredil gospod Dominko: »Ko sva z ženo prevzela kmetijo, sva imela dve kravi in tele.« Kmetija je od leta 1968 začela postopoma rasti. Z rejo piščancev so se začeli ukvarjati 1978, število piščancev pa se je vrtelo okrog šest tisoč. Farmo so leta 1997 dogradili, število piščancev pa podvojili in danes dosega okrog trinajst tisoč. Na kmetiji sta že petindvajset let močno prisotna tudi zakonca Rodošek, ki sta si na njej ustvarila svojo družino. Od takrat za kmetijo skrbita dve generaciji, počasi pa svojo vlogo prevzemajo tudi Rodoškovi otroci, ki pomagajo pri delu, ki ga seveda nikdar ne zmanjka. Pomemben korak k sodobni reji je kmetija naredila lansko leto, ko so začeli z izpusti piščancev oziroma s prosto rejo in temu primerno prilagodili tudi farmo. Najopaznejša novost, ki so jo uvedli, je poseben pokrit nadstrešek, ki poteka po celotni dolžini hleva. Živalim omogoča gibanje na svežem zraku in brskanje po kakovostni stelji. Dodatno je poskrbljeno, da se živali v hlevih še bolje počutijo, imajo več dnevne svetlobe in prostora za gibanje ter naravno krmo. Prosta Predstavljamo prejemnike občinskih priznanj kmetijskih površin, na katerih gojijo ječmen in koruzo, od tega sta dve tretjini v njihovi lasti, deset hektarjev pa imajo v najemu. Člani družine so zelo dejavni pri številnih delovnih akcijah v domačem kraju. Posebej je treba omeniti njihovo delo in donacije, s katerimi vzorno pomagajo domačim društvom, ki so v preteklosti že prepoznala njihovo delo ter jih nagradila z mnogimi priznanji. Kmetija Rodošek-Dominko, na kateri živi in dela sedem ljudi treh različnih generacij, je prva kmetija v občini, ki je na področju reje piščancev naredila nov korak, zato si je s svojo desetletja dolgo tradicijo zaslužila priznanje Občine Destrnik. reja se tako vrača h koreninam in črpa iz značilnosti tradicionalne reje perutnine. Razlog, zakaj se ukvarjajo ravno z rejo piščancev, je seveda Perutnina Ptuj, ki je glavni partner tovrstnih kmetij in ima sklenjeno pogodbo s Švico, kamor v glavnem prodajo piščance proste reje. Za kilogram mesa, ki je bilo vzrejeno po standardih proste reje, je potrebno odšteti nekaj več, seveda pa preteče kar nekaj časa, da se stroški infrastrukture, ki so povezani s prosto rejo, pokrijejo z dobičkom od prodaje. Poleg reje piščancev se na kmetiji od leta 1981 ukvarjajo tudi s svinjerejo, ki je rasla skupaj z vzrejo piščancev, čeprav je poudarek kmetije na perutnini. Za potrebe svinjereje obdelujejo 30 ha Nina Zorman Pogovor z dobitnikom bronastega občinskega priznanja Damjanom Žerjavom Nina Zorman Dobra dela vedno so nagrajena. Hvala. Med pogovorom je natresel kar nekaj življenjskih modrosti. Čeprav gre za mladega človeka, ti vedno bolj postaja jasno, zakaj se vedno vrti v dobri družbi, med delom in načrtovanjem novih dogodkov, aktivnosti ter načrtov. Če pravijo, da jo šport najčistejša energija, je Damjan lep primer tega. »Človek za svoj osebni napredek potrebuje izzive, ki mu jih v največji meri ponujajo naravna področja. Tam se razvijajo vrednote, ki dajejo žlahtnost vsemu našemu delovanju, življenju in odnosu do sveta,« je v nekem intervjuju dejal vrhunski alpinist Viki Grošelj. Damjan Žerjav, dobitnik bronastega občinskega priznanja, je ljubezen do športa izkazoval že v osnovni in tudi srednji šoli. Ob polnoletnosti se mu je utrnila ideja o ustanovitvi nogometne ekipe, ki so jo sestavljali srčni nogometaši – v bistvu je šlo za ekipo kolegov, sošolcev, tistih, ki so dihali za nogomet. Damjan se spominja prvih začetkov: »Najprej smo začeli hoditi okoli po turnirjih, prijavljati smo se začeli na lige in tako sem začel spoznavati ogromno ljudi. Na povabilo takratnega predsednika Športnega društva Destrnik Srečka Vrečarja sem se leta 2005 pridružil društvu in prevzel vodenje nogometne sekcije, kasneje sem se pridružil tudi upravnemu odboru. Priznam, da smo prava ekipa, ki že okoli deset let kroji odlične športne dogodke. Uigrana »posadka« in dobro urejeno društvo je bilo tudi pogoj, da sem se leta 2012 brez večjih pomislekov odločil, da prevzamem vodenje društva. Vživel sem se v to vlogo in ogromno mi pomeni, da tudi ljudje, ki so na tem področju profesionalci, upoštevajo ter spoštujejo moje delo in trud. S fanti iz Medobčinske nogometne zveze Maribor se že okoli dvanajst let srečujemo in prediskutiramo delovanje našega društva ter možnosti izboljšav.« Seveda mora biti ob dobrem vodji tudi marljiva ekipa, doda Damjan in nadaljuje: »V upravnem odboru društva nas je osem in nikoli ni bilo nobenih težav pri organizaciji dogodkov ter ostalih zadevah, saj smo se vse mirno pogovorili in dogovorili – v bistvu skorajda vsako stvar soglasno podpremo. Nihče ni prikrajšan in nihče ni posebej nagrajen, saj gre za enakovredno delovanje. Gre za sproščen odnos, brez zunanjih pritiskov, kot se to rado dogaja v društvih. Naša blagajničarka Sonja zelo lepo povzame moje vodenje društva: »Damjan, še dobro, da imaš jeklene živce.« V bistvu tudi v službi delam z ljudmi in upoštevan pregovor, da lepa beseda, lepo mesto najde. Z nekim sproščenim, kulturnim in resnim odnosom lahko dosežeš marsikaj. Precejšen poudarek damo tudi druženju – v mislih imam skupna druženja s partnerji in člani društva s pogostitvijo. Trenutno imamo okrog 94 članov in ponosni smo, da smo skorajda vsi aktivni, saj pokrivamo kar nekaj športnih področij: nogomet, odbojka, košarka, kolesarjenje, šah in smučanje. Prva stvar, na katero smo izjemno ponosni, je, da nam je skupaj z občino uspelo urediti odbojkarsko igrišče na mivki. Nogometaši smo osvojili drugo mesto v tretji ligi v malem nogometu, šahisti so bili tretji v tretji slovenski ligi. Tudi odbojkarji in košarkarji so zelo uspešni na različnih turnirjih. Glede na ugodne vremenske razmere se izkažejo tudi člani kolesarske in smučarske sekcije. Uspehi so plod dela vseh – članov, vodij sekcij in tudi predsednika. Zadovoljni smo tudi, da vedno več turnirjev organiziramo v domačem kraju.« Na prvem mestu mu je družina – petletni sin in partnerka Sabina. Ob službi in udejstvovanju v ŠD Destrnik mu ostaja malo prostega časa. Damjan pa priznava, da je šport oziroma delo v društvu ena izmed višjih prioritet v njegovem življenju. »Se je že zgodilo, da sem ravno zaradi kakšnega turnirja predčasno odšel z dopustovanja na morju,« pove in nadaljuje: »Velikokrat med sodelavci, prijatelji in sorodniki uporabim pregovor, ki pravi, da so dobra dela nagrajena. Priznam, da me je prejem bronastega občinskega priznanja pozitivno presenetil. Najprej sem bil presenečen, nato pa sem dobil kar kurjo kožo in bilo mi je prijetno pri srcu, da ljudje vidijo ter spoštujejo moje delo, da so me predlagali in nagradili z občinskim priznanjem,« je skromen Damjan Žerjav, ki ga bomo morebiti kaj kmalu srečali tudi na stolu občinskega svetnika, saj ambicij za ta položaj ne skriva. »Prednost dajem delu, povezovanju in ne nabiranju političnih točk. Nikoli nisem imel nobenih težav ne s prejšnjim in tudi ne z zdajšnjim županom, saj smo se vedno pogovarjali na kulturnem način. Dejstvo je, da v društvu nimamo ne levih in ne desnih – delovanje mora biti sinhrono. Mislim, da če si dober do ostalih, se ti to slej ko prej vrne,« zaključi pogovor bronasti nagrajenec. 15 Predstavljamo prejemnike občinskih priznanj Tadej Urbanija Tadej Urbanija Franček Lenart – dobitnik bronastega priznanja Občine Destrnik Franček Lenart je na letošnjem občinskem prazniku prejel bronasto priznanje Občine Destrnik za dejavno delo v gospodarstvu. Po poti samostojnega podjetnika hodi od leta 1994 in izdeluje ostrešja ter opravlja krovsko-kleparska dela. Krovski poklic, za katerega se je izučil na Ptuju, je najprej opravljal v državnem podjetju, ki je šlo kasneje v stečaj, kar ga je tudi motiviralo za odločitev, da začne samostojno podjetniško pot. Za podjetje, v katerem je delal v času Jugoslavije, je krovsko-kleparska dela opravljal tudi v daljnem Iraku. »To so bili zlati časi Jugoslavije. Bili smo zelo cenjeni, okrog vratu smo imeli kartice, na katerih je v arabščini pisalo, kdo smo in za koga delamo. Ko so ljudje prebrali, kdo smo in od kod prihajamo, so nas sprejeli s spoštovanjem,« se med drugim spominja tistih časov. Delo v Iraku je bilo zahtevno Irena Gajšek Vinsko-kulinarični večer V sklopu občinskega praznika Občine Destrnik smo se v soboto, 28. maja 2016, na povabilo gospe Jelke Pšajd, članice Društva kmetic Destrnik, zbrale v prostorih Turističnega društva Destrnik, kjer smo pripravile vse potrebno za kuhanje prave krompirjeve župe in peko krapcev, kot so to nekoč počele naše babice. Ko je zadišalo iz lonca in peči, smo jedi postregle na vinsko-kulinaričnem večeru. Doživetje je bilo pravo, ob tem pa bi se rade zahvalile članom turističnega društva, da so nam z veseljem odstopili prostor za pripravo, hvala tudi za darovano moko. Z gospo Jelko smo se članice dogovorile za izdajo knjige, v kateri bomo izdale skrivnosti dobrot naših članic – tega se že zelo veselimo. Irena Gajšek 16 predvsem zaradi vročine – v času njegovega bivanja v Iraku ni padla niti kapljica dežja – in zaradi puščavskega peska, ki je dražil oči. Kmalu po vrnitvi domov je šlo podjetje v stečaj in tako je dve leti opravljal delo čevljarja, nato pa sprejel odločitev, da se kot samostojni podjetnik vrne k svojemu poklicu. Prvi koraki po samostojni poti so bili odločni in zanesljivi, saj si je medtem že ustvaril dobro ime, kar je bilo za mlado podjetje velikega pomena. V sekciji krovcev in kleparjev dejavno sodeluje v Obrtni zbornici Ptuj, kjer trenutno opravlja prvi mandat funkcije predsednika sekcije. Njegova naloga je sklicevanje sestankov in organiziranje različnih strokovnih ekskurzij, na katerih člani sekcije pridobijo nova znanja, potrebna za kakovostno opravljanje svojega dela. Njegovo prisotnost je čutiti tudi v življenju naše občine, kjer se dejavno vključuje v društveno in tudi politično dogajanje. Franček Lenart je ustanovni član Športnega društva Destrnik, ustanovljenega leta 1999. Njegov osebni motiv je bilo veselje do športa, s katerim se je aktivno ukvarjal od osnovne šole dalje. Že nekaj let opravlja tudi delo člana vaškega obora v Jiršovcih. Kot prioriteto vidi sanacijo plazov in popravilo cest, pri čemer pa se zaveda, da želje zmeraj naletijo na problem financiranja tovrstnih projektov. Kljub ekonomsko-gospodarski krizi, ki je prizadela številne, njegovo podjetje dobro dela. Naravna nesreča leta 2008, ko je toča poškodovala skoraj vse strehe v občini, je povzročila veliko povpraševanje po krovcih: »Takrat se je naredilo za deset let naprej.« S svojim delom in znanjem rad sodeluje v humanitarnih akcijah v domači občini ter tudi drugje. Med drugim je tudi krvodajalec, ki se je do sedaj udeležil triinštirideset akcij. Njegov pogled v prihodnost podjetja je stvaren: »Držati pravo linijo še naprej!« Obvestilo staršem Novorojenih otrok iz občine Destrnik Obveščam starše novorojenih otrok, da Občina Destrnik namenja sredstva za denarno pomoč ob rojstvu otroka. Občinski svet je sprejel Pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2012), ki v 8. členu določa, da znaša višina pomoči za novorojenca 100,00 EUR neto. Do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka so upravičeni starši, ki imajo skupaj z otrokom stalno bivališče v občini Destrnik. Na spletni strani občine (www.destrnik.si) je dodana Vloga za uveljavitev pravice do denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka. Vlogo izpolnite in pošljite (skupaj s prilogo) po pošti na naslov: OBČINA DESTRNIK, Vintarovci 50, 2253 DESTRNIK ali jo oddajte v sprejemni pisarni občine. Vlogo morate oddati najkasneje v roku enega leta od otrokovega rojstva. Po poteku tega roka se vloga zavrže kot prepozna. Informacije lahko dobite na Občini Destrnik, tel. 02 761 92 50. Občinska uprava Občine Destrnik Tanja Hauptman Tadej Urbanija Gasilsko tekmovanje »Romanje je srečanje …« Tadej Urbanija Že zdavnaj so kristjani romali v svete kraje, da bi jim bil tam bog s svojo milostjo bliže. Želja mnogih je, da vsaj enkrat v življenju potujejo v Lurd, kjer je Marija romarjem izprosila in podelila obilne milosti, to so ozdravljenja, ki jih je Cerkev priznala za očiten čudež. V Fatimi na Portugalskem se je Marija prikazovala v času I. svetovne vojne. Na grob apostola Jakoba v Santiago de Compostela romajo množice ljudi. Goethe je dejal: »Evropa je bila ustvarjena z romanjem v Santiago.« Leta 1985 je srednjeveško francosko romarsko pot, ki teče preko Roncesvallesa, Pamplone, Puente le Reine, Burgusa, Leona, Palas de Reya do Santiaga, Evropski svet imenoval za evropsko kulturno pot. Enega takšnih potovanj se je pred kratkim udeležilo nekaj naših občanov, med njimi sta bila tudi moja starša, ki sta mi v mnogih pogledih vzor, zato sem za nekaj še svežih vtisov povprašala kar mamo, ki je z iskrico v očeh ugodila moji radovednosti … Tanja: »Zakaj si se odločila za romanje?« Kristina: »Lansko leto sva z možem romala v Sveto deželo. Bilo je čudovito in nepozabno. Med romarji iz skupine nastanejo lepe prijateljske povezave. Veliko je priložnosti za srečanje s samim seboj. Prav letošnje romanje k Mariji v Lurd in Fatimo, kjer doživiš vero množic, spokornost vseh navzočih, ob trpljenju ter molitvi vseh bolnih, ob pogledu na zaupanje tisočev ob lurški votlini, se človeku nehote zastavijo vprašanja o sebi. Dragoceno je spoznanje, da lastni križ ni najtežji, pravzaprav je majhen spričo gore trpljenja, ki je nagrmadeno v Lurdu. Iz tega doživetja moraš iti v življenje kot boljši človek. Tanja: »Katere kraje ste obiskali?« Kristina: »1. dan – Azurna obala – nočni utrip Nice, 2. dan – Saintes-Maries-de-la-Mer in prihod v Lurd, 3. dan – ogled znamenitosti v Lurdu, doživetje večerne procesije z lučkami in molitev križevega pota, 4. dan – Burgos–Leon (Španija), 5. dan – Santiago de Compostela, 6. dan – Bom Jesus do Monte–Porto– Fatima (Portugalska), 7. dan – Fatima–Lizbona, 8. dan – Lizbona– Benetke–Slovenija. Tanja: »Kaj te je na romanju najbolj navdušilo?« Kristina: »Romanje ni turistično potovanje z ogledi krajev in njihovih znamenitosti, radovednost, kakšna sta Lurd in Fatima, o katerih se toliko govori. Skupne pobožnosti, procesije, skupno petje lurške in fatimske pesmi, skupna molitev za mir, za spreobrnjenje, za osebne prošnje ter zahvale dajejo romarjem zavest velike skupnosti. V Lurdu in Fatimi so vsi ljudje eno. Povezuje jih vera do boga in do Marije. Romanje je čudovita izkušnja, ki jo toplo priporočam. Tadej Urbanija osebni arhiv Tadej Urbanija Voda, čeprav je njena moč lahko tudi razdiralna in uničujoča, je tradicionalno tesno povezana z gasilci ter njihovo požrtvovalnostjo. Na letošnjem tekmovanju treh zvez, ki je potekalo 19. junija in so se ga udeležile gasilske zveze Juršinci, Trnovska vas-Vitomarci ter Destrnik, je bilo deževno dopoldne bolj kot v pomoč ovira tekmovalcem pri izvajanju tekmovalnih vaj. A dež ni preprečil organizatorjem, da tekmovanja ne bi izpeljali tako, kot znajo in zmorejo. Srečanja, ki se ga je udeležilo osemindvajset desetin iz vseh treh zvez, je organizirala destrniška zveza – za priprave je poskrbel poveljnik Branko Horvat – in je potekalo v Desencih. Domačini so tekmovali kar s petnajstimi desetinami, od tega jih je bilo sedem iz PGD Destrnik in osem iz PGD Desenci. Čeprav je najpomembneje sodelovati, se lahko obe društvi pohvalita z dobrimi rezultati; s prvim mestom članic B iz Desencev in mladincev iz Destrnika. Med tekmovanjem je bilo opaziti, da je med mladimi še veliko interesa za gasilstvo, kar je seveda pomembno za negovanje podmladka, ki bo čez nekaj let namesto s nasprotno ekipo tekmoval z ognjem. 17 Društvo kmetic Destrnik 18 Elizabeta Fras Ko njiva v Janežovcih nas kmetice razveseli Irena Gajšek V soboto, 18. junija, smo se članice društva podale na izlet preko Mure. Da bi bilo druženje lepše, smo s seboj povabile tudi naše može in prijateljice. Najprej smo se odpeljali do reke Mure, ki je simbol in duša Prekmurja, je divja ter nevarna reka. Ljudje ob njej so stoletja živeli z vsemi nepredvidljivostmi te ravninske brzice. Poplavljala je, odnašala mline in brode, si ob velikih deževjih ter naraslih vodah iskala novih poti. Na njih je odnašala tudi polja, hrano, hiše in ljudi. Ljudje so se spopadali z reko in jo zabüjrili. Iz büjranja se je razvil spoštovan poklic büjraš. Vse to in še več vsako leto prikazujejo na tradicionalni prireditvi Büjraški dnevi, ki avgusta potekajo na Otoku ljubezni. Tudi mi smo začutili tok reke, ko smo jo prečkali z brodom, tako kot so počeli naši predniki, predno so čeznjo zgradili prvi most. Nato smo si v vasi Odranci ogledali cerkev Svete Trojice iz leta 1967, za katero je načrte naredil Plečnikov asistent Janez Valentinčič. Po 2. svetovni vojni oblast ni hotela izdati gradbenega dovoljenja, zaplenila je ves material za novo cerkev, zaprla župnika in odbornike. Verniki so zato leta 1950 postavili leseno cerkev. Za sedanjo cerkev je bilo gradbeno dovoljenje izdano leta 1964. Oblast pa ni dovolila gradnje treh zvonikov in še marsikaj je odpadlo, kar bi cerkev še polepšalo. Pri gradnji kupole se je leta 1966 zgodila nesreča, ki je zahtevala osem smrtnih žrtev. Osem odranskih vernikov je postalo osem duhovnih stebrov odranske župnije, po katerih so poimenovani. Odranska cerkev je dragocena tudi zaradi fresk, ki jih je naslikal Stane Kregar, akademski slikar in duhovnik. Ta lepotica sredi prekmurskih ravnic je vredna ogleda, zato se kdaj odpravite tja, če niste bili z nami. Ustavili smo se tudi v Dobrovniku, kjer smo opazovali čudovite orhideje in kakšno tudi kupili. Pot nas je nato vodila v smeri Madžarske do Lentija, kjer smo si ob krajšem postanku ogledali tudi cerkev sv. Mihaela. Krajši postanek smo naredili ob idilični, s slamo kriti panonski hiši, kjer smo v senci dreves napolnili naše trebuščke. Na izletu, kot se za kmečke gospodinje spodobi, dobrot ni manjkalo. Med vožnjo smo spoznavali zgodovino Madžarov – vse od njihovega nomadskega življenja, kraljev Štefana in Ladislava …, napadov Turkov, do Avstro-Ogrske ter sedanje države, ki je pod rusko oblastjo nazadovala. Sedanje ozemlje Madžarske po velikosti obsega le eno tretjino nekdanjega ozemlja in milijoni njenih prebivalcev živijo v sosednjih državah, tudi pri nas imamo madžarsko manjšino. Daljši postanek smo naredili v idilični vasici Magyarszobatfa, ki leži na skrajnem zahodu Madžarske, tik ob slovenski meji v Velemerski dolini. V tej vasici najdemo trinajst delujočih lončarjev, saj je tod veliko kakovostne gline in so se ljudje že v starih časih ukvarjali z lončarstvom. Eden izmed lončarjev, katerega obrt je pri hiši že štirideset let, nam je prikazal izdelavo posodice za mleko. Uživali smo v njihovih izdelkih in kakšnega tudi kupili. Nato smo si odpočili ob kavi in pivu v sosednji gostilni. Le nekaj minut smo potrebovali, da smo prečkali slovensko mejo, se za kratek čas ustavili na Balajcevi domačiji na Goričkem in naše druženje zaključili na dnevu odprtih vrat Kovačeve domačije v Nedeljici. Tam smo uživali ob gostoljubju Prekmurcev, njihovi besedi, plesih, skeču, se basali z bogračem, s sladicami in tudi dobre prekmurske kapljice ni manjkalo. Lastnik domačije Štefan Kovač, ki se mu lahko zahvalimo za čudovit zaključek izleta, nas je vodil po domačiji. Pred hišo, ki je kulturni spomenik, je bilo slišati Milanovo frajtonarico in ob pesmi se nam nikamor ni mudilo. Izlet je nagrada vsem nam, ki se trudimo ohranjati stare običaje in nas lahko vidite z motiko v roki ob okopavanju koruze ter buč na njivi, tako kot so to počeli naši starši, dedki in babice. V jeseni bomo za vse občane pripravile »likanje koruze«, tako kot smo to dve desetletji nazaj počeli v naših »kolarnicah«. Znano je že, da imamo članice Društva kmetic Destrnik v Janežovcih njivo, na kateri smo spomladi posadile koruzo in buče. Semena so vzklila in tako je že lahko videti ozelenelo njivo. Prišel je čas okopavanja, zato smo se članice zbrale v torek, 7. junija, ko smo posadile še staro sorto fižola in okopale že posajeno. Med okopavanjem smo si postregle z dobro gibanico in s krapcem, ki ga je prinesla Alenka Gregorec. V drugi polovici junija (21. in 23.) smo se ponovno zbrale. Pričakalo nas je malce več dela. Najprej je bila potrebna košnja trave okoli njive, potrebno pa je bilo tudi »zrajsati« koruzo, za kar se zahvaljujem možu Francu. Članice smo poprijele za motike in okopale vse, kar je bilo potrebno, medtem pa smo se pogovarjale, kako je to delo potekalo nekoč. Po končanem delu pa smo posedele ob njivi, kjer smo »pojužnale« kot v starih časih. Irena Gajšek Irena Gajšek Irena Gajšek Na izletu v Prekmurju in na Madžarskem Šahovski praznik ob občinskem prazniku Občine Destrnik V soboto, 14. maja, je v Volkmerjevem domu potekal 2. mednarodni šahovski turnir na Destrniku. Sodelovalo je 44 igralcev iz Slovenije in Hrvaške. Udeležilo se ga je veliko dobrih igralcev, kar je dober obet, da postane eden boljših turnirjev na Štajerskem. Zmagovalec je postal hrvaški velemojster Robert Zelčić, evropski prvak v hitropoteznem šahu iz leta 2006. 2. mesto je dosegel državni prvak do 18 let Jernej Skuhala iz Ljutomera. Turnir je potekal po švicarskem sistemu – 9 kol, z igralnim časom 7 minut + 3 sekunde na potezo. Prvi trije so poleg denarne nagrade prejeli pokale v obliki šahovske figure, ki jih je izdelal Štefan Samec, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Prav tako tudi Občini Destrnik, ki je poskrbela za pogostitev udeležencev. Tudi letos si je turnir ogledal naš glavni sponzor dr. Milan Zver. Zahvaljujemo se še ostalim sponzorjem – podjetju Elektro Novateh, slikopleskarstvu Boštjana Peska, baru Grozl in piceriji Pri Mici. Končno stanje Tit ELO LRat FED Točke 1. Robert Zelčić GM 2564 2525 CRO ŠD Šentjur 7 Nina Zorman Nina Zorman 2. mednarodni šahovski turnir na Destrniku 2. Jernej Skuhala MK 2256 2337 SLO ŠD Radenska - Pomgrad 7 3. Milan Mrdja IM 2412 2412 CRO 6,5 4. Domen Krumpačnik IM 2338 2394 SLO Celjski ŠK 6,5 5. Vladimir Hrešč IM 2264 2398 CRO 6,5 6. Žan Tomazini IM 2348 2379 SLO ŠK Impol Slovenska Bistrica 6 7. Branko Rogulj IM 2532 2435 CRO ŠK Kovinar DEM 6 8. Urban Čretnik MK 2181 2246 SLO ŽŠK Maribor 6 9. Peter Kokol FM 2237 2320 SLO ŽŠK Maribor 6 10. Marjan Črepan FM 2438 2343 SLO ŠD Podpeč 5,5 GM: Grandmaster – velemojster IM: International master – mednarodni mojster FM: FIDE master – FIDE mojster MK: candidate master – mojstrski kandidat Mitja Kramberger 2. šahovski turnir Nina Zorman Pikapolonica za otroke V prostorih osnovne šole Destrnik je istočasno potekal šahovski turnir Pikapolonica za naše osnovnošolce. Glavna sponzorja sta bila tudi letos podjetje Pikapolonica in dr. Milan Zver. Učenci so bili razdeljeni v 3 skupine, pomeril se je vsak z vsakim po Bergerjevem sistemu. Da je turnir potekal hitro in brez težav, sta poskrbeli učiteljica Stanka Drobnak in Urša Zver. Vsak udeleženec je prejel praktično nagrado sponzorjev. Rezultati: 2. razred Matej Drobec – 3 točke, Tim Lovrenčič – 2 točki, Katarina Rozman – 1 točka in Gašper Mohorič – 0 točk. 3. in 4. razred Samo Širec – 10,5 točke, Julian Malek in Anže Horvat – 9 točk. Sodelovalo je 12 učencev. 5., 6., 7., 8. in 9. razred Alen Rodošek in Žiga Mahorič – 10 točk, Tilen Ornik – 9 točk. Sodelovalo je 12 učencev. Naš cilj je otroke navdušiti za šah. Šahovska igra spodbuja njihov intelektualni razvoj. Nauči jih reševanja problemov, izboljšuje koncentracijo, potrpežljivost, vztrajnost. Šah nas predvsem nauči načrtovanja in logičnega razmišljanja. Da šah vpliva na razvoj otrok, je pokazalo že veliko raziskav. Ugotovili so, da so učenci dosegali boljši učni uspeh, kjer so se ukvarjali s šahom. Prav tako so pri agresivnih otrocih zmanjšali agresivnost in s tem izboljšali disciplino v šoli. Prizadevamo si, da bi otroci videli, da šah ni samo sedenje za šahovnico, temveč tudi zabava in druženje. Mitja Kramberger 19 Praznovanje 70. obletnice Lovske družine Destrnik arhiv lovske družine Puščanje živali, da povzročajo škodo na javnih površinah, je po občinskem odloku o javnem redu in miru v občini Destrnik prepovedano Na inšpekcijo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, ki izvaja inšpekcijski nadzor na območju občine Destrnik, vse pogosteje prihajajo prijave, da se po javnih površinah gibljejo psi brez nadzorstva oziroma brez lastnikov in povzročajo škodo na javnih površinah. Odlok o javnem redu in miru v občini Destrnik (Uradno vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010) v 6. členu 6. točke prepoveduje puščati na javnih površinah, kjer poteka kakršen koli promet, živali brez nadzorstva, voditi pse brez povodca ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na javnih ali zasebnih površinah, ter v 7. točki istega člena prepoveduje voditi pse in druge domače živali na zelenice ter dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška in športna igrišča. Z globo 100 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če krši šesto ali sedmo točko 6. člena Odloka o javnem redu in miru v občini Destrnik. Opozarjamo vse lastnike psov, da so dolžni upoštevati določila navedenega odloka in se vesti tako, da ne ogrožajo občanov in njihovega premoženja. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za izvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom ni več treba bati, da se bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Zaradi vse pogostejših prijav bo medobčinska inšpekcija pričela intenzivno opravljati nadzor na terenu. Če bo pri inšpekcijskem ogledu ugotovila prekršek, bo zoper kršitelja ukrepala v skladu z Odlokom o javnem redu in miru v občini Destrnik. Naprošamo pa tudi vse občane, da inšpekcijo obveščajo o ugotovljenih kršitvah. Prijavo lahko sporoči vsakdo na medobčinsko inšpekcijo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju – na telefonsko številko: 748 28 80 – vsak petek med 8.00 in 12.00. Sabina JUPIČ – inšpektorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Zahvala Drage članice Društva kmetic Destrnik, rada bi se vam zahvalila, da smo znova pokazale – sebi in drugim, da znamo ob prazniku, kakršen je naš destrniški občinski praznik, stopiti skupaj ter poskrbeti za dobrote – tokrat smo 21. maja 2016 postregle s keksi in slaniki. Hvala vam. Irena Gajšek 20 Lovska družina Destrnik je na dan državnosti, v soboto, 25. junija 2016, obeležila 70. obletnico svojega obstoja. Slovesnost se je začela ob 14. uri pred lovskim domom na Drstelji s Pihalno godbo Občine Dornava. Obeležitev tega jubileja je potekala ob bogatem kulturnem programu, v katerem so se vrstili nastopi lovskih rogistov, Destrniškega okteta, Ljudskih pevk Urbančank in učencev OŠ Destrnik-Trnovska vas. Ob tem je starešina Ivan Slukan povzel kratko zgodovino Lovske družine Destrnik, ki je svojim zaslužnim članom, sosednjim lovskim družinam in društvom ter Občini Destrnik podelila zahvale. Podelili so jih tudi pobrateni Lovski družini Videž-Kozina in dolgoletnim lovskim gostom iz sosednje Avstrije. Slovesnosti se je udeležil tudi mag. Emilijan Trafela z Lovske zveze Slovenije, katere odlikovanja so bila podeljena lovcem za večletne lovske zasluge. Prireditev je povezoval Robert Levstek, za pogostitev je poskrbela Restavracija Gastro s Ptuja. Prireditev je potekala v lepem vremenu, žal pa je na koncu nevihta prehitro zaključila druženje in zabavo s povabljenimi gosti, z občani naše in sosednjih občin ter z ljubitelji narave in lova. Vsa zahvala gre predskupini – ansamblu Razgaljeni muzikanti s pevko, ki jim je priskočila na pomoč, da so se s svojo glasbo in petjem nesebično borili proti slabemu vremenu in zabavali goste, ki jih slabo vreme ni pregnalo, kot je pregnalo težko pričakovani ansambel ter mnoge njegove oboževalce. Ob tej priložnosti se Lovska družina Destrnik zahvaljuje vsem svojim članom, gostom, nastopajočim, društvenim praporjem in donatorjem, ki so omogočili slavnostno obeležitev okroglega jubileja. Zahvala pa gre tudi vsem ljubiteljem narave in lova, ki so v 70 letih Lovske družine Destrnik kakor koli s svojim delom ter z ravnanji pripomogli k ohranjanju narave in življenjskega prostora za vse prostoživeče živali, tako za divjad kot tudi za zaščitene in ogrožene živalske vrste. Še naprej si bomo prizadevali in si želeli, da bi v prihodnjih letih skupaj z vsemi uporabniki narave zagotovili pogoje za ohranitev biotske pestrosti naše narave ter pogoje za obstoj divjadi, avtohtonih in zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ne samo za nas, temveč tudi za vse generacije naših zanamcev. Pripravil: Marko Burgar,dr.vet.med. tajnik LD Destrnik Nina Zorman Danes le še tradicija, nekoč način življenja Nina Zorman bila harmonika, last njegovega dedka, ki jo je leta 1926 izdelal v tej vasi, Placarju. Na 90-letnico je zaigral kar nekaj prijetnih melodij. Ko so ob igranju Stanka Avgustnika enoglasno prepevali slovensko narodno pesem Mi se imamo radi, smo se pogovarjali z gospo Mimiko Rogel, ki že od leta 1966 živi v sosednji Avstriji. Na povabilo sestre Jožice in sestrične Majde, ki sta članici Društva kmetic Destrnik, se je udeležila žetve ter povedala: »Rada se vračam v Slovenijo in v svoj rojstni kraj. Rojena sem v Doliču. Kot otrok sem morala žeti in pomagati pri domačih opravilih, saj smo imeli doma kmetijo. Ta lepa prireditev mi je obudila spomine na moje otroštvo, na delo, ki sem ga tudi jaz nekoč opravljala. Doma smo na primer »kure klali pa perje cajzali«, korenje smo rezali, repo pa runkl, vse je šlo na roke, brez strojev. Veste, mi smo pri žgancih, zelju pa repi gor zrasli. Hvala vam za to.« Vreme, ki je bilo več kot primerno za žetev, je bilo kot naročeno za zaključek prijetnega obiska, česar ni skrivala niti predsednica, ki je dejala: »Izredno vesela sem, da se je žetve udeležilo tako lepo število članic našega društva, posebej me je presenetil prihod gospe Mimike Rogel. Ona je le še potrditev, da moramo naše običaje še naprej negovati in ohranjati, da ne bodo šli v pozabo.« Nina Zorman »Obsijana polja objemajo žanjice v belih bluzah in v opoldanskem soncu se rumenilo zrelega klasja meša z modrimi pikami njihovih rut,« opisuje Muršec poletne spomine v svojem pesniškem prvencu. Ohranjanje tradicije, ki je bila nekoč način življenja, Danilo Muršec opisuje v poeziji, Društvo kmetic Destrnik pa ga vsako leto, tradicionalno, uprizarja in na tak način ohranja pri življenju. Že res, da vse le ni točno tako, kot je bilo nekoč, vendar je zanimivo opaziti razliko v nečem, kar je danes vedno bolj (ali manj) cenjeno – v druženju. Žetev žita, to zelo zahtevno in utrujajoče opravilo, so opravljale pridne roke žanjic. Možakarji so vihteli kose, gospodar Kukovec je »sklepal« koso in srpe, manjkala ni hladna pijača iz »korpflaše«, Urbančanke pa so si delo krajšale s prepevanjem ljudskih pesmi. Letošnja žetev je potekala v začetku julija na domačiji Kukovec, ki je tudi rojstni dom Irene Gajšek, predsednice društva kmetic. Prikazu žetve na stari način, vezanju žitnih snopov, ki so jih, tako kot nekoč, zložile v kupe, je sledila »jüžna« na polju, nato pa še skupinska fotografija. Feliks Majerič, ki je prireditev povezoval, nas je nato povabil na druženje »pod brajde«, Milan Šteger pa je ponosno predstavil najstarejšo udeleženko žetve. To je Upokojenci v Ljubljani središče mesta, kjer smo vstopili v mogočno stolno cerkev. Ostalo nam je še nekaj časa in z žičnico smo se popeljali na Ljubljanski grad. Lepo doživetje nam je onemogočil nepričakovani dež, ki pa nam ni pokvaril dneva. Na poti domov smo se ustavili še na Trojanah in marsikoga je zamikal trojanski krof. Domov smo se vračali veseli in dobre volje, kar je kazalo, da je bil izlet uspešen ter prijeten. DU Destrnik m.f. Feliks Majerič Društvo upokojence Sv. Urban – Destrnik si je za svoj prvi izlet izbralo Ljubljano. V jutranjih urah smo se zbrali pred gasilskim domom v Destrniku in že prvi pogled na izletnike je kazal, da bo dan dober, kar se je pozneje tudi uresničilo. Na prvem postajališču smo si privoščili jutranjo kavo, vsaj tisti, ki je niso popili že doma. In že smo hiteli naprej. Tik pred Ljubljano smo naleteli na smerokaza, eden je kazal pot za parlament, drugi pa za živalski vrt. Malo smo bili zmedeni, a na koncu smo se enoglasno odločili, da gremo raje v živalski vrt. Pot nas je že malo utrudila in čas je bil za malico. Ženske so prijele za delo in že smo »mazali« kranjske klobase, ki pa so nekako »rodo« šle po grlu, zato smo se zelo pametno odločili, da bi bilo dobro popiti kakšen špricar. Rečeno, storjeno. Dve uri sprehoda po vrtu sta nas nekatere tudi malo utrudili. Res, veliko je bilo treba pogledati in nekateri so imeli pri določenih živalih kakšen poseben komentar. Nato nas je pot vodila do pristanišča, kjer nas je čakala rečna ladja. Prijazen kapitan nas je povabil in že smo zasedli vse sedeže. Opozoril nas je na stvari, ki jih bomo med plovbo videli in doživeli. Peljali smo se daleč na barje in tudi skozi glavno mesto. Čudovito doživetje. Na ladjici, ki se niti ni preveč gugala, smo imeli tudi čudovito in zelo okusno kosilo. Kapitan nas je tudi spodbujal, da smo zapeli nekaj pesmi, kar pa ni bilo zelo težko, saj smo kosilo zalili z dobro kapljico. Po treh urah smo se poslovili od Ljubljanice in se napotili v 21 Tabor za nadarjene in vedoželjne Nagrajene fotografije Jana Omana Društvo Naša zemlja je v šolskem letu 2015/16 razpisalo natečaj za naj fotografije na temo: »Moja domovina – Od zrna do kruha«. Fotografskega natečaja se je udeležil tudi Jan Oman, učenec 8. razreda OŠ Destrnik-Trnovska vas. Z odličnimi fotografijami, ki prikazujejo njegovo babico pri pripravi in peki kruha, je osvojil nagrado. Najbolj nas je navdušila Ljuba Prenner, nam do sedaj neznana osebnost. Po strategiji s klobuki smo brali in obdelali besedilo, po katerem smo napisali svoj moto. Po igrah na igrišču in dolgem pohodu smo šli v telovadnico, kjer smo si pripravili ležišča. Ko je učiteljica ugasnila luč, smo » zaspali«. Zjutraj smo se zgodaj zbudili in pozajtrkovali. Starši so nas nato odpeljali domov. Tabor je vsem vlil novo ustvarjalno energijo in še več ustvarjalnosti. Vita Kos in Melani Cafuta, 8. razred OŠ Destrnik-Trnovska vas V petek, 27., in soboto, 28. maja 2016, smo se nadarjeni ter vedoželjni učenci udeležili tabora na temo »Spoznajmo slovenske znane osebnosti«. Spoznali smo življenje Jožeta Plečnika in njegove dosežke ter se pogovarjali o naši prihodnosti. Mentorica: Jasmina Caf Naslov dela: MESENJE KRUHA Tabor za nadarjene in vedoželjne Naslov dela: VZHAJANJE KRUHA Naslov dela: PEČENI HLEBCI KRUHA Tabor je potekal maja v šoli v Destrniku. Po zbiranju v avli smo odšli na zanimivo predavanje, na katerem je g. Branko Širec govoril o arhitektu Jožetu Plečniku. Po koncu predavanja smo odšli na kosilo, nato sta potekali delavnici, ki sta ju pripravili učiteljica Nina Čeh in pedagoginja Mira Anderlič. Učenci od četrtega do šestega razreda smo brali besedilo o Jožetu Potrču, odšli smo tudi na ogled njegove rojstne hiše. Starejši učenci so z učiteljico Nino Čeh brali besedilo o Ljubi Prenner. Potem smo odšli na večerjo. Tople sendviče smo pripravili učenci sami, palačinke pa ga. Alenka Lorenčič-Širec in ga. Tamara Petek. Nekateri učenci so odšli na igrišče, tri učenke pa so ostale pri učiteljici Mileni Širec in brale knjige. Ob devetih zvečer smo si pripravili ležišča in odšli spat. Zjutraj smo pojedli zajtrk in se odpravili domov. Upava, da bodo še večkrat pripravili podoben tabor. Teja Širec Črnko in Klara Sušnik, 5. a Vabilo Turistično društvo Destrnik bo v nedeljo, 14. avgusta 2016, na 35. Kmečkem prazniku izbiralo NAJ pridelek, ki bo v letošnjem letu zrastel v naši občini. Vrsta in sorta pridelka nista določeni, zato prinesite pridelek po lastni izbiri ter presoji. Pridelke bomo zbirali med 13.00 in 14.00. Vaše pridelke bodo občudovali obiskovalci na prireditvi. 22 Odlični uspehi učencev na področju znanja zgodovine Damjan Žerjav Opazili smo delo in trud nekoga V poplavi nevoščljivosti in »faušije« je zelo dobro, če človek v sočloveku začne iskati dobre lastnosti. Najbolje je začeti v domači hiši, med ljudmi, s katerimi se družiš, pri ljudeh, ki jih srečuješ. Okrog nas so ljudje, ki znajo s svojimi lastnostmi polepšati dan. Zakaj jih torej ne bi javno pohvalili in jim s tem povedali, da cenimo njihovo delo, njihov odnos do sočloveka ter njihov trud, ki ga vlagajo v svoje obveznosti? Ker mi ob določeni osebi iz naše občine že dalj časa uhajajo te misli, sem jih sedaj končno zapisala. Mogoče tudi komu drugemu v spodbudo, da koga javno pohvali. Ampak zares samo pohvali, saj ste, tako kot jaz, verjetno tudi sami siti vseh obrekovanj, ki so ali pa še krožijo po naši prelepi fari. Moja pohvala je namenjena našemu poštarju Daniju Murku. S svojo dobro voljo, z besedami, ki jih nameni vsakomur, ki ga sreča – od najmlajšega do najstarejšega, je lahko pravi vzor vsakomur od nas. Rad ima svoje delo, rad ima svojo poštarsko torbo in »moped«, predvsem pa ima rad ljudi. Pa ne samo to. Pravo veselje je opazovati vaje mladih gasilcev, saj se že na daleč vidi, da radi hodijo na vaje tudi zaradi njega, saj svoj prosti čas posveča tudi gasilstvu in njegovemu razvoju. Torej, Dani, ko je pozimi in v slabem vremenu težko sedeti na »mopedu«, se spomni, da marsikomu polepšaš dan. Pa naj bo moje pisanje spodbuda vsem, ki bi radi koga javno pohvalili. Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so tudi letos dosegali odlične uspehe. V okviru tekmovanja iz znanja zgodovine, ki ga razpisuje Zavod RS za šolstvo, je učenka Nataša Ozvatič dosegla srebrno državno priznanje. Vsebina letošnjega tekmovanja se je nanašala na 500. OBLETNICO VELIKEGA KMEČKEGA UPORA NA SLOVENSKEM – PODOBE ŽIVLJENJA NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK. Na treh ravneh (šolsko, področno in državno) se je tekmovanja iz naše šole udeležilo 26 učenk ter učencev. Skupaj so dosegli 8 bronastih priznanj, 2 srebrni področni priznanji, največji uspeh pa je dosegla Nataša Ozvatič iz 9. a, ki je v Brežicah osvojila srebrno državno priznanje. Naši učenci so tekmovali tudi na dveh zgodovinskih kvizih, ki jih na ravni države prireja Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Naša šola je na kvizih sodelovala z dvema ekipama iz 8. razredov. Iz 8. a so naše barve zastopali Miha Gregorec, Lucija Jančič in Tjaša Krepek, iz 8. b pa Maja Kocbek, Miha Kokol in Vita Kos. Na kvizu »Kulturno življenje v Mariboru in severovzhodni Sloveniji 1918–1941« sta obe ekipi za suvereno prikazano znanje med 35 ekipami iz osnovnih in srednjih šol dosegli zlato priznanje. Na kvizu »Življenje in delo Rudolfa Maistra za srednje in osnovne šole«, ki je potekal v Vojaškem muzeju v Mariboru, sta obe ekipi spet pokazali veliko znanja. Ekipa 8. b je dosegla zlato priznanje, ekipi 8. a se je zlato izmuznilo za eno točko, dosegli pa so srebrno priznanje. Iskrene čestitke Aleš Marđetko OŠ Destrnik-Trnovska vas V športnem društvu Destrnik smo 3. julija organizirali turnir v malem nogometu na igrišču pod osnovno šolo. Turnir je potekal na umetni travi, udeležilo se ga je devet ekip (VULKANIZERSTVO ČEPLAK, FC TOPNIČARJI, ŠD DESTRNIK VIRTUOZI, PIZZERIA PRI MICI, ŠD GABERJE, FC KORIDA, BB TEAM, DABBS TEAM, ŠD MOŠKANJCI). Organizator in vodje ekip so se dogovorili, da bodo turnir odigrali kljub slabemu vremenu. Ekipe so se po žrebu razdelile v tri skupine. V nadaljevanje, ki je potekalo na izločanje, sta se uvrstili dve najboljši ekipi iz vsake skupine. POLFINALE: FC TOPNIČARJI – PIZZERIA PRI MICI 4:2 FC KORIDA – DABBS TEAM 3:5 BB TEAM – ŠD DESTRNIK VIRTUOZI 5:4 FINALE: FC TOPNIČARJI – DABBS TEAM 6:2 BB TEAM – FC TOPNIČARJI (p) 2:2 DABBS TEAM – BB TEAM 1:5 KONČNI VRSTNI RED: 1. mesto: BB TEAM (Boštjan Holcman, Žiga Brunšek, Nejc Brusar, Simon Valenti, Matija Kolman, Valentin Jelenc, Gašper Pavlič, Primož Ademovič) 2. mesto: FC TOPNIČARJI (Denis Zajc, Matej Pal, Davorin Harih, Dani Leben, Uroš Cesar, Blaž Cesar) 3. mesto: DABBS TEAM (Miha Šilec, Blaž Roškar, Timotej Petek, Blaž Jazbec, Marcel Vindiš, Alen Frlež) Naj vratar: Denis Zajc Naj igralec: Matej Pal V športnem društvu se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način pomagali izpeljati oz. organizirati tekmovanje. OŠ Destrnik-Trnovska vas PRVO MESTO BB TEAM-U Mateja Kramberger 23 Turnir v kegljanju na vrvici ob občinskem prazniku Tanja Hauptman Pomerili so se v odbojki na mivki Člani Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik so v okviru prireditev, ki so potekale ob 18. občinskem prazniku, pripravili turnir v kegljanju na vrvici. Nanj so 17. maja v Janežovce, na prostor pri »Gostišču pri Mici« povabili tekmovalce iz DU Duplek in DU Selce. Iz vseh društev so tekmovale moške in ženske ekipe. Člani domačega društva so ekipe pričakali pred zdravstvenim domom, jim razkazali društvene prostore in jih pogostilo s kavico in z obloženimi kruhki. Po prijetnem klepetu so se tekmovalci ob devetih odpravili na tekmovališče. Lep sončen dan, čeprav malo hladen, je bil idealen za tekmovanje. Dogovorili so se, da bo tekmovanje potekalo v dveh krogih, kar pomeni, da je vsaka ekipa tekmovala dvakrat. Po pričakovanju sta zmagali ekipi iz Dupleka, bili so že tudi državni prvaki. Moški ekipi Destrnika je uspelo premagati ekipo iz Selc, ki prav tako visoko kotira na državnih prvenstvih. Sledilo je podeljevanje pokalov, ki naj bi jih podelil župan g. Vindiš, vendar ga ni bilo na prizorišče, niti drugega predstavnika občine, čeprav je bilo to po besedah športnega referenta g. Štefana Samca zagotovljeno. Tako je pokale podelil predsednik Društva upokojencev Destrnik g. Branko Goričan. Posebno zadovoljstvo je bilo opaziti na njegovem obrazu, ko je moški ekipi iz Destrnika podelil prvi osvojeni pokal. Po končanem tekmovanju je domače društvo pogostilo vse nastopajoče z malico, ki so jo pripravili v gostišču, ob tem so iskreno nazdravili. Društvo se zahvaljuje vsem donatorjem: družinama Pšajd in Caf za domači kruh, Majdi Čeh za zelo okusno pecivo, g. Karu za dobro salamo, g. Potočniku za zaseko in meso iz tunke in g. Ivanu Hauptmanu za vino. Vsem iskrena hvala. Gostujoče ekipe so domačemu društvu izrazile podporo in priznanje za dobro organizacijo turnirja ter za viden napredek pri kegljanju. Društvo upokojencev Destrnik m. f. Feliks Majerič Tanja Hauptman Tanja Hauptman V nedeljo, 22. maja, je v sklopu občinskega praznika potekalo tekmovanje v odbojki na mivki na igrišču Pri Mici v Janežovcih. Vreme je več kot odlično služilo dogodku, od dobri glasbi, osvežilni pijači in mivki smo imeli že vsi skomine po poletju. Med seboj se je pomerilo 6 ekip, igrali so vsak z vsakim in tako nabirali točke. Za zmago 3, za poraz na razliko 1 točka, za poraz brez osvojenega niza pa 0 točk. Po napetih in izenačenih dvobojih je prvo mesto osvojila ekipa Pink Panter iz Sv. Ane, drugo LDD (Lačen Denis in David), tretje mesto je osvojila ekipa Leje Kos, četrto Nočne ptice, peto Vrbenske burkle ter šesto mesto ekipa Pri Mici. Iz športnega društva Destrnik sporočajo, da s pomočjo športnih aktivnosti ohranjamo zdravje in vitalnost ter tako veliko laže opravljamo vsakodnevne delovne obveznosti, zato se jim lahko pridružite tudi na odbojki. Spoštovane občanke in spoštovani občani, obveščamo vas, da so na spletni strani Občine Destrnik – na naslovu: www.destrnik.si objavljeni naslednji razpisi: - JAVNI RAZPIS ZA ŠTIPENDIRANJE ŠTUDENTOV OBČINE DESTRNIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 2016/2017 (rok za prijavo: 17. 10. 2016) - JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI DESTRNIK ZA LETO 2016 (rok za prijavo: 31. 10. 2016) - JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DESTRNIK ZA LETO 2016 (rok za prijavo: 31. 10. 2016) Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani zraven razpisa, zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na Občini Destrnik. Občinska uprava Občin Destrnik 24 Feliks Majerič OBVESTILO O OBJAVI JAVNIH RAZPISOV NA SPLETNI STRANI OBČINE DESTRNIK Feliks Majerič Tekmovanje v kegljanju s kroglo Tekmovanje v pikadu na Grajeni na vrvici na Ptujski Gori Že naslednji dan po tekmovanju s kroglo na vrvici na Ptujski Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je organizirala tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici, ki ga je na Ptujski Gori pripravilo domače društvo. Društvo upokojencev Destrnik je na tekmovanje prijavilo moško in žensko ekipo. Deževno in turobno vreme ni razveseljevalo tekmovalcev, čeprav je tekmovanje potekalo v pokritih prostorih. Tokrat so več znanja in športne sreče imele ženske tekmovalke, saj so med 17 prijavljenimi ekipami zasedle 12. mesto, moška ekipa je žal pristala na zadnjem. Malce potrti zaradi rezultata niso obupali, zavedajoč se, da je za njimi ena izkušnja več. Gori smo hiteli na Grajeno, kjer je Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje pripravila regijsko tekmovanje v pikadu za moške in ženske ekipe, ki jo je izvedlo Društvo upokojencev Grajena. Tudi tokrat smo prijavili moško in žensko ekipo. Po prihodu in prijavi obeh ekip za tekmovanje so nas pogostili s kavo in z obloženimi kruhki. Ob 9.00 se je pričelo tekmovanje. Za moško ekipo DU Destrnik so nastopali: Peter Markež, Franc Sever, Franc Murko in Feliks Majerič. Tekmovali smo kar dobro, nekateri pa tudi malo manj uspešno. Ekipno smo pristali na 7. mestu med 16 prijavljenimi ekipami. Nekateri naši tekmovalci so bili posamično zelo dobri. Franc Murko je dosegel 6., Franc Sever pa 13. mesto med skupno 64 nastopajočimi tekmovalci. Na drugem tekmovanju se že vidi majhen napredek, kar je na tekmovalce vplivalo pozitivno. V ženski ekipi so tekmovale: Nežka Caf, Marija Murko, Milena Markež in Marica Murko. Niso imele tekmovalnega dne in so se odrezale malo slabše kot moška ekipa. Ugotovile pa so, da počasi le prihaja napredek. Vsi tekmovalci so menili, da je za uspeh potreben resen trening in še večje število tekmovalcev – zaradi lažje izbire za tekmovanje. Društvo upokojencev Destrnik še naprej vabi svoje člane, da se priključijo tekmovalcem v pikadu ali v kegljanju. Pričakujemo vas. DU Destrnik m. f. Feliks Majerič Feliks Majerič DU Destrnik m. f. ki so zaključili študij, in maturantom, ki so pridobili naziv zlati maturant Obveščamo študente, ki so zaključili študij, in zlate maturante, da lahko na podlagi Pravilnika o dodelitvi denarne nagrade Občine Destrnik študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij, in zlatim maturantom (Uradni vestnik Občine Destrnik, 4/2010) podajo vlogo za dodelitev denarne nagrade. Pravico do denarne nagrade uveljavljajo upravičenci na podlagi pisne vloge, ki jo prejmejo na občinski upravi Občine Destrnik ali na spletni strani Občine Destrnik (www.destrnik.si). Izpolnjeno vlogo skupaj s prilogami pošljite po pošti ali oddajte na Občino Destrnik najkasneje v šestih mesecih od datuma diplomiranja oziroma pridobitve naziva zlati maturant. Informacije na Občini Destrnik pri Metki Kajzer, tel. št. 02 761 92 50. Poklonili so se umrlim Ob praznovanje občinskega praznika so podžupan Branko Horvat in svetnika Žiga Volgemut ter Anton Sever s polaganjem venca in s prižigom sveč na destrniškem pokopališču izkazali čast pokojnim. Nina Zorman Obvestilo študentom, Občinska uprava Občin Destrnik 25 Predavanje o demenci Maja je KORK Destrnik v sklopu občinskega praznika v Volkmerjevi kulturni dvorani organizirala predavanje na temo demence. Ker je to bolezen, ki prizadene vse več ljudi, je prav, da se malo bolj poučimo o njej, zato vam podajam nekaj dobesednih povzetkov s predavanja. »Pričakovana življenjska doba se daljša, delež starih ljudi v populaciji se veča. S starostjo narašča pogostost starostnih motenj in sprememb. Ker je staranje proces, naše telo počasi nazaduje. Telesne sposobnosti so manjše, pojavljajo se telesna obolenja. Tudi umske sposobnosti (spomin, pozornost, koncentracija, čustva in drugo) počasi upadajo. To, da se v starosti kaj pozabi, je del procesa staranja, to še ni demenca,« opozarja Jožica Gamse, psihiatrinja v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, ki se je odzvala našemu vabilu in nam poskušala predstaviti pomembne dejavnike, ki spremljajo demenco. In kaj sploh je demenca? V današnjem času (seveda napačno) s tem izrazom poimenujemo vse, tudi blage motnje spomina, ki so pri večini sopotnice starosti. »Demenca pomeni propad vseh višjih duševnih funkcij. Poleg spominskih motenj ima človek tudi motnje v orientaciji, in sicer v prostoru in času, ne zna več ravnati z denarjem, pogoste so govorne motnje – ne najde izrazov, s katerimi bi poimenoval stvari – moteno je opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Demenca torej ni samo en simptom, ampak jih je več,« opisuje ga. Gamse. In na še eno napačno mnenje o demenci opozarja psihiatrinja: »Demenca ni bolezen, ampak je posledica določenega obolenja. Vzrokov za demenco je več kot 300. Lahko gre za bolezni v možganih, najpogostejša med njimi je Alzheimerjeva bolezen, lahko pa je tudi posledica srčnih, pljučnih ali jetrnih obolenj, poškodb glave pri nesrečah ... Kar 80 odstotkov dementnih bolnikov ima Alzheimerjevo bolezen.« Zato je zelo pomembno, da je za vzrok demence čim prej postavljena diagnoza. Proti Alzheimerjevi bolezni so že na voljo zdravila, ki upočasnjujejo njeno napredovanje. Ker so rezultati zdravljenja najboljši, ko je bolezen izražena še v blagi obliki, je pomembno zdravljenje pričeti čim prej. Žal je v praksi drugače. Kako dolgo lahko človek, ki ima demenco, varno živi doma? Varno ni več, ko ne zna upravljati gospodinjskih aparatov. Npr. človek prižge pečico in da vanjo copate. Ali pa odpre pipo in je ne zna več zapreti, opisuje Gamsetova, doda pa tudi, da se bolnik ne zaveda, da več ne zna, zato odklanja pomoč. Tam za oknom potoček žubori in kdor prisluhne, mu govori: glej me, rod človeka, da ne usahne ti spomin, iz življenja struge vsega, nje in mene, tebe ter njega … Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice Gere Kramberger iz Svetincev 19 se domači zahvaljujemo župniku gospodu Škofiču za darovano pogrebno mašo, pogrebnemu zavodu Almaja za vse pogrebne storitve, molecu, govornici gospe Danici za izrečene poslednje besede slovesa, župnijski Karitas, vsem za darovane sveče in maše ter vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mož, otroci Tonček, Hugo in Jerica z družinami, vnuki ter pravnuk 26 K temu, da bi bolezen kar najbolj uspešno preprečevali oziroma jo zadrževali, lahko veliko prispevamo sami. Zato naj bi bili tudi v poznih starostnih letih telesno aktivni, potrebujemo veliko druženja in miselnih iger, ki nam pomagajo krepiti naše možganske celice. Pa ne samo v starosti, vse življenje moramo skrbeti za zdrav način življenja, ker, kot je povedala ga. Gamse, se demenca začenja že v srednjih letih. Gospe Jožici Gamse se zahvaljujemo za predstavljena dejstva o demenci in upamo, da se nam v življenju ne bo treba spopadati tudi s to vedno bolj razširjeno »novodobno« boleznijo. V imenu KORK Destrnik Majda Petrič Bil si skromen in pošten, vsakomur dobro si hotel in zlato srce si imel; v duši vse nas zaboli, oko se vsem nam orosi, a spomin je vedno znova živ na naše skupne srečne dni. V SPOMIN 15. junija 2016 je minilo 11 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast, stari ata in pradedek Alojz Fuks iz Janežovskega Vrha 15 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi tvoji, ki te pogrešamo Vse na svetu mine, vse se spremeni … Le spomin na tebe ostaja in živi. SPOMIN 2. julija minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Alojz Caf iz Janežovcev 6 d Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Njegovi najdražji Tadej Urbanija Maksimiljan Krautič Maksimiljan Krautič Diskusija o osamosvojitveni vojni in pomenu Destrnika v času osamosvajanja kulta osebnosti, kar je v slovenskem medijskem prostoru močno prisotno in kali pogled na dogodke izpred četrt stoletja. Nedvomno izdana knjižica tudi s tega vidika dobiva svojo vrednost, saj sta bili avtorici, dijakinji ptujske gimnazije, po besedah njunega mentorja Aleša Marđetka, sposobni prepoznati verodostojne vire, iz katerih sta črpali material. Namen knjižice pa ni znanstvena obravnava vojne za Slovenijo, temveč nič manj pomemben poskus to vojno približati mladim, ki o tem ne vedo kaj dosti. Zadnja poglavja slovenske zgodovine so v šolskem učnem načrtu postavljena na konec in jih obravnavajo ob zaključku devetega razreda, ko so vsi z mislimi že bolj ali manj na plaži. Kritika učnega sistema je bila tudi izhodišče za razpravo o domoljubju med mladimi, ki je po mnenju gostov v deficitu. A, kot je jasno formuliral Venčeslav Ogrinc, ne gre kriviti le učnega sistema, temveč je potrebno kritičen pogled usmeriti tudi nase: »Domoljubje danes lahko vzgojiš. Domoljubje se začne doma.« Ljubezen do doma, ki je ne gre zamenjevati z nacionalizmom – Slovenijo namreč kot svoj dom ljubijo tudi ljudje, ki jim je njihovo prvo domovino vzela vojna – je tesno povezana s poznavanjem preteklosti, ki je naš dom bolj ali manj udobno postlala: »Stojimo na ramenih velikanov. Vse temelji na delu naših predhodnikov,« je ob tem lepo povzel znanstvenik dr. Matej Mertik, ki je leto in pol raziskoval na Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN), skupaj z elitnimi znanstveniki iz okoli 160 držav. Avtorji knjižice, ki je del širše zbirke z domoljubno vsebino z naslovom Miha spoznava slovensko zgodovino in jo je za tisk oblikovala medijska komunikologinja Nina Zorman iz podjetja PiKA, ter ostali pomembni gostje okrogle mize se zavedajo, da razgled, ki nam ga ponujajo ramena številnih, ki so bistveno prispevali k osamosvojitvi, niso samoumevna. Maksimiljan Krautič Razmislek o pomenu slovenske osamosvojitve in odnosu prebivalcev Slovenije do lastne zgodovine je nikoli končani proces, ki nas sili, da do svoje preteklosti vzpostavimo odnos, saj nam omogoča razumeti naš danes. Prihajajoča 25. obletnica samostojne Slovenije in dan Primoža Trubarja sta bila dovolj zgovorna povoda za okroglo mizo na temo osamosvajanja ter predstavitev knjige Miha spozna, kako je potekala vojna za Slovenijo – v organizaciji podjetja Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p. Na okrogli mizi, ki je potekala v sredo, 8. junija, v Volkmerjevem domu kulture in jo je povezoval Edvard Pukšič, so govorili o osamosvojitveni vojni, s poudarkom na pomenu Destrnika v času osamosvajanja Slovenije ter o domoljubju skozi oči mladih, predstavnikov Slovenske vojske, veteranov vojne za Slovenijo, znanstvenikov in predstavnikov lokalnih skupnosti. Govorniki na okrogli mizi so bili: avtorji knjižice Jana Meško, Tajda Špes in Aleš Marđetko, polkovnik Miran Fišer, načelnik vojaškega muzeja Slovenske vojske ter takratni poveljnik 77. Območnega štaba TO na Ptuju, Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Vlado Žgeč, predsednik območnega združenja veteranov Ptuj, zgodovinar dr. Marjan Toš, Stanko Žitnik, operativec in organizator manevrske strukture na Ptuju ter dr. Matej Mertik, predsednik Akademske pobude Prlekije. Svojo takratno vlogo vojnega poročevalca za tujino in tujejezičnega radia je kot urednik Radia MM2, predhodnika Radia Slovenia International, predstavil tudi povezovalec Edvard Pukšič. Zgodovinar Marjan Toš je ob diskusiji med drugim poudaril, da je, če želimo preteklost proučevati znanstveno, do nje potrebno vzpostaviti distanco. Ker je iz zgodovinske perspektive petindvajset let kratko obdobje, se nemalokrat znajdemo na spolzkih tleh, ko poskušamo biti nepristranski do lastne preteklosti. Pri tem je opozoril na nevarnost lastninjenja slovenske osamosvojitve in 27 arhiv občine arhiv občine Obisk minimaturantov na Občini Destrnik Župan in zaposleni smo od minimaturantov prejeli kamenčke sreče, ki so jih otroci izdelali v vrtcu. Otroci bodo v novem šolskem letu prestopili šolski prag in zanje se pričenja novo poglavje v življenju. Želimo jim srečo in obilo uspeha na njihovi novi poti. V četrtek, 23. junija 2016, je Občino Destrnik obiskalo 22 minimaturantov in dve vzgojiteljici. Prišli so pozdravit župana Vladimirja Vindiša in zaposlene v občinski upravi. Otroci so s pesmijo oznanjali radost in veselje. Po krajšem pogovoru z županom so se še fotografirali, nato pa posladkali z bomboni in s čokoladicami. Metka Kajzer OŠ Destrnik-Trnovska vas OŠ Destrnik-Trnovska vas Destrniški minimaturanti prvič iz novega vrtca v šolo na vrtec. Vzgojiteljice jih nikoli ne pozabimo, za vedno ostanejo malo »naši«. Hitro, prehitro beži čas za tiste, ki uživajo v dobri družbi in veselju. To so izkusili tudi vrtičkarji iz skupine Metulji, ki so se v letošnjem poletju poslovili od vrtca. Prva generacija minimaturantov iz novega vrtca! Še nedolgo tega so kot majhne Bibe vstopili v vrtec, nato pa kot Sončki in Srčki rasli v Metulje. Vmes so se jim na tej poti pridružili novi prijatelji, nekateri so tudi odšli. Od skupine do skupine, od pesmice, pravljice, plesa, igre, sprehodov, prve »ljubezni«, veselja ob srečanjih s starši, težkega jutranjega ločevanja od njih, pa do jeze, ker popoldne »že« morajo iz vrtca domov, so zrasli, doživeli svoje prvo škratovanje – nočitev v vrtcu, zaključni izlet v mini živalski vrt, minimaturantski pohod po kraju – z obiskom pri gospodu županu in v šoli pri gospodu ravnatelju. Zapeli so minimaturantsko pesem, ki poje o tem, da si želijo v šolo, želijo nabrati učenost in poleteti v svet, kakor mladi ptički. Vzgojiteljice jim želimo veliko veselja, radovednosti in uspeha v šoli ter v življenju nasploh, staršem pa se zahvaljujemo za zaupanje. Upamo, da bodo otroci v življenje ponesli lepe spomine 28 Majda Kunčnik in Tamara Petek – vzgojiteljici Metuljev, ter vse vzgojiteljice Sončkov, Srčkov in Bib