Posamezna številka RM 0,19
НагдшпкпБо(а
Uprava Klagenfurt, Postfach 115 f Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za" milimeter stolpec
Siev. 24.
Krainburg, 8. novembra 1941
1. leto
Preganjanje poraženega sovražnika na Krimn
l\Ia široki ironti %тек do Črnega morja-^ove soijelske izgube ladii-Podmornice fn leiala zmagoiile proti angiešicim ladjam
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 7. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 6. novembra naznanilo;
Na Krima se uspešno na celi fronti nadaljuje preganjanje poraženega sovražnika. V gorovju Jaile so nemške in romunske čete porazile odrezane sovražnikove Bile in so med Jalto in Teodozijo na široki fronti predrle k obrežju Cmega morja. Tudi v gorovju vzhodno Sebastopola je zlomljen sovražnikov odpor. Luftwaffe je podpirala operacije in sovjetom v vodovju Krima kakor tudi na severovzhodnem obrežju Cmega morja prizadjala nove težke ladijske izgube. Potopila je tri prevozne ladje s skupno 13.000 brt. in z bombnim zadetkom poškodovala štiri nadaljnje večje trgovske ladje.
Pred Leningradom so bili odbiti poskusi sovražnega izpada. Težke in najtežje baterije vojske so napadle v vojni važne cilje v Leningradu In sovražnikovo rečno
plovbo v finskem zalivu. Dve vojni ladji in ena transportna ladja so bile težko poškodovane.
Pri nočnem napadu zračnega brodovja na industrijsko mesto Gorki so bila dosežena nova težka razdejanja v oboroževalnih tovarnah in preskrbovalnih obratih.
Druge skupine bojnih letal so v pretekli noči metale razstrelilne in zažigalne bombe na Moskvo in Leningrad..
Na jugozapadnem obrežju Anglije je zračno brodovje v noči na 6, novembra bombardiralo ladjedelniške naprave v luki Falmouth.
Sovražnik je v pretekli noči priletel s slabimi silami nad nemško obrežje. Poskus napada je ostal brez uepeha. Sedem britanskih bombnikov je bilo sestreljenih.
V času od 29. oktobra do 4. novembra je britansko zračno brodovje izgubilo 37 letal. V isti dobi smo v boju zoper Veliko -Britanijo izgubili sedem lastnih letal.
s e b a s t o p o I п a K T i m u Kakor izhaja iz poročila vrhovnega poveljstva oborožene sile, so nemSke in romunske čete po osvojitvi glavnega mesta na Krimu, Simieropola, na nadaljnjem pohodu proti
Predor skozi gorovje Jaila
Dve sovjetski prevozni ladji iiolopijeni — Napadi iz zraiia na Gorl(i po dnevi
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 7. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 5. novembra naznanilo:
Na Krimu se nadaljuje preganjanje sovražnika tako v južni kakor v vzhodni smeri. Navzlic talnim težavnim prilikam je gorovje Jailana enem mestu že predrto in doseženo obrežje črnega morja. Luftwaffe je bombardirala pristanišča na Krimu, Sebastopol, Jalto in Kerč in poto-IHla v teh vodah dve prevozni ladji s skupno 10.000 brt., kakor tudi eno stražno ladjo. Pet nadaljnjih trgovskih ladij in ena mala križarka sovjetov so bile po odvrženih bombah znatno poškodovane.
Pri Leningradu se je vsled nemške o-brambe e težkiimi na^rotnikovimi izgubami zrušil po močni topniški pripravi pod-vzeti vnovični sovražnikov poskus priti preko Neve. Od okroglo 100 čolnov je bila polovica potopljena, ostanek pa prisiljen, da se vrne. Ponovni po oklopnicah podprti poekusi izpadov nasprotnika na ostali fronti obleganja so bili večinomji že v pripravljalnem položaju razbiti.
Močne sile bojnih letal so pri dnevu izvršile težke napade proti industrijskemu mestu Gorki, ki je pomembno za proizvodnjo avtomobilov in letal. Polni zadetki težkega topništva so napravili velika razdejanja v avtotvornici Molotov, v področju ladjedelnic na Volgi in železniških napravah mesta. Nastali so obširni požari.
Pri zračnih napaidih na Leningrad so bile zažgane v vojni važne naprave. Tudi Moskva je bila v zadnji noči bombardirana.
Romunija se uveljavlja
14 boljševišikh agentov obsojenih na smrt
Bukarešta, 7. novembra. Vojno sodišče v Kišinevu je pred nekaj dnevi obsodilo 14 boljševiških agentov na smrt, 2 nadaljnja pa na 15, odnosno 10 let prisilne delavnice. Štirje obtoženci, med temi tri žene, so bili oproščeni. Obtoženci so bili za časa boljše-viSke zasedbe Besarabije prišli na romunsko ozemlje, da so tukaj za sovjete vohunili in organizirali teroristične tolpe. Ko *0 se sovjetske armade umaknile, so ostali v Besarabiji, da bi s sabotažnimi čini zadrževali pohod nemčko-fomunskih čet.
V	pomorskem okolišu otokov FSrBer so bojna letala potopila neko tovorno ladjo e 5.000 brt. in dosegla, bombni zadetek na neki drugi večji trgOvSki ladji.
Predstražni čolni so v kanalu uspešno ubranili ponovne napade britanskih brzih čolnov. V topniškem boju je bil potopljen nek sovražni brzi čoln, dva druga pa sta bila po več zadetkih poškodovana.
V	sueškem zalivu je bil dne 3. novembra z bombnim zadetkom nekega nemškega bojnega letala poškodovan nek britanski torpedni čoln.
Britanski bombniki so v pretekli noči podvzeli neučinkovite napade na zapadno in severo zapadno Nemčijo.
Charchii le zopet Izgubil 73 000 brt
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 7. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 4. novembra objavilo:
Na polotoku Krimu nadaljujejo nemške in romunske čete preganjanje. Krajevni odpor razpršenih delov nasprotnika Je bil zlomljen. Na obrežju Cmega morja smo osvojili mesto Feodozijo.
Dva po oklopnicah podprta poskusa izpadov močnejših sovražnikovih sil iz Le-
pohodu proti vojni luki Sebastopolu.
ningrada. sta bila ob težkih krvavih izgubah nasprotnika razbita prej, nego so dosegli nemške črte.
Luftwaffe je nadaljevala napade na sovjetske ladje v vodah Krima. Uničila je trgovsko ladjo z 1000 brt in dosegla bombne zadetke na petih velikih prevoznih lad-јађ.
Moskva je bila podnevi bombardirana. Pri nočnih napadih zračnega brodovja na Leningrad so na več krajih mesta nastali veliki požari.
Kakor je bilo objavljeno že po posebnem poročilu, sta vojna mornarica in zračno brodovje britanski preskrbova 1 ni plovbi prizadjali zopet težke udarce. Podmornice so v Atlantiku potopile 11 sovražnih trgovskih ladij s skupno 53.000 brt. kakor tudi enega rušilca. Nadaljnje tri ladje in en rušilec pa so bili po zadetkih torpedov težko poškodovani. Bojna letala so v pretekli noči vzhodno od Aberdeen uničila tri trgovske ladje s skupno 20.000 brt. Razen tega je bila pri Shetland-otokih z bombnim zadetkom težko poškodovana neka tovorna ladja.
V severni Afriki so nemška bojna letala Štuka bombardirala britanske topniške postojanke. Na neko britansko letališče so bile odvržene razstrelilne in zažigalne bombe.
Sovražnik Je v zadnji noči priletel s sla-bejšimi silami nad sevemo Nemčijo. Pri poletih nad zasedenim ozemljem je bil en britanski bombnik zbit.
Zedinjene države zahievajo Gibraltar In Malto
Tako pomaga Roosevelt svojemu najljubšemu prijatelju
Washington, 7. novembra. Mornariški departement izvešča, da bo Zedinjenim državam po preteku enega leta stala na razpolago vsa oporišča v Atlantiku; dočim jih je v letu 1939. bilo sedem, se bo letos moglo, vporabljati že trideset kakor tudi številne pomožne točke, ki so bile že atlan-skim patrolam od velike koristi. Oporišča, ki bodo v tekočem letu dogotovljena, bodo dale bazo za nameravano mornariško in za zračno brodovje, zadnje s 15.000 letali. »New York Post« piše v tej zvezi: »Vkori-stiti moramo tudi angleško-afriška oporo-šča, Gibraltar, Malto in vsako drugo odprto nam mornariško bazo, da stremo nemško pomorsko silo.«
Vzrok za te sevemo ameriške zahteve je katastrofalni položaj britanske vojne mpi^ narice. Znano je po celem svet«, da britanska admiraliteta le v malem delu in še to po dolgem obotavljanju objavlja izgube an-
gleške vojne mornarice. Zato tudi ni čudno, da vedno znova pred javnostjo skuša prikriti ali pa omejiti veliko izgubo rušilcev, ki jo ima stalno vsled napadov nemških podmornic in prekomorskih bojnih sil ter po zračnem brodovju.
Od nje doslej ni bilo nič slišati, da so nemške podmornice v mesecu oktobru potopile pet britanskih rušilcev, ki so imeli straiiti konvoje. S temi potopitvami pa se zviša število po nemški vojni mornarici uničenih britanskih rušilcev na 65. Razen tega pa je še nemško zračno brodovje od začetka vojne potopilo 'skupno 47 angleških rušilcev.Britanska admiraliteta pa je doslej priznala izgubo samo 58 rušilcev, dočim jih je v resnici 112, ki so bili izgubljeni v boju z nemškim mornariškim in zračnim brodovjem. Tukaj se zopet vidi, da se upa britanska admiraliteta priznati resnico samo do polovice.
(Scherl. Zander Multiplex-K.)
Soglasje s silami osi
Dr. O. S. Krainburg, 7. novembra,
V intervjuju, ki ga je dovolil hrvaški državni vodja dr. Ante Pavelić zastopniku lista »Donauzeitung« dr. Leonhardu O b e r a s C h € r j u, se je Poglavnik v zelo pohvalnih besedah Izrazil o obnovi. Doseženi da BO bili uspehi na vseh podroCijihi notranjega življenja v hrvaški državi. Uprava funkcionira, tako je ugotovil, danes veliko boljše kakor v začetku. Kot po* sebno dragocena faktorja za utrditev reda sta se izkazala žandarmerija in oborožena sila, ki lahko veljata .za • vzgled narodu. Važne naloge imajo izpolnjevati tudi ustašL Odločilno vlogo za notranjo izgraditev ima kmetijstvo. Kmečko ljudstvo se strnjeno priznava za novo državo in za novi red. Z izdanimi ukrepi se je moglo zasigurati tudi preskrbo. V posnetku je končno povdaril Poglavnik:
»Zadovoljen sem, da se v celi državi dela. Jaz sam sem tako zaposlen, da se moran* baviti samo z delom. Bilanca zgradbe je 4 prvem polletju odločno pozitivna; to pa predvsem zaradi tega, ker smo zelo napredovali v pogledu reda. Kadar v Evropi ne bo več demokracij v dosedanjem smislu besede, se bodo male države po mojem pre^ pričanju zelo dobro držale.. Bila je velika napaka, da je v preteklosti vsaka država bila mišljenja, da se mora postaviti z ,ve* ilko zunanjo politiko'. V bodočnosti nami tega ne bo treba. Je pa velika razlika, ako pod zunanjo politiko razumemo odvijanje naših zunanjih poslov ali pa luksus ,velik« zunanje politike'. Hrvaška ne bo več zagrešila napak preteklosti. Narodi se bodo morali po koncu vojnega pohoda proti Rusiji in po koncu vojne pred vsem pečati z notranjim življenjem. Hrvaška se bo temu vztrezno bavila s svojo notranjo izgraditvijo, in vedno si bomo prizadevali, da usmerimo naše delo tako, da bodo naši državni interesi v soglasju z interesi sil osi v splošnem in s tem tudi Velike Nemčije.«
Te besede državnega vodje so progra-matične in hkrati karakteristične za razvoj novega evropskega reda, kajti one izža-jo radikalen odstop od političnih metod, ki so bile od versajske mirovne pogodbe v na-vaidi, ki so se prakticirale skoro skozi dva desetletja in kojih namen je bil, da se pa možnosti vse. na stroške Nemčije obogiati, Nemčijo pa pfeko Ženeve in drugih nesmiselnih institucij drži pod pritiskom. Tako stanje, ki je sicer Benešu in drugim malim glavam dalo možnost do patetičnih govorov, in je v resnici služilo samo temu, da kontinent ni mogel priti do mira, da se je
Stran 2. — Ster. 24.
eabawanben-вотб
Sobota, 8. novembra 194L
AngleSka lahko kazala kot neobhodno potrebni nasnovatelj mira in — to je bilo za častivredne Angleže glavna stvar — lahko uveljavila svoj vpliv v vseh evropskih deželah ne da bi to dvignilo veliko prahu, je sedaj odpravljeno.
Luksua »velike zunanje politike«, od katere se Poglavnik s tako odločnim besedami oddaljuje, je v resnici vedno znova preprečeval mimo sožitje na kontinentu v korist Anglije, kateri je to neprenehoma prinašalo korist. V tem je pač v zadnjih letih nastopila velikanska sprememba in tako se uresničujejo oni odnosi, ki so v zgodovini Evrope že naznačeni, le v taki izmeri, da tega prej nihče ni mogel slutiti. Zablode ravno malih evropskih držav so zavedle v skrbi in pomanjkanja, kajti čim bolj izključno so najmanjše politične tvorbe ,ki so se končno v zgodovini le izkazale kot muhe enodnevnice, skrbele samo za svoj lastni dobrobit (in to često z žuga jo-čim, proti nemškemu narodu obrnjenim kazalcem), tem bolj zamotane, težavne in neznosne so postale prilike za države kontinenta. Seveda za Anglijo je to pomenjalo stalno razširjanje in poglobljenje vpliva na evropsko politično dogajanje, saj je to ribarjenje v kalnem že ekozi veke bila njena moč. Raz tega vidika postane razumljivo, zakaj Anglija ne mara vpliva sil osi in zakaj se tako brani uresničenja novega reda: boji se za svoj lastni vpliv in za svojo moč na kontinentu, na katerem je bila še vedno tujec in na katerem koncem koncev ni imela ničesar iskati.
Iz razvoja neodvisne hrvaške države se da posneti to, kar mora stvarni povdarek doumeti: Cim bolj se vse države uvrstijo v velik okvir in se čutijo zavezane evropski skupnosti, ki se že sedaj prikazuje v velikih obrisih, in hočejo sodelovati na njihove modseku pri skupni izgraditvi, tem lepša bo bodočnost za vse. »Velika zunanja politika« držav, nastalih po milosti Ver-saillesa, raz teh novih vidikov ne more obstati, kajti bila je nesmiselna in bi to ostala še naprej, ko pri njej ni šlo za dejansko postoječe probleme in njih rešitev, ampak za take, ki so bili. umetno nastali, velikokrat pri lasih privlečeni in kojih dozdevna rešitev je imela v resnici sajno namen, da je zasijala politična luč malih glav. Ti časi so hvala bogu za vedno minili.. Evropa se je Bomislila svoje preteklosti in stremi, seveda v veliko večji meri in na popolnoma novih temeljih, za novo, zdravo in splošno blaginjo, za redom in za napredku namenjeno bodočnostjo.
(fo svetu
Vichy. Najvišji državni sodni dvor V Riomu bo dne 15. januarja 1942 pričel z razpravo, da razsoja o krivdi onih, ki so odgovorni za polom Francije. Glavni obtoženci so, kakor že znano, Daladier, Leon Blum, La Chambre, Cot, Jacomet in general Gamelin.
Ankara. Indijdci nacionalistični vodja Gandhi je v neki izjavi pozval k nadaljevanju individualne pasivne rezistence. Ta izjava je očitno zelo neprijetna angleškim oblastem, ki si prizadevajo, da ustvarijo »prostovoljne indijske skupine čet«.
Uipeina, wiiKina Mania w Pratf
' Prve posledice nemških ukrepov v zapostavitev reda
Praga, 7. novembra. Ko Ј€ Obergrup-penfUhrer Hey dri ch prevzel v Pragi posle namestnika državnega protektorja, je na Hradčanih pri sprejemu zastopnikov tiska opisal svoj delovni program in omenil, da se nanašajo odredbe, ki jih ima izdati, na dva področja; Notranjo varnost in gospodarstvo odnosno posebej še preskrbo. Na obeh sektorjih se zdaj po preteku več kakor štirih tednov akcije povečini lahko smatrajo za zaključene, četudi pristojno mesta v teku še ne končanih preiskav imajo Se poela s to ali ono zadevo.
Danes se lahko reče, da so pred vsem široke plasti češkega naroda z velikim zadovoljstvom sprejele akcije, ki so bile pod-vzete za vzpostavitev miru in zasiguranje preskrbovalnega položaja v protektoratu. Posebno je na javnost odločilno vplivalo, podrejenega pomena. Ce je za češkega deda so se odredbe brez pridržka uveljavile na gospodarskem polju, okolnost, ki je tem bolj razumljiva, ako se ve, da je vprašanje hrane v tej deželi že od nekdaj bilo lavca že ob začetku vojne pomenilo velik preobrat, da se je moral odreči svoji tradicionalni, do tučas nakazila prosti dopoldanski južini s klobaso in pivom, je tem bolj občutil, ko je moral v zadnjem času gledati, da so si premožnejši krogi prebivalstva upali v zakotni prodaji po oderuških cenah nakupovati meso, klobase, sirovo maslo, tkanine in sadje, kateri postopek je bil dovedel do tega, da v redni gospodarski
Francosko plačilo za britansko kršitev pogodbe
Vichy, 7. novembra. Francoska vlada je, kakor poročajo iz dobro poučenih krogov, za sedem v Siriji od Angležev prijetih francoskih civilistov prijela in Internirala kot talce 14 Angležev, ki' živijo na Rivieri in so sposobni za orožje. Med intemirancl se nahaja John Amery, sin prejšnjega ministra Amery in hkrati bratranec Antho-nya Edena. To, interniran je je jgodilo kot povračilni ukreip za angleško krSltev v Akki sklenjene pogodbe, ki je končal boje med Francozi in Angleži v Siriji.
Rooseveltovi projekti v vzhodni Aziji
Stockholm, 7. novembra. Kakor javlja »United-Press«, pripravljajo v Washingto-nu sklenitev Indijsko gospodarskega bloka. Po tem načrtu bi naj ob Izključitvi navadne trgovske konkurence nizozemska vzhodna Indija, britanska Inidija, britanska Malaja, Filipini in Cungkinkova Kltajeka dobavljale Zedlnjenim državam za vojno važne surovine. Kakor se čuje iz vladnih krogov Washingtona, že obstoja v vseh podrobnostih izdelana organizacija.
prodaji veliko blaga po določenih cenah sploh ni bilo moči dobiti.
Ko je češka javnost povodom prvih obsodb zvedela o obsegu poskuSanega podmi-niranja preskrbe, so se ji šele odprle oči. V časopisih je čltala naslove in imena znanih trgovcev, gostilničarjev, mesarjev in kmetovalcev, pa se je 1аТсо sama uverila, da so razlogi obsodbe pravilni. Pa še več. Sama je lahko v najkrajši dobi opazila, kako potrebni so bill ti ukrepi namestnika državnega protektorja In kakšne uspehe je imela njih stroga Izvršitev. Med tem, ko je bilo n. pr. sadje Se pred tedni v prodajalnah in na praških trgih poznato kot Izključno lukratlvno blago zakotne trgovine, ali med tem, ko se je čebulo lahko dobilo le za Skratno najvišjo ceno, so nekega dne na mah videli to blago v prodajalnicah in žena češkega delavca skoraj ni verjela svojim očem, ko je naenkrat lahko kupila paradižnike po uradni najvišji ceni. Izrečene obsodbe naglega sodišča niso ostale brez učinka. Tudi nižje plasti prebivalstva BO spoznale, kje je bil vzrok zla. In ugotovile, da so bile pač najgrše laži vse govorice, da so »iz Reicha pokupili« ono blago, ki ga je vsakikrat primanjkovalo.
Ta pačenja prave slike preskrbe pa se niso mogla popraviti le pri najnižjih Instancah. ObergruppenfUhrer Heydrlch je določil rok, v katerem so se lahko brez kazni nadoknadile prijave zalog v obrtlh »in kmetijstvu. To je imelo na primer o okolišu, ki nikakor nI čisto kmetijski, za posledico, da je iz prvotno prijavljenega staleža svinj v Številu 45.000 komadov v naknadnem roku nastalo na enkrat 78.000 svinj. Preiskave v postopku prekega sodišča so pokazale, da teh napačnih ugotovitev niso v toliki meri zakrivili posamični kmetovalci ali obrtniki sami kakor absolutna nesposobnost lokalnih oblasti.
Na dlani leži, da vsa ta opazovanja v zadnjih tednih niso mogla ostati brez vpliva na politično stališče širokih množic napram Reich* in njegovim predstavnikom v proteiktoratu. Posebnega pomena je bU za-
raJdi, tega tudi sprejem deputacije čeških delavcev pri namestniku državnega protek-tektorja tem bolj, ko je bil to sploh prvi slučaj, da so navadni češki delavci stopili na po zgodovini posvečena tla praikega cesarskega gradu in mogli pred najvišjim predstavnikom Reicha za Češko In Moravsko Iznesti svoje želje in z njim raziprav-Obergruppenfhrer Heydrich je pri tem sprejemu tudi sporočil svojo odločbo, da bo dal češkim delavcem priliko, da se na lastne oči prepričajo o razmerah v boljše-vlškem »delavskem paradižu« ter da bo češko odposlanstvo odpravil v ozemlja so-vjetov.
Ne samo simboličnega pomena je nadalje Heydrichova odredba, da se zaseženo tihotapsko blago v prvi vrsti stavi na razpo-blago delavcem v kantinah tovarn, torej onim plastem, na katerih stroške je bilo
blago odtegnjeno Iz rednega prometa. VI zadnjem času po oderuhih In zakotnih pre* kupčevalclh vplačani kazenski zneski bodo med drugim upotrebljeni v to svrho, da dobi pretežni del delavstva brezplačno delavske čevlje.
CeSkitisk je o teh dogodkih zadnjega časa napisal komentare, ki na eni strani pohvalno povdarjajo socialno pravičnost nemških odredb, na drugI strani pa podčrtava jo veliko dolžnost, ki zbog tega velikopoteznega zadržanja Reicha nastane za češko prebivalstvo protektorata in gospodarstvo na Češkem in Moravskem. Posebno vstvarjajočl morajo z intenzivnim delom pri plugu in pri primožu sedaj opravičiti i^azano jim zaupanje in si tako prizadevati, da v okviru Reicha pomagajo da. Nemčija bo samo tistim podala roko, da. Nemčija bo samo tistim podala rook, ki so se povzpeli do pozitivnega sodelovanja.
17.000 mož v 26 meseclli
Zanimivo priznanje Londona
Berlin, 7. novembra. 17.000 mož je britansko vojno zračno brodovje izgubilo v 26 meseih. V tako, vsekakor zanimivo priznanje se je morala sedaj vdati britanska poročevalna služba. To pomenja povprečno mesečno izgubo 650 mož.
V nemških rokah pa se nahaja znatno število neangleških letalcev, ki so tudi sicer leteli v angleški zračni službi in se žrtvovali, ki jih pa Angleži v številki 17.000 niso vpoštevall. Visoki delež Neangležev na težkih Izgubah britanskega zračnega bro-dovja je zanimiv prispevek za činjenlco, da za varovanje svoje lastne krvi niso mogli dobiti zadosti tujih pomagačev. 2e zgolj v zadnjih dneh oktobra, v katerih je bilo povrh britansko zračno delovanje preko kanala in nad ozemljem Reicha zelo slabo, so spravili mrtva trupla poljskih in avstralskih pilotov, ki so bili sestreljeni po nemški obrambi.
Kemško-hrvatska meja
Zagreb, 1. novembra. 2e maja meseca je bila sklenjena med Nemčijo in Hrvatsko pogodba o določitvi meje, ki se v glavnem
ttrejo 1BOT rtiVSenro-te-. Štajersko. S tem je bU določen le bistveni potek meje, podrobnosti pa je morala določiti šele posebna obmejna komisija. Sedaj je meja v dolžini 175 km tudi v terenu Že določena. Komisija je svojo nalogo Izvršila v izredno kratkem času treh mesecev, čeprav delo ni bilo lahko. Pri določitvi meje v terenu se je bilo namreč ozirati tudi na to, da se posamezna naselja in posamezna posestva ne raztrgajo. Ker imajo kmetje svoja posestva po večini na pobočjih, so ponekod morali potegniti mejo skozi doline. Po trimesečnem delu je obmejna komisija potek meje točno določila in so v glavnem postavljeni tudi že mejniki. — Slo je gladko in brez trenja, ker je bilo na obeh straneh dovolj uvidevnosti, dobre volje in široko-grudnostL
Hauptucbrtftleiter: Dr. Otto Scbedl.
13
ФГштЛе.
Pripovedko 3os. v. Eichendorffa
»Ali el ranjen?« je vprašal Renald, in zaskrbljen stopil bliže. »Na Tebe se v tej noči zares nisem spomnil. Bil si mi vedno najljubši izmed vseh, zvest, zanesljiv, brez hlimbe; da bi le bili ljudje takšni kakor si ti! Le pojdi z menoj, na svoja stara leta boš sedaj goepodski Mvel na gradu, postavil te bom nad vse«.
Nikolaj pa ga je palmil nazaj: »Ne dotikaj se me, tvoje roke se drži še sveža kri«.
»No,« je odvrnil Renald mračno, »zdi se mi, da ste mi lahko vsi hvaležni, divje zveri smo sedaj zapodili v zapuščene gozdove, nihče se ne meni za nje, same si morajo eedaj iskati hrano, prava reč! in kaj je kruh proti pravici?«
»Pravica?« je rekel Nikolaj in dolgo strmel v njega, »za božjo voljo, Renald, dozdeva se mi, da nisi vedel...«
»Cesa nisem vedel?« je Renald naglo vzkipel.
»Tvoja sestra Gabriela.. .<
»Kje je?«
Nikolaj je molče pokazal proti pokopališču; Renald se je na tihem zdrTmil. »Tvoja sestra Gabriela,« je nadaljeval grajski čuvaj, »je že kot otrok veliko držala na тец% gaj ti je гзшаој, drevi pa mi je v
zmešnjavi, prej nego je pričelo, v svoji srčni bridkosti vse zaupala.«
Renald je podrhtaval na vseh udih, kakor da visi v zraku rabljev meč nad njim. »Nikolaj,« je rekel preteče, »ne nalaži me, kajti tebi, ravno tebi verjamem.«
Grajski čuvaj je pokazal na svojo zeva-jočo rano na prsih in odvrnil: »Resnico govorim,tako mi naj pomaga Bog, pred katerega bom stopil v tej uri! — Grof Hipo-lit tvoje sestre ni ugrabil.«
»Oho«, se je zasmejal Renald nenadoma kakor da je rešen neizrečene smrtne groze, »videl sem jo vendar sam v Parizu na oknu v grofovi hiši.«
»Prav imaš,« je rekel Nikolaj, »iz ljubezni je ponoči grofu tajno sledila iz samostana.«
»No vidiš, torej vendar! Saj sem vedel. Le nadaljuj, le naprej,« ga je prekinil Renald; velike potne srage so visele v njegovih divje skuštranih laseh.
»Ubožica,« je pripovedoval Nikolaj dalje, »ni mogla pustiti grofa; da bi le bila v njegovi bližini, se je preoblečena v vrtnarskega učenca zadala v palači, kjer je nihče ni poznal.«
Renald je bil med tem do skrajnosti napet, pred umirajočega, ki je vedno tiše govoril, je padel na kolena opiraje ee oberoč na zemljo. »In grof«, je rekel, »grof, toda grof, kaj je ta storil? Vabil jo je in mamil, kaj ne da?i
»Kako bi bil mogel slutiti?« je nadaljeval grajski čuvaj; »živel je kakor iztrgani list v vihri hited od veselice do veselice. Kolikokrat je pozno zvečer stala na zasneženem vrtu pred grofoviml okni, dokler ni prišel domov e pusto glavo, prečut i— o vsem tem do današnjega večera ni vedel ničesar. Sedaj me je pa poslal ven, da jo poiščem; ona ee je pa že bila posvetila smrti, v njegovi obleki vas je ukanila hoteč vaše krogle odvračati od njegovega srca na svoje lastno — o prežalosten prizor! — tako sem našel oba mrtva na polju roko v roki — grof jo je pošteno ljubil do smrti — oba sta brez krivde — čista — Bog naj' bo vsem mi-lostiv!«
Renald Je bil ob teh besedah popolnoma utihnil, prisluškoval je še vedno, toda Nikolaj je molčal za vedno, le od globin je zamolklo zašumelo, kakor da se zgraža go^
Tedaj Je nenadoma od gozda preko cvetja in gred prihrumela svojat, pijana zmage, kričali so; živijo in razglasili v imenu naroda Renalda za gospodarja na DUrando-vem. Renald se je hipoma vzravnal in kakor v sanjah zrl okrog.
Ukazal je naj brž poženejo vse tovariše iz grada, ki ga naj pod smrtno kaznijo nihče ne poizkuša prestopiti dotlej, dokler jih ne bo sam poklical.
Strahotno ga je bilo gledati, lasje so mu pr&o Dofii	nihjSa м mi wgal, da bi
mu sedaj ugovarjal. Nato so ga videli molče hiteti v prazen grad, in med tem, ko so še ugibali, kaj prav za prav namerava in ali ga naj ubogajo ali pa mu Vseeno sledijo, je nekdo prestrašen zavpil: »Moj Bog, rdeči petelin je na strehi!« in strme so videli, da 80 se nenadoma zdaj tu, zdaj tam iz razbitih oken dvigali ognjeni zublji in se urno vzpenjali po suhih lemezih do strehe. Renald, sit življenja, je bil pograbil gorečo bakljo in hišo na vseh štirih koncih zažgal, — Zdajci so sredi plamenov, ki jih je zajel vrtinec, zagledali strašnega, kako je naglo stopal proti vogalnemu stolpu, zdelo se je, kakor da bi ob vsakem njegovem koraku izbruhnil nov ogenj. Tam v stolpu leži smodnik, so naenkrat začeli govoriti, in docela zaprepraščeni so se razpršili po grajskem hribu. Takoj nato je strahovito za-bliskalo in gromovito ee je za vsemi porušil grad. Nato je vse utihnilo, kakor plamen žrtvenika, šibko, milo m krasno se je dvigal ogenj do zvezdnatega neba, raz-svetijujoč okrog in okrog globine in gozdove — Renalda ni videl nihče nikdar več.
To so razvaline starega gradu Diirande, ki se jih opletajo vinske trte in ki jih v. lepih pomladanskih dneh vidiš na gozdnatih gorah. — Pazi, da ne vzdramiš v prsih divje zveri, da iznenada ne izbruhne in đs tebe samega ne raztrga!
Sobota, 8. novembra 1941.
KARAWANKENBOTE
stran 3. — Stev, 24.
StaHn gn v llbMo рв mnrue
Načrti Wawellssa neizvedljivi - Zelo male možnosti prevoza
'' Stockholm, 7. novembra. Nemške zmage na Krimu so v noči na ponedeljek prisilile Sovjete k ukrepu, ki vzbuja pozornost: njihov polnočni komunike omenja prvikrat (!), da so na Krimu v teku »posebno eilni boji«. Plutokratski zavezniki boljše-vikov, ki se zanašajo morda na le-teh uradne objave, bi si morali sedaj otirati spanje iz oči in prvikrat vzeti zemljevid Krima v roke. Seveda bi spoznali svojo zmoto, kajti razen sumarične omembe bojev na Krimu, si sovjeti tudi sedaj ne upajo na dan z natančnejšimi podatki. Ničesar ne omenjajo o padcu Simferopola ali o napadu na Sebastopol. Tudi ničesar ne o predoru in o sovjteskem množeetvenem pobegu. Reuterjev zastopnik v Samari priznava, da je prišel na kant, ko je brzojavil, da nimajo nikakšnih informacij o hitrem pohodu Nemcev po predoru obrambnih črt. Izraža se pa nekako preroško domneva, da si morajo Nemci krčiti pot s pomočjo topništva in letalcev Stuka...
Sovjetsko poročilo je javljalo v ponedeljek med drugim: »boji se nadaljujejo na celi fronti« — kar so Angleži na svoji strani vključno zlovešče cikanje na Krim stisnili v formulo; »Malo novic z vzhodne fronte«. Angleška in sovjetska radio- in tiskovna poročila so v nasprotju z ugotovitvijo »boji.se na celi fronti nadaljujejo« zatrjevali, da je pred Moskvo nastopila »nekaka tišina« in »lahko izboljšanje«. Zatrjujejo na primer, da je bila nemška ofenziva pri Tuli »zadržana«. Čudno, hkrati se pa vendar rahlo omenja, da je to mesto sedaj ogroženo od zadaj.
Kakšno je stanje v Moskvi v resnici, razsvetljujeta bliskovito dve poročili: »Rezerve iz daljnjega vzhoda so sedaj dospele na fronto, da tam nadomestijo od boja utrujene čete.«
Londonski dopisovaJec španskega časo-
pisa »Ya« piše danes, da je angleška baje opustila načrt, da bi poslala gospoda Wa-wellsa na severni Kavkaz. Ta vest je v toliko zanimiva, ker se s tem utemeljuje, da se bo v splošnem pošiljatev angleških čet spričo težavnih prevoznih prilik mogla izvršiti samo na stroške popolne ustavitve dobavijanja angleškega materiala. Železniške in cestne prilike v Iranu so po sodbi strokovnjakov takšne, da jedva zadostujejo za preskrbo vojske komaj 60.000 mož. Vsaka angleška ekspedicijska vojska za sovjetsko unijo pa bi morala biti iz Anglije pra-skrbovana z vsem potrebnim, z vsako pa-trono, z vsakim posameznim nadomestnim delom, da celo z gorivom za letala.
Da so si bolševiki sami na jasnem, da Je za nje tudi morebiti mogoča angleSca pomoč zelo negotova, izhaja iz njihovih prizadevanj, da obdržijo v lastnih rokah zadnji ostanek njihovega gospodarskega potenciala. Zato so po sovjetskih navedbah zavlekli za Ural razne strojne naprave iz oboroževalnih obratov. Kakšno je pa mnenje angleškega zaveznika o teh stremljenjih preložitve industrij, izhaja iz izvajanj poročevalca časopisa »Ya«, ki k temu pravi: »Strokovnjaki, ki se spoznajo v stvari, dvomijo, da bi bilo mogoče tako industrijsko taborišče na vzhodu, in menijo da morajo tudi takrat, če so se stroji prepeljali, preteči meseci, da take tovarne lahko povzamejo obrat.«
Sofia. Državni finančni minister, grof Schwerin Croaigk je v ponedeljek dopoldne dospel na obisk v Sofio.
Bern. V nedeljo je imel ineki ministrski predsednik De Valera,v Tralee nagovor, v katerem je izjavil, da se bo Irska v slučaju napada branila do smrti. Irska računa lahko le na sebe samo, da si ohrani svobodo, je poudarjal De Valera.
Gospodarstvo
Zgradba kanala med Donavo in Jadranom
v kratkem bo, kakor izve agencija Štefani, izdana odločba o gradnji kanala med Donavo in Jadranom. Po vsej priliki bo ta kanal imel izhodišče pri Bakru, južnovzhod-no od Reke, in vodil preko odvoda Kolpe ali pa izkoriščajoč tok reke Save ali drugega dotoka, do Donave. Projekt kanala predvideva gradnjo za promet 1500 tonskih čolnov. Pomen tega kanala med Donavo in Jadranom leži v tem, da se napravi rečno plovno zvezo med Jadranskim morjem in ozemljem Donave, na katerih se nahajajo najvažnejšem središča jugovzhodne Evrope.
Italija le povišala cene soli h: tobaka
Prodajne cene proizvodom italijanskega tobačnega monopola so bile od 1. novembra povišane za 10 do 40%. Ravnotako je zadelo tudi prodajne cene italijanskih cigaret, ki niso proizvodi monopolske uprave, in v Italijo uvoženih cigaret inozemski proizvodnje povišanje cen, ki se giblje med 15 do 35%. Tudi cene soli za svrhe industrije, poljedelstva in živinoreje so zvišane za 25 do 100%.
ЗПлшГе ^OBpađmake novice
Zamenjava dinarskih bankovcev na Hrvaškem. Po uredbi, objavljeni v zagrebškem uradnem listu, so počenši s 3. t. ш. na Hrvaškem omejena plačila z 10 in 20 dinarskimi bankovci. Nihče ni dolžan, da bi v teh bankovcih moral sprejeti 100 kun presegajoči znesek. Državnim uradom pa plačil v 10 in 20 dinarskih bankovcih ni treba sprejeti, v kolikor presegajo 250 kun. Hkrati je v svrho olajšanja plačil predvidena pri blagajnah hrvaške narodne banke in njenih podružnic zamenjava 10 in 20 dinarskih bankovcev za 100 odnosno 1000 kunske bankovce.
Nemško-hrvaška gospodarska pogajanja. V Zagrebu sta nemška in hrvaška delega-fcija pričeli pogajanja za izdelavo nove trgovinske pogodbe. Nemška delegacija: stoji pod vodstvom mjnisterilnega dirigenta Idr. Bergmanna. Tačas je med Nemško in Hrvaško v veljavi le provizorični dogovor o blagovnem in računskem prometu, ki je bil sklenjen pred štirimi meseci.
Telefonska služba s Srbijo. Dne 21. oktobra je bila vzpostavljena javna telefon-Ika služba med Nemčijo in Srbijo, Pogovori

* ■	I


V osvojenem Kal in in u Pehota in oklopnice preiskujejo kmalu po osvojitvi mesta, đa-li se nahajajo kje še kakšne skupine, ki se nočejo vdati.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Вбћтег, Sch. Zander Multiplex-K.)
se bodo vršili preko neposrednega telefon* skega voda Berlln-Belgrad.
Doelej je bilo likvidiraidli 9439 židonAlh podjetij. Centralni gospodarski urad na Slovaškem je odredil likvidacijo nadaljnjih 43 židovskih podjetij, s 6imer je naraetlo skupno število likvidiranih židovskih podjetij na 9439.
(Razno
Novodobna učila
Nemški prosvetni minister je izdal odredbo o uporabi filma, fotografij in gramofonskih plošč v šolah. Bodoči nemški učitelji naj bi se že v prvih razredih učiteljišč seznanili z načini, kako je te tri pripomočke s pridom uporabljati v učne namene. Gramofonske plošče bodo služile zlasti za učenje tujih jezikov.	i
Slepcem se vrača vid
Sloviti japonski zdravnik prof. Nakamura z univerze v Tokiju, je — tako poročajo japonski listi — izumil nov način, s katerim vrača slepcem vid. Postopek je taJe: Ravnokar umrlim osebam izreže roženice in jih presaja v oči slepih ljudi. Baje beležijo že mnoge primere naravnost čudovitega uspeha te nove metode.
Največji sodi
v vinorodnih krajih zdaj napolnjujejo sode s sladkim sokom. Ponekod so med sodi pravi velikani. Orjak med orjaki je sod v Heidelbergu, ki gre vanj 263.000 litrov tekočine. Izdelal ga je sodar Mihael Warner. V KSnigsteinu (Sachsen) imajo sod za 250 tisoč litrov. Potem sledi po velikosti augs-burški za 142.000, nikolburški na Morav-skem iz leta 1643. za 113.000 litrov in sod na svetovni razstavi Wlen za 84.000 litrov. Ta sod je mojstrovina rezbarja Schdnhal-lerja, na dnu z znaki vseh dežel bivše Av-stro-Ogrske z družbo pivcev in ponazorjeno z vso pripravo vina.
Auguštinski samostan v Klostemeuburgu ima sod za 56.000 litrov, na Madžarskem imajo sod za 85.000 litrov. Omeniti je treba še tako zvano >veliko knjigo«, orjaški sod v TUbingenu, izdelan že v 16. stoletju.
Vsak od po T bo neizprosno zlomljen
BoISevikS so nekatere hiSe izgradili za legla odpora, ki so jih trdnovratno branili. Toda naša pehota postopa zoper tak odpor z ne-neizprosno trdoto.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Hahle, Atl. Zander Multiplex-K.)
Vojaki obrambe zoper zračne, napade (Flak) imajo častno straio
Zvesti tovariši so položili junake v hladna zemljo, preko katere so v bojih jurišali prej, nego jih je zadela smrtna krogl.a Njihova dela so za vse čase zapisana v srcih vseh Nemcev. — (PK. Aufnahme Kriegsberichter Boecker, Sch. Zander Multiplex-K.)

/F'



Vojna uporaba driavne delovne sluibe na Nizozemskem Tudi na Nizozemskem Je vpoklicana državna delovna sluSba, da opravi važna dela za oboroieno silo.	(RAD.-Retzlaff, Zander Multiplex-K.)
j ^ ^ , *
Leva roka je bolj občutljiva za mraz kot desna. Na Finskem so zdravniški ugotovili, da Je leva roka za mraz bolj občutljiva kot desna tec da zaradi tega tudi preji шгША



Tako izgleda b o } iS č e n a vzhoda ЦбК. Aufiialunet Eriegsberlcliter Jasobae% Atl^ Zaadec Multiple:(«S^
stran 4. — Stev. 24.
KABAWANKEN-BOTE
Sobota, 8. novembra 1941.
!Dom in poile
Kako obvarujemo sadno drevje pred oglodanjem po divjačini
' Nevarnost oglodanja po divjačini obstoja v vseh zimah, ki so snežnate in v katerih BO dolgotrajne periode hlada. Divji in domači zajci, sme in jeleni oglodajo takrat ekorjo predvsem mladih dreves, ne zame-tujejo pa tudi starih, ako jih lakota k temu prisili. Dokler so zglodani samo posamični, manjši deli sikorje, se škoda vsaj deloma lahko popravi. Pač v večini primerov nastopijo kot trajne posledice tok gumija, rak in večje razpoloženje do drugih boleznih. Težko pa se popravi škoda takrat, kadar je bila na deblih oglodana skorja v višini do 1 metra ali še več. Pač pa se dajo poškodovana drevesa rešiti s takozvano premostitvijo, vendar pri tej premostitvi, ki je posebna metoda požlaht-nitve, kosi ne smejo biti predolgi. Ako se pa postopa vsaj nekoliko skrbno, je mogoče izogniti se oglodanju po divjačini. V praksi se ni obneslo sredstvo, ki ga pogosto hvalijo ,da se drevesa namaže jo z zavdarjajočimi ali grenkimi snovmi, n. pr. z žolčem ali karbolinejem. Ti varnostni na-mazki se ne priporočajo, ker je njihov učinek najmanj časovno omejen. Sicer pa tudi zakon ta sredstva ne priznava za zadostna, da bi opravičevala povračilo škode, storjene po divjačini.
Najbolj idealna rešitev je dobra, to se pravi popolna ograditev celega nasada sadnih dreves, ako gre za zaprt nasad. Da se prepreči izpodkopavanje po živalih, se naj ograja pogrezne 30—40 cm v zemljo. Drevesa, ki stoje na samem, pa zaščitimo najbolje s tem, da jim debla ogrnemo z žico, mrežo iz rant ali trnovim dračjem, po okol-nosti tudi z dračjem iz trstike. Kot najboljšo in hkrati tudi najlepšo zaščito je pač smatrati takozvane žičaste hlače. H temu se uporablja ne preširoko zankasto (20 milimetrov) žičastp pletenino, ki je 60 do 80 centimetrov .široka in najmanj 1,50 m visoka. V krajih, kjer je pričakovati snežnih žametov, naj sega višina žičastih hlač do nastavka vrha.
^ Pletenina se ne sme dotikati debla ih naj bo od njega oddaljena 10 do 20 cm. Potrebno je da se žična pletenina pogrezne v zemljo 30 do 40 cm.
Namesto žičnih hlač se lahko uporabijo tudi ogredja iz lat, vendar posamične latve ne smejo biti pregosto skupaj. Najmanjši presledki 2 centimetrov prepreču-ejjo škode, ki nastanejo z obsenčenjem debla. Kot popolnoma uporaben nadomestek za žično ogrinjalo pa pride v poštev tudi glogovo trnjevo dračje, s katerim se debla primemo zavarujejo.
Pri kmečkih nasadih sadnih dreve^ nahajamo često odevke s slamo, smrekovim brstom In jutovcem. Ce se že priznava, da je tak material boljši kakor nobena zaščita, pa se naj vendar omejuje njena uporaba na izjemne primere, ker predstavlja nevamoet za zdravje dreves, ako se vsako leto obnavlja. Ako se taki odevki prerano odvzamejo, so večkrat posledice okvare vsled mraza, kakor pre trganje škor-je, mrzle plošče itd. Ako se jih pusti predolgo, je pa zopet škodljivo obsenčertje. Pri tem je smatrati odevke s slamo kot
najmanj pripraven material. Slama ima poleg drugih slabih lastnosti, še* to slabo stran, da privablja miši. Popolnoma zavreči se morajo taki odevki, ki v obliki tesno zapirajočih ograj iz desk drevesnim deblom zapirajo luč, zrak in sonce. Ze ako se le malo pomisli, postane jasno, da je tak način odevka razvajanje debla v najvišji meri in gnezdo za golazen.
Izkušnje hudih zim so pokazale, da odreče tudi najboljša odeja debla, ako segajo snežni zameti do vrha, pri čemur divjačina lahko gloda na vejah vrha. Tu so pa naši kmetje uporabljali sredstva za odvračanj?, ki BO si jih sami izmislili In ki so docela učinkovita. V deželnem okrožju St. Polten je nek kmet za odvračanje opravljal pravcato krmljenje tako, da je okrog dreves natrosil na drobno zrezane repe in tako ohranil drevesa okvare. Nek stari čuvaj drevesnic je pripovedoval, da so na nekem velikem nasadu vsako leto v jsseni izred-čili sadna drevesa, in odrezano vejevje pustili ležati okrog dreves. Zajci so prihajali skoraj vsako noč in oglodali okoli lcž'če veje, a se tudi v letih najhujše z'me dreves samih niso dotaknili.
Sadjarstvo
Pozno gnojenje sadnih dreves po^ešuje pozebo
Pozne pognojitve lahko povzročijo največjo škodo, ker se ž njimi ovira ali vsaj ustavi dozorevanje lesa in s tem odpornost proti vplivom mraza. Ta nevarnost je seveda še posebno takrat podana, kadar prične zima в hudim mrazom, največja je po vlažnem poznem poletju ali jssoni. Enostranska ali prekomerna pognojitev sadnega drevja z gnojnico učinkuje kr.kor znano, že v splošnem neugodno. Ako зз pa take pognojitve še časovno predolgo odlašajo, lahko nastane na drevju največja škoda tudi ob. normalnem poteku zime. Ne samo, da zmrznejo nedozorele mladilce, ampak nastanejo tudi takozvane mrzle plošče in razpoke, ki jih opazimo čcsto šele v sledečem poletju. Rašča jagodja pa vsled gnojitve z gnojnico ni bogvekaj ogrožana. Pomniti je tudi, da pravilna apnovi-, tost zemlje bistveno pospešuje pravočasni konec brstenja in da pognojitev s kalijem pospešuje tako konec bratenja kakor do-zoritev. V pokrajinah, ki so posebno izpostavljene mrazu, se priporoča, da se opusti jesensko obdelavanje zemlje pod drevesi, ker se s tem samo zapozni konec brstenja.
Ribez, koemulje in malinjake obrezujemo jeseni. Kakor hitro smo obrali pridelek, po-režemo malinam pri koreninah vse tiste poganjke, ki so letošnje leto rodili. Pri ribezu in kosmuljah porežemo najstarejši les, da ostanejo le mlajši, eno- in dvoletni poganjki, ker so ti najrodovitnejši. Obrezane grmiče okopljemo, jeseni pa pognojimo s pre-perelim gnojem ali kompostom. V zgodnji spomladi zalljemo grme z gnojnico, ki ji dodamo nekoliko (na 10 litrov gnojnice 20 do 30 dkg) superfosfata.
pridoda. Kuncu je treba gibanja, ako naj ostane zdrav.
Koze. Tudi pri reji koz je treba paziti na to, da je na razpolago zadostna lastna krma. Živali, ki so sposobne za pleme, so sedaj večinoma že zaskočene. Rejec pa mora paziti, ako bi pri kozah morebiti vnovič nastopila gorečina. Živali morajo sedaj skoraj vedno ostati v hlevih. Samo v po-se'bno lepih dnevih jim dovolimo nekaj gibanja na prostem. Vrata hlevov moramo z zvito slamo zgostiti proti prepihu. Seveda je treba skrbeti za normalno in predpisno prezračen je hleva.	W. K r e b s
krat, kadar ni več videti nobenih modrikastih plamenčkov. Kadar je treba premog doložiti, ga ne damo na žerjavico, ampak le-to s kavljem najprej porinemo nazaj, sveži dodatek pride potem na prosti sprednji del. Okna odpiramo prej nego zakurimo! Tu'di na to je treba paziti. Sveži zrak se veliko hitreje zagreje od že po-rablejnega. Tudi v najhujši zimi odpiramo okna za kratko dobo prej nego zakurimo.
Dela rejca malih živali v novembru
Kokoši. Ob viharnem, deževnem ali snežnem vremenu je boljše, da ostanejo kokoši v kurniku. Ta pa mora biti dobro prezračen, snažen in opremljen s suho steljo za brskanje. Pravočasno izvaljene jarke pričnejo že tudi nesti jajca. Vse živali, ki slabo nesejo, mlade živali, ki hirajo, in nadSte-vilni petelini se zakoljejo. Prevzdržati je treba samo to, kar ima največjo vrednost. Rejec, ki ima posamično kontrolo (kontrolo po zaklopnlh gnezdih), bo lahko izbral vstrezne živali, ker pozna njihove podedovane vrednoeti. Pa tudi rejec perutnine, ki se za svoje živali zanima in se z njimi veliko peča, bo lahko izvršil izbero in sicer v prvi vrsti po zunanjih znakih.
Ako morajo kokoši sedaj vsled slabega vremena veliko Časa ostati v kurniku, se mora vsakodnevno raz desk za blato odstraniti kurjek; tudi se v kurniku in v prostoru la razgrebanje ne smejo istočasno drSati race. Te tratijo preveč vode, tako da postanejo tla kumika mokra, in nezdrava. Skrbeti moramo vedno za čisto pitno vodo.
suhe raztolčene lupine jajc in, kolikor je še zaloge, za zelenjad (odpadke zelja). Kokoši, ki so deloma še v mlšatvl odnosno, ki pričenjajo nesti, se krmijo s koruzo iz lastnih pridelkov in z obrtoma napravljenimi proizvodi mlečne krme. Dokler se nahajajo v kurniku še živali, ki so v mišatvi, se smejo pitni vodi primešati prav male količine raztopljenega klorkalcija.
Kunci. Tudi v hlevu domačih zajcev je treba opraviti izbero, to se pravi, skoz zimo pridržimo samo toliko živali, kolikor to dopušča spravljena zaloga sena in razpoložljiva klaja iz odpadkov. Vsak gojitelj in rejec si je po večletni izkušnji že pridobil znanje, kako velik oziroma kako mali mora biti njegov stalež, da lahko izhaja, ne da bi imel skrbi za krmo ali bi jo moral dokupiti. Za strokovnjažko rejo pridejo v ^tev sledeče velikosti predalov hleva: 100 X 80 X 55 centimetrov za velike pasme, 80 X 88 X 55 cm za srednje pasme in 60X80X50 cm za male рмте. Pri posebno velikih pasmah se tem meram še nekaj
Ustavitev molže pred tel'tvllo krav
. Breje krave na noben način ne smemo molzti tik do časa, ko se otelijo. Brezpogojno potrebno je, da se pri brejih kravah šest do osem tednov prej, nego storijo, preneha z molžo. V tem času potrebuje tele v materinem telesu prav znatne količine hrane. Ako bi spričo tega hoteli kravo-še istočasno molzti, bi s tem ne le oslabili razvoj teleta in zdravje krave, ampak že v naprej zmanjšali donos mleka v najbližji dobi.
. Tudi z močnim krmljenjem tega ne moremo preprečiti; posledica tega je namreč lahko težja storitev in telečja vročina. Pri kravah, pri katerih se mleko vsaj dva meseca pred telitvijo ne posuši, je treba to umetno povzročiti s tem, da med posameznimi molžami pustimo vedno večja razdobja. Popolnoma napačno pa bi bilo, ako bi v svrho usihavanja mleka pri posamičnem molzenju ne izmolzli do konca, ker se ostanek mleka zaairi in pogosto daje povod za nevarna vnetja vimena.
Krave brez rogov dajo več m'eita
Krave brez rogov so boljše mlekarice kakor pa tiste z rogovi. Tako je ugotovil pred nedavnim nek švedski živinozdravnik. Poskuse, ki dokazujejo to trditev, so naredili z večjim številom^ krav. Ko so jim odbili rogove, so dajale vsak dan po 18 do 20 Ilirov mleka, dočim so ga imele prej povprečno le po 12 do 15 litrov.
Iz Dodločfa gospodinje
Zdravina moč česna
Česen velja že od nekdaj kot izredno u-činkovito zdravilo proti raznim boleznim, zlasti njegov zdravilni vpliv na prebavila in na krvni obtok je splošno priznan. 2e v starodavnih časih so ga čislali kot zdravilo in hranilo. Tako pripoveduje zgodovinopisec Herodot, da so pri gradbi velike Keopsove piramide izdali za delavce za česen in hren nič manj kot 16.000 srebrnih talentov, kar bi bilo okroglo 6 milijonov mark. To nam jnko zgovorno pove, da je bil česen v Egiptu jod preprostega ljudstva. Pa tudi stari Indijci in drugi narodi so pripisovali česnu čudovito zdravilno moč. Novejše statistike, ki primerjajo dolgotrajnost življenja po raznih deželah, trdijo, da se imajo prebivalci balkanskih dežel za visoko starost, ki jo razmeroma dočakajo v največjem številu, zahvaliti predvsem česnu, katerega v teh krajih uživajo ljudje v veliki množini.
Kaj je tista sila v česnu, ki mu daje tolikšno zdravilno moč? Kemiki so dognali, da je najvažnejše v česnu neko olje, ki ne pusti na papirju nikakega madeža, če Hane nanj kaplja tega olja, marveč popolnoma izhlapi (hlapno olje), jn ravno to olje ima zdravilno moč.
Posebno vpliva česen zdravilno na razna obolenja prebavil, predvsem črevesja, obenem pa tudi pospešuje prebavo. Razen tega pa česen pospešuje krvni obtok, preprečuje poapnenje žil (arteriosklerozo) in znižuje krvni pritisk. Dalje je znano, da prehaja česnovo hlapno olje v jetra, kjer pospešuje obllneje izločanje žolča. Kdor pa ima bolne ledvice, naj bo pri uporabi česna previden, ker mu utegne škodovati.
Pripomniti hočemo Se, da zahteva česen na vrtu težko, gnojeno zemljo. Gnoj pa naj bo v zemlji že dalje časa, preden vsadimo česen. Vlaga česnu škoduje, ker je pač orintalska rastlina.
Stedite 8 kurjavo
Naša brezpogojna dolžnost je, da varčujemo s kurjavo. Pri premogu se štedi že s tem, da se z njim ne prične kuriti v preveč razhlajenem stanju. Premog naj bi imeli nekaj dni v stanovanju na zalogi, da je že pregret, kadar se ga da v peč. Tudi ognja ne sme gospodinja prepusUti samemu sebi. Žerjavico naj vedno previdno porine v ospredje; v ozadju se ne sme nahajati noben zagorel ali nezogljen komad premoga. Vratca peči naj zapre šele ta-
Kako ravnamo s srebrnimi žlicami?
Srebrne žlice, ki so v vsakdanji vporabi, moramo večkrat temeljito čistiti. To dosežemo najboljše tako, da jih za nekaj minut damo v vrelo krompirjevo vodo. Srebrne žlice dobijo potem lep lesk.
Čiščenje žime
Čiščenje žime ni posebno naporno. Temeljito jo očistimo tako, da jo izkuham? v vodi, ki smo ji primešali lugaste soli. Pri tem moramo žimo s palico dobro mešati. Nato jo v čisti vodi dobro izplaknemo, pri čemur nam rabi sito ali su'.uio.
Ce 80 jedi preoeoljene.
Kuharice — ne samo zaljubljene — zgrabijo včasih preveč soli. V tem primeru priporočajo izkušene gospodinje, da kuhamo preoeoljene jedi nekaj časa obenem s srebrno žlico. V kratkem dobi jed normalni okvs.
Bei uns iceip man
xa\t ein GebHA fein unb am-Uhen mu^. bos uns fdimedien foil, pus Dem Шеђ! oom guteti Rorn unfemfithet mu^es fein, hcaftig, loihec unb buftig, unb oupen Гфбп braun unb fdioit hnufprig gecoftet.
]a, hnufprig Geroftefes unb beffen liciiftigentDtirjgerdiniadi lieben wit befonbets. tieslialb madit uns audi bet Badret big Reiben ins Gebodt, benn tx mei0, bie Ranten merben befonbets hnufptig in bee coftenben Glut bes O^ens
Х)е$1шЉ trinhtman
hier audi fo ben Budi bee iff aus bem guten Rom unfecec tidier gemadit.aus bem Dolienunb gansen'Roggenfiotii. Unb audi er ift fadioetftanbig, mit Ciebe unbSocgfalt geroftet. Unb ba er fo ift, wie mir es Pe-ben, hrfiftig, шигз1д, hernliaft, fo fitien mir immer gerne mit ihm bei lifdi, getiort bie Sdiaie 3u uns.^s unferBrot-getranh. pis unfer freunb.
hat^taJ(ipom.^m/
8o!k»ta, 8. novembra 1941.
KARAWANBEN
BOTE
Stran 5. — Stev. 24.
Mesta v Sudkđrnten:
stari Radmannsdorf
Iz zgodovine o nastanku stare nemške naselbine
2e velikokrat je bilo razmotrivano vprašanje, zakaj je ravno na sedanjem mestu nastalo mesto Radmannsdorf, toda do kakšnega zaključka niso mogli priti. Kajti čeprav so v predzgodovinskih časih na višavah okrog Vigaun in v ravnini južno od tam tudi prebivali ljudje, vendar nobena najdba' ne oznanja kakšne takratne naselbine pri Radmannfldorfu, celo Rimljanov tam v nobenem oziru ni najti. Šele Langobardi so, četudi ne v Radmannsdorfu samem, vendar v bližnjem Vormarktu zapustili sledove svoje navzočnosti v obliki malega grobnega polja. Jasno je tudi, da v poznejših čaaih nastanka mesta ni povzročila cesta. Kajti glavna prometna pot je morala nekdaj potekati ob vznožju Karavank in je lahko obstojala samo odcepitev na Kropp in Stein-bichl, ako zveza s tema krajema sploh ni obstojala na desnem bregu Save.
Ostal bi še v vprašanju vojaški položaj. No, ta pa ni bil slab. Kajti kraj je bil zaščiten na jugu po globoko zarezani savski dolini, na vzhodu po talni zijavki, na severu po kotanji proti Vormarktu, Ostal je samo še zapad, ki je bil dostopen iz ravnine. Ker pa leži mesto na majhni površini, do katere je dostop mogoč samo po nekakšnem vratu, je bila pomoč lahka. Treba je bilo ta vrat samo predreti — kar se je tudi zgodilo — in napadalec je tudi tukaj moral treti trde orehe.
V času, ko so se pečali s takimi razmo-trivanji, v splošnem niso veliko vedeli o frankovskih kraljevskih dvorih. Zdaj pa, ne da bi se prekomerno poglobili, vemo tudi zanje. Zadostuje pa izreči domnevo, da se ima Radmannsdorf za svoj nastanek zahvaliti Frankom, ki so se po svoji zmagi nad Langobardi polastili njihove imovine in napravili kraljev dvor; kot sedež so si pa izbrali oni kraj, kjer stoji danes Radmannsdorf. Je to sicer, dokler ne predleže sklepčni dokazi, gola domneva, ki se mora umakniti vsaki boljši razlagi. Nemara je tukaj spričo lažje obrambne možnosti nastalo celo kakšno prenočišče, kar bi bilo imelo za posledico zgradbo kašč, pritegnitev obrtnikov (kovačev, sedlarjev, pekov Itd.), okope in jarke, napravo palisad.
Frankovski kraljevski dvor bi bil torej nekakšna razlaga, da je Radmannsdorf nastal ravno na tem kraju in bi vsled tega bilo tudi razumljivo, da se je ustvarila zveza 8 krajema Kropp in Steinbichl, kjer se lahko predpostavlja zgodnji nastanek železne industrije. S tem bi bila nekako odprta ko-prena v prvi zgodovini kraja, ki jo lahko sprejmemo za razlago, čeprav ni zadostna za kroniko. Gotovo je, da Radmannsdorf v zgodovini nikdar ni igral posebne vloge. Prvotno je bil vas, ki ni bilo povzdignjena v mesto, ampak v mestece, katerega meščani niso živeli toliko od obrti in trgovine, ampak od poljedelstva, ki so pobožno in pošteno živeli ne samo pod varstvom Židov, ampak tudi onega velikaša, ki je tukaj predstavljal državno oblast. Rodili so se, izučili so se poljedelstva in kakšne obrti, tudi rabe orožja, poročili so se, udeležili se bojev, dobili otroke in umrli, ne da bi imeli kakršnokoli priliko, da bi svoje ime in svojega rojstnega mesta zapisali v slavne liste zgodovine.
Storili pa so ie nekaj. DelovsJi 80. Postavili niso le Bidovja, ki je pas okoli kraja,
župnišče, župno cerkev, pri katerih se iz sloga vidi, da so bili tukaj nemški ljudje na delu, ki so vzlic temu, da so morda že bili zgubili osebni stik z matico, vendar še ostali povezani z njenim duševnim, umetniškim in kulturnim življenjem.
Vse te spakedrane ozke hišice z naprej štrlečimi nadstropji, vsi ti stebrski hodniki, ti oboki, so nedvomen dokaz za nemško kulturo, ki je izžarevala iz tega gnezdeča preko najbližje okolice. Ne da bi zato vedeli, so bili ti meščani že s samo svojo eksistenco pionirji.
Časi so se spremenili. Pač je ostal kraj mal, blagostanje malenkostno. Bilo je pa
meščanom marsikatere frivolne zgodbice o strasteh in o živih kipih.
Nato vse tiho. Nobena nežna piščal ne zadoni več, ni več slišati šumenja svile, ne rožljanja mečev, nikjer več iskrečega se smeha. Vselili so se uradi. Za visokimi okni praskajo peresa po papirju, pišejo se spisi, upravlja se okraj. Tam, kjer so nekoč ropo-taje vozile kočije, kjer so strežaji, okinčani z zlatimi ali srebrnimi trakovi, držali sve-tiljke, čakajo sedaj stranke, ki imajo slabo vest. In tam, kjer so se nekoč vršili zabavni pomenki, tam se kupičijo svežnji arhiva.
Zopet pretečejo desetletja. Dvajseti vek napoči in še vedno mestece ni nič drugačno kakor takrat, ko ga je videl Valvasor ali cesar Maks I. Pač puha železniška lokomotiva mimo in nastale so nove ceste. Iz Schreiberja je nastal Sribar, iz Brettnerja pa Pretnar. Vse drugo je pa ostalo pri starem. Morda ae je Se nekaj meščanskih hiš
Statt
Oyl&COk-


nekaj novega tu — grad, katerega masa je vse druge stavbe рујј^пЦа v ozadje in jih napravila za brezpomembne spremljevalce. Grad je predstavnik nove dobe, ki dviga en posamični stan nad drugimi, ki ga v vsakem oziru postavi za voditelja. Toda pri besedi grad ne smemo misliti na veličastno stavbo. Pred vsem po svoji velikosti, po visokosti in zračnosti svojih prostorov, po potratno velikem stopnišču, po dvorani, kamor le-to vodi, se vidno razlikuje od drugih hiš, za katere postaja voditeljica in nositeljica u-sode. Kajti odslej je grad ona moč, ki izžareva kulturo. Ne le da vsebuje gledališko dvoranao, ampak poskuša dati pokrajini drugo obeležje. Dolgi pravokotni zid, ki je samo na dveh mestih prekinjen po vratih, napravi na tleh velik četverokot. Na tem je postavljen rastlinjak, ki so mu takrat pomembno rekli pomarančnica. Popolnoma ravni drevoredi se nasajajo, obrezujejo in izobličijo zasenčene poti, v katerih južni bogovi v klasičnem siromaštvu obleke dvigajo svoje veke z zmrznjenimi kretnjami proti sinjemu nebu. Had ugrablja Persefono in Afrodita se poigrava z orožjem Marta.
Mogočni nasip se dviga iz tal, stopnice vodijo navzgor k utici, kjer je krasen razgled proti zapadu, severu in jugu.Tu pa tam pronica zvok godbe, smeha, petja iz te o-graje, katere kamenje šepeta prisluškujočim
spremenilo v gostilne. Sedaj pa pričenja ta kraj — ne popolnoma iz proste volje, ampak pod pritiskom — ustvarjati nove prostore, prične rasti. Nova šola, nova sodna zgradba, hiše in vile večajo obseg. Na žalost se mora s tem spoprijazniti tudi stari vrtni zid, ki je znal pripovedovati tako ljubke pravljice iz starih časov.
Vendar se sedaj lahko trdi, da se je Radmannsdorf zlecal in zleknil in da zre poln zaupanja v lepšo in veliko bodočnost. Velemesto zaradi svoje lege pač nikoli ne bo postal, toda morda bo odkril, da je ravno njegova lega podlaga za njegov nadaljnji razvoj.	Baron Michelangelo Zois.
domovine
ABliing. (Prometna nezgoda.) Pred kratkim je trčil v delovodjo N. Gmeinerja iz Karner-Vellacha kolesar F. R. in ga podrl na tla, pri čemur je Gmeiner zadobil na obrazu in rokah poškodbe, Kriv je kolesar, ki je vozil brez luči.
Radmannsdorf. (Postavitev notarja.) Sef civilne uprave je postavil dr. Sigurda Chrilstomannoea za notarja. Dr. Christomannoe je že pri<5el uraidovati.
Neumarktl. (Samomor.) V bližini Loiblovega prelaza so te dni našli mrtvo
truplo 18-letnega Franza C o t e 1. Kakor se je ugotovilo, se je sam ustrelil. Rešilni oddelek iz Neumarktla je spravil truplo v Kaier, domovinsiko občino umrlega.
Neumarktl. (Prenovitev poštnega urada.) Poštni urad je ob prevzemu po nemški državni pošti imel ravno taki videz kakor pred 40. leti. Sedaj se bo tudi tukaj vse temeljito izpremenilo. Zastarela oprema bo izmenjana z novo in spremenila se bo tudi razdelitev prostorov, skratka, vse se bo storilo, da se izboljša zunanji videz poštnega urada in da se zboljšajo tudi ustvarjajočim prilike za delo.
MieB. (Slovo.) Ortsgruppe K VB in Wehrmanschaft MieU sta pred kratkim v dvorani gostilne Toff priredili zelo uspeli poslovilni večer trem, v njihovo domovino Salzburg nazaj vpoklicanim žandarjem R5hrl, Blassnig in Lettner. Zandarji, ki so že od osvoboditve doline MielJtal službovali v MieB, so s svojo vnetostjo v službi in prijaznim postopanjem kakor tudi s sodelovanjem na politični in kulturni obnovi pridobili veliko prijateljev, ki so vsi prišli, da se od njih poslovijo. Zbirka je pri tem do-nesla lepo svoto za DRK.
Unterdrauburg. (Delavstvo na pohodu.) Zastave s kljukastim križem so vihrale na čast delavstva, ki je v nedeljo položilo obljubo. Wehrmstnschaftfiihrer Pg. Reiner iz Unterdrauburga je mogel Standartenfiihrerju Pg. W e 1 s u javiti, da je nastopilo preko 400mož. Po razvitju zastave se je pred Standartenfiihrerjem Welsom izvršila zaobljuba štirih borbenih vodov Wehrmanschaft Unterdrauburg. Zahvalil se je tudi za nabrano darilo 1300 RM, ki je prekosila vsa pričakovanja. Veliko radost je vzbujalo imenovanje zaslužnega Wehrmanschaftsfiihrerja iz Unterdrauburga, SA Oberschaarfiihrer ja Pg. R e i-nerja za opolnomočenega Fiihrer des Sturmbaanes. Po prevzemu zastave se je vršil mimohod pred Standartenfiihrerjem in gosti, med katerimi so bili Bezirksfiihrer Emerich W e i s c h, Ortsgruppenleiter Toni T a d i n a In župan Kunz T e m m e 1. Strun^no 30 korakali mimo moški od 18. do 33. leta. Ob 11. so potem na grobu pionirjev svečano položili venec. 2ene so dale možem zakusko kave iri čaja.
Deschen pri Mor&utsch. (Nezgoda pri živini.) Posestniku Firmu se je oni dan pripetila pri živini prav svojevrstna nezgoda. Voličete, ki se je pasel okrog hleva, je vtaknil po naključju glavo v kolo slamoreznice, prislonjeno ob zid. Preplašena žival je začela s kolesom na vratu begati po dvorišču, dokler ni omagala vsled izgube krvi, ki je brigala iz zevajoče rane. Govedo se je zaklalo samo z ostrino, pritrjeno na kolesu.
Morautch. (Nesreča pri razkladanju piva.) V znano Stornikovo gostilno so nedavno spravljali pivo, pri čemer je pomagal tudi neki gost, ki je hotel pokazati, kako se sodček spretno dvigne na ramo. Tedaj pa mu je spodletelo; mož je omahnil in udaril z glavo ob cementna tla, na obraz pa mu je priletel sodček ter mu zadal hude poškodbe. Nezavestnega ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišnico in je njegovo stanje baje precej resno.
SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken in K rain burg von 8. bis 15. November
MR. M. RAUCH
Visoki svetlobni učinek Velika ekonomiSnost
Zahievajte vedno Озгат-Ш
...,......................................................• • •»«VA*• • • • • * - *#«*# • -V• • •»
.........
stran в. — Stev. 24.
KARAWANKENBOTB
Sobota, 8. novembra 1941.
Dr. F. J. Lukas
Izrežite! Hranite!
QtemUpina mefedihin in pjpaktUnja ^eidjijolt meikadujoh and ftmJdheli
21. LEKCIJA
I.	Rešitev naloge; Zelo sem Vam hvaležen za slovar, ker sem ga včeraj nujno potreboval. Ta revež je potreboval za to delo 5 ur. Ta stavbenik je zidal čez 200 hiš. Povem Vam, do smrti me je spraševal. To dobro poročilo sem rad slišal. Med predstavo smo se večkrat iz srca smejali. Živel je več let v Nemčiji in govori zato perfektno nemški. Napravil se je neumnega in ni povedal resnice, toda mi mu nismo verjeli. K njenemu rojstenemu dnevu smo ji želeli vse najboljše. Pokazal mi je, kje stanuje. Ta uboga žena je plačala 3 RM kazni, ker je eno okno slabo zatemnila. Vedno je računal na dobitek v srečolo-v u, toda nikoli ni zadel.
II. 1. Es gibt: Personenztige, Schnellziige, EilzUge, Last- oder GiiterzUge und Lokalzjige.
2.	GUterzilge befSrdem Gtlter oder
Lasten.
3.	Schnellziige halten nur an grofieren Stationen. *
4.	Wenn man mit dem Schnellzug fahrt, muB man einen Zuschlag zahlen.
5.	Fast jeder Schnellzug hat einen Speise- oder einen Schlafwagen.
6.	Lokalziige halten an alien Haltestellen,
7.	Man nennt sie Bummelziige.
8.	Fast jeder Zug fiihrt drei Klassen.
9.	In der Bahnhofgastwirtschaft oder am Verkaufsstand kann man sich etwas zum Essen und.zum Trinken kaufen.
10. Man darf nur im Raucherabteil rauchen.
II.	Wenn man in einem Abteil fiir Nicht-raucher raucht, muS man Strafe zahlen.
12.	Ja, Hunde darf man in den Zug mit-nehmen.
13.	Hunde miissen einen BeilJkorb tA.gen und man muli sie an der Leine fUhren.
14.	Ja, einen Haaidkoffer bis zu 30 Kilo-gramm darf man In den Wagen mit-nehmen.
15.	An Samstagen, Sonn- und Feiertagen eind die ISiige oft Uberfiillt.
16.	Der Schaffner kontrolliert den Zug und gibt Au^Unfte.
17.	Die Fahrkarten lost man am Schalter.
18.	Bahnsteigkarten kann man am Schalter oder am Automaten IBsen.
1. Eine Bahnsteigkarte koetet 10 Pfg.
m. 1. Ich habe iiber einen guten Witz gelacht. 2. Du hast Dir ein neuea Fahrrad gekauft. 3. Er hat zuviel geraucht. 4. Fr&u-lein Mathilde hat den ganzen Tag Klavier gespielt. 5. Kari hat taglich 10 Stunden und mehr gearbeitet. 6. Wir haben immer die Wahrheit geaagti 7. Habt Ihr das Klopfen an der Tiir gehBrt? 8. Die deut-schen Soldaten haben immer tapfer ge-k&mpft. 9. Herr Paulin, wie teuer haben Sie einen roten Kanarienvogel verkauft?
Ločljive predpone glagolov
Pravilo; Precejšnje število glagolov se tvori s pomočjo predpon. V sedanjem in prihodnjem času ter v velelniku stoje te predpone ločeno od glagola, če stoji ta v glavnem stavku.
Nekaj najvažnejših ločljivih predpon: ab, an, auf, aus, bel, ein, fort, her, hin, los, mit, nach, nieder, um, imter, vor, weg, wieder, zu.
Ubungss&tze: Bitte wann ffthrt der Schnellzug nach Wien ab? Ich kann Ihnen leider nicht sagen, wann er abfahren wird, sehen Sie doch am Fahrplan nach. Ich muS mein Gepack abgeben. Wo gibat Du es ab? Ich gebe es in der Geptlckseufbe-wahrung ab. Warum nehmen Sie den Hut nicht ab? Mir 1st zu kalt. Was wird »le heute wieder anziehen, ein Kostilm oder ein Kleid? Wahrscheinlich wird sie ihr blaues KostUm anziehen. Und waa ziehst Du an? Ich ziehe meinen schwarzen Rock und meine greugestreifte Hose an. Fahren Sie direkt nach Wien oder miissen Sie um-steigen? Ich steige in Bruck um. Wieviel Fleischmarken gibst Du fUr diese Speise ab? Zwei, dae heiBt 100 Gramrn. Um wieviel Uhr stehen Sie meistens auf? Meistens stehe ich um 7 Uhr auf. Stellen Sie bitte den Lautsprecher ab, man versteht eein eigenes Wort nicht mehr.
2>ae i8e/inden - #еежж#е
Deutsch
Wie geht es Ihnen?
Danke, es geht mir gut und wie geht es Ihnen?
Mir geht es immer ausgezeichnet.
Wie geht es Ihrer Frau?
Die ist leider seit einigen Tagen krank.
Was fehlt Ihr?
Sie hat die Grippe, Vorgestem hat sie sehr hohes Fieber gehabt aber heute geht es ihr schon besser. In 3 bis 4 Tagen darf sie wieder ausgehen, sagt der Arzt.
Haben Sie einen guten Arzt?
Ja, wir sind sehr mit ihm zufrieden.
Wenn den Kindem etwas fehlt, so gehen wir meist zum Kinderarzt Dr. Unblutig.
Sie sehen plotzlich so schlecht aus, haben Sie Schmerzen oder ist Ihnen nicht gut?
Ich habe nur Kopfweh, wahrscheinlich von der groGen Hitze.
Wollen Sie ein Kopfwehpulver nehmen?
Vielleicht ein Aspirin?
Bitte, wenn Sie mir eines geben konnen!
Ich werde sofort das M&dchen in die Apotheke schicken. In 5 Minuten ist wieder zuriick.
Dieser alte Herr muG immer Tropfen nehmen. Er hat ein Magenleiden. Er darf nur leichte Speisen essen.
Au, jetzt habe ich mich geschnitten! Es blutet, geben Sie mir schnell etwas Alkohol und Watte.
Na, S 0 ;_aben sich ja schon verkiihlt, Sie h"'*^'*! nipRrn 'a flie ganze Zeit.
Kein Wunder bei diesem Hundewetter!
Legen Sie sich doch zu eBtt und nehmen Sie einige Pulver, schwitzen Sie sich or-dentlich aus und morgen ist es wieder vorbei.
Kinin ist ein sehr wirksames Mittel gegen Fieber.
Wollen Sie etwas Obst essen?
Nein, danke sehr, aber ich habe mir den Magen verdorben und ich esse heute Uber-haupt nichts. Ich werde nur am Abend einen Tee ohne Zucker trinken.
Wohin 80 schnell?
Slowenisch
Kako Vam je?
Hvala dobro mi je in kako se počutite Vi?
Meni se godi izvrstno.
Kako se počuti Vaša gospa?
Ta je žal nekaj dni bolna.
Kaj ji je?
Ona ima gripo, predvčerajfinim je imela zelo veliko vročino, toda danes ji je že bolje. V 3 ali 4 dneh bo že smela na sprehod, pravi zdravnik.
Imate dobrega zdravnika?
Da, mi smo z njim zelo zadovoljni.
Ce se otroci ne počutijo dobro, gremo večinoma k otroškemu zdravniku dr. Unblutigu.
Nenadoma izgledate tako slabo, imate bolečine, ali Vam je slabo?
Imam glavobol, najbrž od (te) velike vročine.
Hočete li prašek proti glavobolu?
Morda aspirin?
Prosim, če mi morete enega dati!
Takoj bom poslal služkinjo v lekarno. V 5 minutah je zopet nazaj.
Ta stari gospod mora vedno jemati kapljice. Želodčne bolečine ima. Jesti sme samo lahke jedi.
Au, sedaj sem se urezal. Krvavi, dajte mi hitro nekoliko alkohola in vate.
Na, vi ste se pa lepo prehladili, saj ves čas kašljate in kihate.
Nič čudnega pri tem pasjem vremenu.
Vležite se vendar in vzemite nekaj praškov, krepko se izpotite in jutri bo že prešlo.
Kinin je zelo učinkovito sredstvo proti vročini!
Hočete zaužiti nekoliko sadja?
Ne, hvala, pohvaril sem si želodec in danes sploh ničesar ne jem. Samo zvečer bom pil čaj brez sladkorja.
Kam tako hkzoT
Deutsch
Ich habe flirchterliche Zahnschmerzen und laufe zum Zahnarzt. Ich lasse mir den zihen.
Man sol! jedes Jahr wenigstens einmal zum Zahnarzt gehen um sich die Z&hne nachsehen zu laasen. Es gibt ja immer wieder einen Zahn zum plombiereo.
Oh, jetzt ist mir etwas ins Auge gekom-men.
Halten Sie sich ganz ruhig, Ziehen Sie das obere Lid iiber das untere und gleich wird der Fremdkorper wieder herauBen sein.
Sie tragen Brillen, sind Sie kurzsichtig oder weitsichtig?
Ich bin leider sehr stark kurzsichtig.
Was soli ich machen? Ich habe Halsweh. Gurgeln Sie mit einer schwachen Losung von Wasserstoffsuperoxyd!
Bis wann werde ich wieder gesund sein, Herr Doktor?
Na, so in vierzehn Tagen dlirfen Sie schon wieder aufstehen. Erne Operation ist jeden-falls nicht notwendig. Sie brauchen auch nicht ins Krankenhaus zu gehen.
*
Ausgabe; Prestavi v slovenšči-n o ; 1. Die Hilfsarbelter tragen die Mauern der zerstorten H&user ab. 2. Um wieviel Uhr kommt der Zug an? 3. Was fUr ein Kleid Ziehen Sie heute an? 4. Halten Sie mich bitte in meiner Arbeit nicht auf, ich habe wenig Zeit. 5. Es hat aufgehSrt zu regnen, gehen wir aus? 6. Karl gibt zuviel Geld fUr VergnUgungen aus. 7. Wenn laden Sie heute abend zu Tee ein? Nur ein paar Freunde. 8. Er lieet mir jeden Brief vor. 9. Der General legt einen Kranz am Heldenmal nieder. 10. Wann geht heute die Sonne unter?
W»rter
abfahren (du f&hrst ab) — odpeljati se
(ti se odpelješ)
abgeben (du gibst ab) — oddati (ti oddaš) abnehmen (du nimmst ab) — odvzeti (ti
odvzameš)
abstellen — odstaviti
abtragen (du tr&gst ab) — odnesti (ti od-
neseš)
anhommen — doepStt* " "
anziehen — obleži
auf halten (jemanden) — zadržati (koga)
aufhoren — nehati
aufstehen — vstati
ausgeben — izdati
ausgehen — ven iti
ausschwitzen (sich) — spotiti se
Befinden (s) — počutje
bluten — krvaveti
einige — nekateri
einladen — povabiti
Fleischmarke (w) — mesna znamka
FremdenkSrper (m) — tuje telo (smet)
geben (gibst) — dati (daš)
gestreift — progast
Gramm (s) — gram
grau — siv
Grippe (w) — gripa
gurgeln — grgrati
Hals (m) — vrat
halten (haitst — držati (držiš)
herauBen — zunej
Hundewetter (s) — pasje vreme
Slowenisch
Imam strašen glavobol In tečem k zobozdravniku. Dal si bom izdreti zob.
Vsako leto se naj gre vsaj enkrat k zobozdravniku in si dati pregledati zobe. Saj je vedno kak zob potreben plombiranja.
Oh, sedaj mi je nekaj v oko padlo (prišlo).
Bodite čisto mirni, pokrite z zgornjo veko spodnjo in takoj bo smet zopet zunaj.
Vi nosite očala, ste kratkovidni ali daleko-vidni?
2al sem zelo kratkoviden.
Kaj naj storim? Vrat me boli.
Grgrajte z redko raztopino vodikovega superoksida!
Kdaj bom ozdravil, gospod doktor?
No, v štirinajstih dneh boste že smeli vstati. Operacija na noben način ni potrebna. Tudi vam ni treba iti v bolnišnico.
husten — kaši jati Krankenhaus (s) — bolnišnica Lautsprecher (m) — zvočnik Lid (s) — veka
Lfisung (w) — raztopina, razrešitev Magen (m) — želodec Magenleiden (s) — želodčna bolezen Mittel (s) — sredstvo niederlegen (etwas) — položiti (nekaj) nieUen — kihat}, kiniti ordentlich — reden ,pravileai, pošten plombieren — plombirati pl5tzlich — nenadoma ruhig — miren, -a, -o schicken — poslati Schmerz (m — bolečina)
schnei'den (geschnitten) — rezati schwitzen — potiti se Tropfen (m) — kaplja untergehen — potopiti se verderben (verdirbst, verdorben — pokvariti, (pokvariš, pokvarjen)
verklihlen (sich) — prehladitl se vortieisein — preteči, miniti vortfeetern"—predvčergj^pjlia vorlesen (du liest vor) — glasno čitati,
predavati wahrscheinlich — najbrže Wasserstofsuperoxyd (e) — vodikov su-
peroksid Watte (w) — vata wenigstens — vsaj, najmanj wirksam — učinkovit, -a, -o Wort (s) — beseda Wunder (s) — čudo Ziehen — vleči zuriick sein — nazaj priti
Redewendungen — lekla
mir ist kalt — zebe me
was fehlt Ihnen? — kaj vam je?
schlecht aussehen — slabo izgledati
mir ist nicht gut — slabo mi je
sich zu Bett legen — uleči se
sich einen Zahn ziehen laesen — si dati
zob izdreti sich ruhig halten — mirno ee (za)držati ein paar — nekaj, nekoliko
тахпо
Dežela milijonarjev
Kadar nanese govor n6 milijonarje, mislimo nehote na Ameriko, Res so v Ameriki največji bogataši, milijarderji, a kar se tiče milijonarjev, gre prvenstvo mali Danski (Danemark). Ta deželica ima 3 in pol milijona prebivalcev, med njimi jih je pet sto, ki se štejejo med milijonarje. Njih imetje znaša milijon do stošestdeset milijonov dolarjev. Nobena druga dežela na svetu se ne more ponašati s tako velikim številom milijonarjev v razmerju s številom prebivalstva. A ne glede na milijonarje, je tudi sicer splošno blagostanje razmeroma največje na Danskem.
Pomotoma postal ropar
Nekemu poštenemu mladeniču se je v M. {godilo nekaj storo neverjetnega. Ko se je ponoči vračal domov, ga je ustavil neznanec in zagr&bil za prsi. Zamrmral je nekaj nerazumljivih besed in odšel, ker je pač spoznal, da je prijel nepravega. Fantu se Je zdelo neznančevo vedenje sumljivo, potipal je po žepih in presenečen ugotovil, da sta mu zmanjkala zlata Ttrižica in im.
Urno jo pobere za neznancem. Ko ga do« hiti, potegne iz žepa revolver in zakličes >Vmi mi uro in verižico, sicer te ustrelim!« Neznanec se ustraši in izroči mladeniču o-boje. Lahko si pa mislimo fantovo presenečenje, ko se je vrnil domov in našel na mizici svojo uro in verižico, ki ju je pozabil pri odhodu vzeti s sehoj. Ne da bi hotel, je oropal neznanca in tako pomotoma postal zločinec.
Koliko ljudi Je na svatu
Na zemlji živi po najnovejših podatkih okoli 2.175 milijonov ljudi. Najbolj obljudena je Azija, na njo odpade namreč 1.196 milijonov ljudi ali 53%, na Evropo 531 milijonov al'. 24%, na Ameriko (severno in južno) 277 milijonov ali 13%, na Afrike 161 milijonov ali 7%, na Avstralijo 11 milijonov ali % %• Vsa površina zemeljske oble meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov. Od tegu je 365 m:"jonov kvadratnih kilometrov pokritih z morjem.
r.
Moderne AugengMftr Dlpl..OpHker C. Kronlua I
Sobota, 8» novembra 1941.
KABAWANEE?j.BOTE
Stnm 7. — St«r. 24.
JCudwii ЈКашж
AKTIENGESELLSCHAFT
DOMSCHALE
In Lees
Landwirischaftliche, Technische- Ketten, PflOge und deren
Kettenfabrik A. G.
Bestandtei ie.
HersielluDg folgender Gerbsioffes
Pinolan N, Pinoian CC, Pinotan
___CC Sp, Fichtenrindenexirakt, Ke-
G.N.B.H.-ZWISCHENWXSSERN motan TF u. TC, Summach etz.
Laufeiider Einkauf jedes Quaniums Fiditenrlnde
'A
iddlUichieH
bereitet sich aui die KontenrahmenpfUdit
Ruf-Organisaiion
ћ111II
Prospekte u. Vertrcterbesudi đurdi
.C.G&ILIN, KLAGENFUIT PL&IZGASSE 9. TEl. 11-36
Nimm
DARMOL/)#.
Du fuljlst" Dicf] wofjl

Si*dk<k*iiMc
Ihr seld Jefzt dtufsch Darum l«Mf das Buch:
Motchner, Kimfen
Grenzland Im Suden.
Ein Berichf Ober Arb«<> und Erfolg der NSDAP. In Kirnfen Prel» 1.20 Rtlchsmark
VorriHg: BiichhandlungMi
NS. - Oauverlag KSmfen
Klagenfurf — Krainburg
MtA Sfff/ffeWfrfff
brndiM
die neuen Lohnsfeuertabellen
Vorritig
Bndihandlang 1б.-ваотвНао and DnHkmi KiiniM • KraiiAwo. KlagwM
Ламж.-Ме"
|е иај llat!
Boumwollspinnerei u. Weberei Neumarkfl
Ed. Glanzmann & And. Gassner
Spinnerei, Weberei, Oamfiirberei u. Bleiche, StUckbleiche und Appretur
Unter Rosshaar 1st hyglenlsch gerelnlgt, bei 115®C eterilieiert geruchlos, Fett- Ferment frei u. mit der Schutzplombe versehen
Naša žima je higiensko očiščena, pri 115<* C sterilizirana, je brez duha, maščobe In fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko
ROSSHAAR.FABRIK
Oenossenschaft zur Verarbeltung von Tierhaaram reg. 6en. m. b. H.
etraschisch« b#l Krainburg
R08SHAABSPIHNEBEI „KHillTZ'
Inhatwr
C. SCHIFFRE R
STRASCHISCHE - KRAINBURG
Gegrtindet 1829 Telefon Nr. 2. Stracchtoche
IZDItOVANJI шапмко OClienn Df insx-LIZnANB NA PIUU ItSO C SPB8ĐINI XlMI
nil STRASCHISCHE 182 Mil
lUcathUekc IndusteU
K o s M A € PRANZ
SPEZIALOFEN ERZEUGUNG
e
MANNSBUR«
D A Rl E N« VND HERREN« MODE LEDERTASCBEN
UfžiuUiitc
1иаш6иц>
(HuđoCj Sic^erC
Leak a. d. Zaier
SPEZEREI UND KOLONIALWAREN-H A N D L U N 0

Roffeemtllel
ESSiq • SENF
FABRIK (. WENGER KlAGEHFUeT
SPEDITIONSHAUS
A.KCI№TlsS€HNE
THoMitan^porio SpođlHoHHH аСС^л Q\i
KLAQEHFURT RQsentaler Str. в
IndusfrieabbrOdie
Gebrtuchs-Ма-sdiinea kauft
Kurt Frick
Kl&genfurt Saloiftnsse 7 Femruf i486
Dniversale
Stroh- Filz-hut und Siumpen^
Erzeugung fur Damen und Herren
Domschale
¥81 КШТЈЕ NABAVLJAJO SVOJE POTREB^ČME NA
Ш11н1нш1ши11111ншш1п11ш11шш1н11т1ш11п1111шш1шм
ftrml semenišk umetniik l^nolilifk stKofitk
PRI
KMETIISKIH ZADRUGAH
Vsak kmet naj se takoj zglasi pri kmetijski zadrugi, ki je zanj pristojna!
шшшп^
Krainburg St. Georgen Laak
Domschale Kersehdort bei Eisnern Goriach
bei Veldes niitierdorf
bei W. Feistrils Lom
bei Neamarkfl Radmannsdopf Woch. Feistritm St. Martin beiUitai
Dnterdraubnnr PrftTaU
Stnm i. — Ster. 24.
KARAWANEEN-BOTB
Sobota, 8. novembra 194Г.
SicMspieie
Algemeine Filmtreuhand G.ni.b.H.>Zweigslelle Veldes
ASSLIN G
8. XI. um 16.30 und 18.30 Uhr — 9. XI. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr — 10. XI. um 18.30 Uhr Ein Leb^ lang
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
11.	XI. um 18.30 — 12. XI. um 18.30 Uhr Herz modem mSbliert
FUr Jugendllche nlcht zugelaeseol
12.	XI. um 15.30 — 13. XL um 16.30 Uhr Milrchenf ilmvorstellung::
Schneeweifichen und Roeenrot
13.	XI. um 18.30 — 14. XI. um 18.30 Uhr Fanny ElGler
FUr Jugendllche zugelaseen!
DOMSCHALE
8.	XI. um 18.30 Uhr — 9. XI. um 13.80, 16 und 18.30 Uhr
Uneer FrSulein Doktor FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen*
12. XI. um 15.30 Uhr Jugendvoretellung: Soweit geht die Liebe nicht
12. XI. um 18.30 — 13. XI. um 18.30 Uhr Eheetreik
FUr Jugendllche nlcht zugelaasen!
KRAINBURG
9.	XI. um 10.30 Uhr M&rchenfllmvoretellung Schneeweifichen und Rosenrot
7.	XI. bla 10. XI Rosen in Tirol
FUr JugendUche nlcht cugelaesen!
11.	XI. bls 13. XI.
Aus erster Ehe ■»
FUr Jugendllche nlcht sugelaesen! VorstoUungsbeglnn: T&gUch 18.30 Uhr, Sonntage auBerdem um 13.30 und 18 Uhr
L A A K	'
9. XI. um 10.30 Uhr Wochenschau-Sondervonitellimg
8.	XI. um 19 Uhr — 9. XI. um 13.80, 16 und 19 Uhr
Kampfgeschwader LUtzow FUr Jugendllche zugelassen!
12.	XI. um 16 Uhr Jugendvoretellung Hitlerjunge Quex
12. XI. um 19 Uhr — 18. XI. um 19 Uhr Der Slindenfeook
FUr Jugendllche zagelaaeen!
L I T T A I
8. XI. um 19 Uhr — 9. XL um 16 und 19 Uhr — 10. XI. um 19 Uhr Hochzeitanacht
FUr Jugendllche nicht zugelassen!
12. XI. um 15 Uhr M&rchenfUmvorstellung Frleder und dag Katerlies'chen
12. XI. um 19 Uhr — 13. XI. um 19 Uhr Frllulein
Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen!
11. XL um 20 Uhr
MIESSDORF
10. XI. i-n 20 Uhr ■
Operet te
FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen!
NEUMARKTL
8. XI. um 15.30, 18.80 Uhr — 9. XI. um 10, 15.30 und 18.50 Uhr — 10. XI. um 18.30 Uhr — 11. XI. um 18.30 Uhr Falstaff in Wien Fiir Jugendllche zugelaeeen!
12. XI. bls 14. XI. um 18.30 Uhr Die 3 Codonas . FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen!
S A I R A C H
8. XI. um 18.30 Uhr — 9. XI. um 15.30 und 18.30 Uhr U-Boote westwirte Fttr Jugendllche zugelaeeen!
SCHWARZENBACH
8. XI. um 20 Uhr — 9. XI. um 15, 17.30 und 20 Uhr Operette
Fttr Jugendllche nlcht zugelaeeen!
12. XI. um 20 Uhr — 13. XI. um 20 Uhr . Falschmiinzer FUr Jugendl. unter 18 Jahren nlcht zugelaeeen:
STEIN
8. XI. -um 15.30 und 18.30 Uhr — 8. XI.
ШП 10, 16 und 18.3P Uhr — 10. XI. um
18.30 Uhr
EdelweiBkSnig
FUr Jugendllche zugelaaeent
18. XI. um 15 Uhr Jugendvoretellung Ina blaue Leben
12. XI. um 18.30 — 18. XI. um 18.80 Uhr
Dae Herz der KSnigin
FUr Jugendllche nlcht EUgelaeeen!
ST. V E I T
8. XI. Ф 11. XI.
Achtung! Feind hBrt mit!
Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaesen!
12. XI um 15.80 Uhr
MftrchenfUmvorstellung
Die Heinzelmannchen
12. XI. bis 14. XI.
Ihr erstee Erlebnie
FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen!
Vorstellungebeglnn: Ttlgllch 18.30 Uhr, Sonntags auBerdem um 13.30 und 18 Uhr
VELDES
8.	XT. um 15.30 und 18.90 Uhr
9.	XI. um 15.30 und 18.90 Uhr Auf Wiedereehen, Fraiudekal FUr JugendUche nicht Bugaloaaemt
12. XI. um 18.30 — 13. XI. um 18.30 Uhr Menechen, Tieie, Sensationen! FUr Jugendllche »ngelaeeAi!
WART
8. XI. um le Uhr Jugendvoretellung Ime blaue Leben
T. XI. um 18.30 Uhr
8.	XI. um 18.30 Uhr
Ein Mann auf Abwegen
FUr Jugendllche nicht zugelaeeen:
9.	XI. um 13.90, 16 und 18.30 Uhr
10.	XI. um 18.30 Uhr Die Geierwally
FUr Jugendllche nicht zngelaeeen!
.Milchwarf"
hcute besondcrs wertvoll verhindert Dbcrlaufcn ko-chcndcr Milch u. andcrcr schoumendcr Fliissigkeiien
Prels RM 1-50
Wiederverkaufcr Rabait
Alexander Orinschnig
Koeh>i Н#1ж" unci BftUucMufigi* app#r###^ Haw*- und KOch#mgefW#
Klagenfurt, WIenergasse 11
BEUUCinUii6U(0RPER
Inslsllationen Ton
F. Czernowsky
6iiktroffl*iti«r - Klagenfurt
B ELDER
Ansichten von — KSrnten u.Krain von 91 a 1 e r PERNHART kaufl stendig
Kunsthandlung
RITZ PRAUSE
Klagenfurt
Siegelmarken-^^mailsehilder
liefer} rascK' und sauber !
Tlieoilor Rabitsciii S*.Veil a. f.Save
Bodenwachse und Farbenerzeiigung, Autodle, Bcnzin, Maschinenole und Feite, Silolacke. auch hilzebesiandig. Die guicn, wetlerfeslen Mauser-farben, Rostschutzfarben und wetterfesien 01-farbcn. Al le guien deutschen synihetischen Lacke, sowie Pinsel, Ciirsten und Rehleder. Огођез Lager in alien Sorten von Tischlerleim.
PxuiiunCKit
IFii 01Б11А&&1Е1Р Klagenfurt Paradelsergasse, Burg
Karntnerisdie Landeshypothekenanstdlt
Klagenfurt, Domgasse 3 - Fernruf 2416, 2417
Das Geldinsiitui des Oaues
Gewahrung von Dorlchen gegen grundblicherliche Sicherstellung fiir Neubauten, Althausbesitz und Landwirtschaften.
Ocwohrung von Gcmeindedarlehen und rcichs-vcrbiirgten Darlehcn.
Entgegennahme von Sparcinlagen und Kontokor-renteinlagcn, Verkauf von Pfandbriefen und Kpmmu-nalschuldscheinen.
Haftung des Rcichs Oaues Karnicn.
I FRANZ I BERLITSCH
mechan. U'erktiđH* I
ZWISCHENWSSSERN I
Ganz Eleklrowerksiatten
Ing. F. Dnilnig, KiagenlnrI
Pischeldorfer SIrasse 4-Telefon 18-22 Bail: Clcktrische Kraflanlagen Frcileihingen usw. Reparaturen: Elektr. Maschinen, Motoren
jeder Art und Grbsse Ankauff: Cebrauctite Motoren, Transtor-matoren, aucti schadhafte Maschinen
X
Ch. Grollitscli & Co.
Kohlengrosshandel
Klagenfurt, Frohlichgosse Nr. 40
Ruf Nr. 2623. 2824
Buntwarenweberel Plrberei u. Apprelur
lextilindustriegesellschaft m. b. H. SI. Vali a. d. Sawa
IZDELOVANJE
HARMONIK
JOS. FLE 1 S S
ST. VEIT m. Sat« (Po»lno lettce)
Frledrlch Jungbauer
tebensmittel • Grosshandei
Klagenfurt, lO.-Oklober-Sirosse 28 Fernruf 17-73
Lager in: Klagenfurt, Kiihnsdorf Villach, Friesach
AifiChtaitdUckc
ZUCKERWARENFABRIK
Ое1аи1ж
&
Koffler
Klagenfurt