PROLETAREC. JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE fJTATEIJE PROLETAREC Mašilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Mili«' OFKICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDVLATIONAL BlIREAU NO. 191C. kalmrf M *•* * (Um MiUi, 1>m. •. IM7, il th« pm* «ffk« mM un4r> tlM Ait t« C*ngr«.» al Mfifc V M/•. CUmi«. I* CIIICAGO 23, ILL., 31. MAJA (Mav 31), 1944. "uhii»hr«1 Wc«kly at 2301 K. Lawndal« Av«>. • i« LETO—VoL. XXXIX. VOJAK JOE STONII is Kenluckyia si je v neki italijanski vasi raielel kokošje pečenke. Njegov tovariš (na desni) mu je saklieal "stoj!" i Kokoš je ostala šiva. Vprašanje Poljske zlorabljano za boj proti Sovj. uniji KRITIKI V KONGRESU VPRAŠUJEJO, KJE JE "ATLANTSKI CARTER".—KAMPANJA, KI VODI V TRETJO SVETOVNO VOJNO— POLJSKA VLADA ZA RUSIJO NESPREJEMLJIVA Po ruskih zmagah skozi lansko polet.fc in zadnjo zimo se je kampanja proti vladi v Moskvi zelo poostrila ne samo v osišč-nih, ampak tudi v nekaterih zavezniških deželah, predvsem v Zed. državah. Predmet^ Ščitenje Poljske Vsi, ki so pred letom 1939. pa do napada na Pearl Harbor trdili, da nimamo nobenega vzroka ščititi Poljsko pred Hitlerjem, in da naj držimo roke proč od vseh homatij v Evropi, so lani kar naenkrat ugotovili, da je na svetu dežela, ki potrebuje varstva, pa ga# ji ne damo. Oglasili smo svetu za svoj program atlantski čarter In evangelij štirih svobodščin, a%čim se je nam Rusija postavila po robu, ceš, da ona hoče na vzhodu Evrope svobodne roke in pograbiti l>odse baltiške dežele, ugonobiti Finsko in si podvreči Poljsko, smo pa pozabili na svoje obljube. Tako je postal problem bodoče Poljske predmet, ki služi reakciji za pretvezo pod katero lahko pod demokratičnimi gesli ščuje proti Rusiji in s tem gladi Obetanja, da v tej vojni ne bo dobičkarstva na njen račun, neuresničena V prejšnji vo ni so nastajali novi milijonarji kot gobe po dežju, prejšnji pa se razvijali v multimih-jonarje. Ko smo bili pritegnjeni v sedanji vojni konflikt, pa je vlada obljubila kontrolirati produkcijo toliko, da bodo možnosti za čezmerne vojne dobičke izključene. * Obetanj ni mogla izpolniti Gospodarstvo te dežele je zidano na prof i tih in je naravno, da se je v takem sistemu pohlepom za prof i ti še najmanj mogoče izogniti. Tednik "Labor" v VVashingtonu ugotavlja, da so se dividende v industriji vojne produkcije izredno zvišale, m da so tudi rezerve teh korporacij narasle zc%milijarde dolarjev, ki jim bodo služile za zlato jabolko po vo ni. Isti list poroča, da slično dobro uspevajo korporacije v Angliji. In naravno, enoko v Nemčiji. Kar-te+i bogatašev uspevajo vsled vojne~ Ko nastane mir, pa si že sedaj pripravljajo načrte, kako si mednarodni trg čimboljše razdeliti in podvreči, da se bodo dobički zanje nemoteno nadajjevali. , . Kadar si kompanije v Zed državah lahko vzlic vojni in ki ub obljubam/ da vsled nje ne bo čezmernih dobičkov, nagrabijo milijarde, vemo, kako brezpomembne so bile obljube, da bodo v sedanji vojni profiti odpravljeni. Vzlic davkom in drugim "požrtvovalnostim', pravi Labor, so dividende narasle od 7 do ^odstotkov in vrh tega so si korporacije položile na stran rezerv v vrednosti stotine mihjonov dolarjev A če čitate kapitalistični tisk, vidite v njemu drago plačane oglase z dokazovanjem, kako zelo zvezna vlada davi bizms, in kako mu ovira svoboden razvoj, namesto da bi mu pomagala. Tako bo ostalo, dokler bosta v kongresu domt-nirali sedanji dve stranki. Oziroma, dokler bo delavstvo glasovalo za sistem kakršen je se izrekle za boj proti Nemcem na vzhodni fronti. Poljske čete pod kontrolo zamejne vlade v Londonu pa so nastanjene na bližnjem vzhodu in v Italiji. Cemu ne pride v tem sporu med angleško in ameriško vlado na eni strani in sovjetsko na drugi, zastran vprašanja bodoče Poljske do sporazuma, je čudno. V VVashingtonu In v Londonu lahko vedo. da take vlade, kakor jo je do nemške M I B^^B^^BBBMBBBBBBBBi invazije, Moskva ne bo več tole- ." 1 tilum demokrati^mm r^am v Mednarodni delavski zbor, ki je zamejstvu in na Poljskem, ki so ■ •• a m j i «• za socialne reforme predvsem bil SKllCail V LODCIOII, preKllCail za razdelitev veleposestev---1 Nase izgube na vseh bojiščih znašajo nad 206,000 mož Ameriški • • • Ne vite vsi izgub, ki jih je ime*' riška armada imela v minulih : dneh v svoji ofenzivi v južni Ita- ! liji, so skupne izgube ameriške oborožene sile znašale do niinu- | lega tedna 20G.227 mož. Izmed ! njih i" bilo 47.#05 ubitih, 77.KGK ranjenih, 44.522 pogrešanih in .'IG,232 ujetih. V gornjih Številkah odpade na » pehotno armado 161,113 mož, med njimi 2K.059 ubitih, niorna-riea pa je izgubila 45,114 mož, med njimi l!M5ti ubitih. izziva|o in javnost naci|i oblast FARSA V VVASHINGTONU. — OBTOŽENCI UGANJAJO KRAVALE IN NASTOPAJO KOT DA SO ONI TOŽITELJI. — ZLORABLJANJE DEMOKRACIJE IN SVOBODSČIN nad Pred nekaj tedni se je pričela pred poroto na zveznem okrajnem sodišču v VVashingtonu obravnava proti devetindvajsetim glavnim kolovodjem ameriških fašističnih skupin, ki pa meče na ameriško javnost in justico zelo čudno luč. Obtoženci se namreč Italijanski vojni ujetniki sedaj "kooperatorji" V Angliji je uposlenih ____ 300,000 italijanskih vojnih ujet- '.obnašajo, kot da se jim godi ne- nikov. Večinoma so bili zajeti na | uslišana krivica. afriških bojiščih Sedaj, ko je | Provokacije brez primere Italija naša "sobojevnica", je . Napadajo sodnika, pred kate-Badoglijeva vlada skupno z no-, rim se vrf| obravnava si jo ža. vmii minis n njegove koalicije, ljivke M Roosevelu koHt Jda je angleško vlado urgirala, da naj , pravza on zlodinec k| w ^ se italijanskih ujetnikov ne sma bUo lreba in s £ tra vec za ujetnike, pač pa za sledicami r prijatelje Angleška vlada je o tem razmišljevala in se odločila, da ,bodo italijanski ujetniki v Angliji odslej "sodelavci" ali "kooperatorji". Torej je Italija pa če bodo obsojeni ali ne. Prvotno je bilo vseh obtožencev 30. a je eden izmed njih med tem umrl. Za zagovornike so si najeli par ducatov odvetnikov, edina izmed osiščnih dežel, ki se kl slepomišijo s lehnikalijami in ji m bati poraza, ki ga je doži- j zavlačujej0 obravnavo. Z organiziranimi kravali so pričeli od vela. Morda bo šlo še kateri drugi tako po sreči. med kmete, in ob enem za res demokratično. neodvisno poljsko republiko. Stalin in Molotov pravita, da ga mednarodnega delavskega ' 1 — ---- kongresa med vojno, ki se bi sta za tako rešitev poljskega vprašanja. Torej čemu vzlic temu ne pride do sporazuma? Spor radi mej Navidezno je glavni spor med poljsko zamejno vlado in Rusijo zaradi mej. Moskva hoče vzhodno Poljsko do Curzonove črte, pot v take odnošaje med njo in kakor je bila predlagana na mi Zod državami, v katerih bo vza jemnost izključena. Ni čudno, da jih je še vedno mnogo celo med navadnimi ljudmi v tej deželi, ki prerokujejo, da ko opravimo s Hitlerjem, bomo z Rusijo obračunali. Tradicije Poljske sporazumu glavna ovira Nesreča Poljske je, da so jo v Versaillesu ustanovili v duhu takozvanega "sanitarnega kor-tlona" med Sovjetsko unijo in ostalo Evropo. Tako sta si bili Moskva in Varšava ves čas v neiskrenih odnošajih. Poljska vlada je do zadnjega kazala Rusiji neprijazen obraz, dočim je skoro vsa leta flirtala z Berlinom. Take Poljske sedanja Rusija noče več ob svoji meji. Toda poljska zamejna vlada je v bistvu še vedno nadaljevanje prejšnjih režimov. čeprav je v nji nekaj takih ki bi rafli s Sovjetsko unijo V iskren sporazum., roii Vlada po milosti Anglije f Vsaka zamejna vlada, ki tabori v Londonu, ali pa v Kairu, cksistira edino toliko kot ji dovoljuje ali pa predpisuje angle *ka vlada. Ko je Rusija poljski zamejni vladi lani, oziroma že prej, odrekla priznanje, se je London temu zelo začudil in istotako VVashington. rovni konferenci v Versaillesu v zadnji svetovni vojni. Toda ker je bila takrat boljševiška Rusija vsled revolucije, civilne vojne in pa porazov šibka, so Poljaki vzeli več zemlje kakor pa so jim jo bili Angleži pripravljeni dovoliti, čeprav po večini prebivalstva ni bila njihova. Sedaj, ko Rusija zmaguje, pa hoče Poljsko potisniti v njene prave meje, (Nadaljevanje na 5. strani.) Pred tedni smo poročali, da je , samo unije CIO. angleška delavska stranka pod-, Ker kongres torej ni bi pred-vzela korake za sklicanje prve-! stavljal solidarnosti, so ga sklicatelji preklicali z utemeljitvijo, da ker je Anglija vsled priprav imel pričeti 5. junija v Londonu. za jnVazijo prepovedala celo di- Sklicala ga je angleška delavska stranka, oziromš zveza angleških strokovnih unij neodvisno od Mednarodne zveze strokovnih unij. To je storila zato, da bi se kongresa udeležile tudi ruske unije, ki v mednarodni strokovni internacionali niso zastopane. Na prvo nasprotovanje svojemu koraku so sklicatelji naleteli v Zed. državah, kjer je ekstkuti-va AFL izjavila, da bo kongres v Londonu bojkotirala iz razloga, ker so nanj povabljene ruske unije, in pa ker ga ni sklicala mednarodna zveza strokovnih unij, v kateri ima AFL vplivno besedo. Iz Zed. držav bi bile na londonskem kongresu zastopane Ponemčevanje Prage Od kar je Praga pod nemško okupacijo, se ponemčevanje v nji sistematično izvršuje. Češka univerza je bila ukinjena že v pričet k u vojne in enako mnogo drugih čeških šol; kar jih je ostalo, je v njih glavni pouk v nemščini. Imena ulic so ponemčena. Napisi na uličnih karah so nemški in v manjših črkah v češčini. Jedilni list v restavracijah mora biti na prvem mestu v nemščini in šele na drugem mestu je tudi češčina dovoljena. Kdor bi prišel sedaj prvič v Prago in ne bi poznal njene zgodovine, bi mislil, da je to povsem nemško mesto, ki le iz prijaznosti tolerira češko manjšino toliko, da ji dovoli rabiti poleg nemščine tudi svoj jezik. prvega dne. Hitler ima v USA veliko zaveznikov Prosekutor O. John Rogge je v svojem uvodnem govoru proti obtožencem izjavil, da ima vlada proti vsem dokaze, kako so splet-karili in hujskali med vojaštvom in pripravljali izgrede, kovali načrte za sabotažna dejanja in planirali strmoglavljenje vlade, da jo nadomestijo s fašističnim režimom. "Iz dokazov, ki vam jih bomo predložili," je rekel Rogge porotnikom, boste razvideli, da so ti ljudje delali svoje naklepe s stališča terorja in govorili, da bo tekla kri v potokih." "Morda bo tekla," je zakričal vmes eden izmed obtožencev in drugi, z njihovimi odvetniki vred, so mu pomagali vpiti. Rogge je potem izvajal, da je eden izmed obtožencev zapretil s tolikšnimi progoni in ekseku-cijami, da so bili oni v Nemčiji v primeri s temi, ki se dogode v tej deželi, kot kak nedeljski piknik. Boj proti "komunizmu", Židom in črncem Tehnika, ki so se je v svojem delovanju posluževali obtoženci, (Nadaljevanje na 5. strani.) plomatom združenih narodov prihajati in odhajati iz Anglije, bi delegati iz mnogih dežel ne mogli priti na ta zbor. Izjema v omenjeni naredbi angleške vlade je bila narejena samo za ameriške in sovjetske diplomate Vsi ostali pa so prišli tudi pod cenzuro, kakor navadni državljani. Naj bo to že vzrok preklica-nja kongresa ali ne, dejstvo je, da se ne bo vr^il; kar za delavsko gibanje po svetu ni dobro. Sedaj, ko se ukrepa, kakšen naj bo mir, in kdo ga bo narekoval in kako ter komu, bi bilo za mednarodno delavstvo silno važno, da bi bilo zraven in povedalo, kako si bodočo svetovno uredbo ono zamišlja. Ampak vsled ka- Zbiranje obleke za ruski relif Nedavno je v Chicagu govoril sovjetski poslanik Andrej Gromejko o potrebah ljudstva v osvobojenih krajih Sovjetske unije in apeliral na publiko, da pomaga pri zbiranju obleke, ker je na milijone tamošnjih prebivalcev ob vse. Telefonska Številka urada, ki zbira obleko za v Rusijo, je v Chicagu Harrison 3252. Tam sc dobe vsa pojasnila in navodila. pric AFL in pa zaradi boja in intrigiranja svetovne reakcije proti Rusiji se je akcija sklicateljev v Angliji za enkrat ponesrečila. .ju Nehvaležni magnati v borbi.s predsednikom Slučaj, ki se je dogodil pri | Montgomery Ward & Co. v Chicagu, je unijam in delavstvu v splošnem svarilo, kaj jih čaka po vojni. Ko je nastala zadnja ekonomska kriza, je bila omenjena družba že blizu šest milijonov dolarjev v primankljaju. Leta 1933 je P. Morgan poslal v njo za načelnika direktorija moža. o katerem je smatral, da jo bo izvlekel iz deficita v dobičkonosno pod vzet je. Piše se Sewell Lee Avery. Ko je službo nastopil, ni rekel proti Hooseveltu ial besede. Kajti takrat je zvezna vlada reševa-Moskva si"je ustanovila v svo- la banke, posojevala korporacl-jem kraju rtov poljski odbor in jam stotine milijonov in poma-organizirala poljske čete, ki so gala hišnim posestnikom In far- marjem z javnimi deli, posojili in z drugimi dajatvami, da se je deželno gospodarstvo izkopalo ix Mata, Sewell L. Avery je to vladno oolitiko reševanja starega gospodarskega reda prilagodil svo-ii kompaniji v prid kolikor je mogel, in drugim, v katerih je direktor. Tako je vtlie največji krizi izbrisaT z novimi dobički ves deficit (skoro šest milijonov dolarjev) in podjetje skoro čez noč spremenil v vir dividend. Tudi njemu se je to izplačalo, kajti njegove plače znašajo nad $300.000 na leto. Od kar je načelnik direktorija pri Montffomery Ward, je njegova politika protitinijska in na-pram delavcem silno brezobzir- na. Je odločen nasprotnik unije iovražnik kolektivnih pogodb in ielavce smatra za predmet, ki se naj ga izkorišča po mili volji. Tak je Avery bil tudi v prejšnjih službah — vedno je "specializiral" v eksperimentiranjih., kako iz delavcev iztisniti čimveč dobička za delničarje. Leta 1934—torej po enem letu, ko je upravo prevzel v znamenju deficita, je napravil že skoro 10 milijonov dobička in I. 1935 pa že 13 milijonov. A delavci pa so garali pri njemu za neznatne plače in to je po njegovem mnenju za dobrega rav-natelja glavna sposobnost. Ker je vsled svoje nadutosti, v boju i vladnim delavskim vojnim odborom povzročil take od- nošaje, da jim je bilo treba si-'oma napraviti konec, se je to egodilo. Toda tako, kakor si je *»n zamislil in sebi v reklamo. Zakon, po katerem je bil "vržen" (nežno odnešen) iz urada, po njegovem mnenju ni bil sprejet proti magnatom korporacij, pač pa zoper John L. Lewisa in druge unijske voditelje, ki bi v zahtevah za zvišanje mezde morda "ovirali" produkcijo. Se daj imajo unije še prilično veljave. ker delavcev manjka. A Avcry si misli:.. "Počakajte, da bo vojne konec, kako hitro vam bomo razpršili vaše unije!" In taka nevarnost zares obstoji. I* ako se unije združijo, predno bo prepozno, bodo v stanju odvrniti nevarnost, kakršno jim pripravljajo razni Averyji. Skozi poletje na delo za širjenje lista in pa v prid tiskovnega sklada Upravnik ima v tej številki na 3. strani nekoliko beležk o naših aktivnostih, in ob enem poudarja, da sedaj, ko smo tudi z razpečavonjem Majskega glasa skončali, bo potrebno storiti skozi poletne mesece čimveč v korist Proletarca. To je en list, ki je odvisen edino od naročnikov in od prostovoljnih prispevkov onih, ki mu pomagajo zaradi svojega prepričanja v socialistična načela. Ako bi bil Proletarec oportunističen časopis, si bi pomagal z usiljevanjem za subvencije pri političnem odboru CIO, a pri tem bi moral kajpada agi-tirati za njegove kandidate; ali si pomagal s prodajanjem svojih kolon demokratskim in republikanskim politikom, in sploh se usiljeval povsod tam, kjer imajo za podpiranje, oziroma podkupovanje časopisov denarja na razpolago. Proletarec ni še nikdar iskal takih dohodkov. Če so mu bili ponudeni, jih je vselej odklonil. Ravno tako vse politične oglase. Toda ker ima prav tako stroške kot vsak drug časopis, mora imeti tudi dohodke, da jih krije. Glavni vir so mu naročnine in pa prispevki v tiskovni sklad. Letos bo menda prvič, da se vsled razmer kakršne so, ne bo njemu v korist vršila nobena priredba. Klub št. 1 v Chicagu je navadno imel dve vsako leto, ki sta prinesli v tiskovni sklad okrog $500 čistega. Tudi v več drugih krajih so se sodrugi in somišljeniki enako potrudili. Sedaj pa bo menda najboljše, da namesto na veselicah pomagamo kar direktno. Tako bo vsak prispevan cent čisti dobiček. Kot smo na tem mestu že poročali, nam je tisk v tej vojni že tretjič podražen. Tudi druji stroški so narasli, n. pr. poštnina in tiskovine. Kar se urada tiče, poslujemo čimbolj ekonomično, a drugi izdatki pa niso pod našo kontrolo. Najboljše je, če Proletarcu res dobimo ie ostale stotine novih naročnikov, da jih bo res en tisoč novih, in pa da se pobrigamo za zbiranje prisjpovkov v tiskovni sklad. To dvoje je najvažnejše. Od nas pa je odvisno, da bomo to nalogo tudi letos izvršili, kakor smo jo še vsa leta doslej. Prijatelji Proletarca, oglasite se! PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Udaja Jn|Mlov*Bika Delavska Tiskovna Drsiks, Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih drtavan za celo leto »3.0U; za pol leta $1.71; aa četrt leta «1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.(0; sa pol leta $3.00. * Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* v številki tekočega tedna. * P R O LE T ARE C Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co., In«. Eatabliahed 1906. Kditor.................. Uiisiness M a nage r -----------......Frank Zaiti ---------------Charles Poforelec SUBSCRIPTION RATES: Jnittd States: One Year $3.00; Si* Montha $1.75; Three Months $1.00. Foreifn Countries, One Year $3.50; Sis Months $2.00. P R O L E TA R E C 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKVVELL 2864 r. g riinriliill n«i firlii oliruniiei monarhij Ko je Churchill v parlamentu izjavil, da ni kraljev minister zato, da bi kumoval likvidaciji imperija Velike Britanije, in da kar Anglija ima to si bo tudi obdržala, je s tem ob enem poudaril, da kar se Anglije tiče, naj ostane svet kakor je bil. s to razliko da~naj v bodoče o njemu odločujejo tri zavezniške velesile, katerim bosta podrejeni tudi Nemčija in Japonska. Nedavno je Churchill v par govorih v zbornici spet dokazal, da je zvest starim tradicijam angleškega imperija. Povsod podpira reakcionarne smeri, a to ali ono napredno ali napol napredno gibanje pa le, če to služi ambicijam Velike Britanije, ali pa sporazumom s kako drugo silo za delitev sfere vpliva. Tako je na primer Churchill nedavno zelo pohvalil Francovo Španijo, kar pomeni, da jo je vzela Anglija v zaščito in mali diktator je zavarovan. Španski republikanci, s svojim provizoričnim odborom v Mehiki, so ostali na cedilu. Nobena izmed zavezniških velesil jih noče podpreti. Torijska Anglija je zfcdcvoljna s Fran-com in njegovim fašizmom, zato ga podpira ekonomsko in politično. Vlada Zed. držav jo podpira. Španski socialist Indalecio Prieto je Churchilla ostro kritiziral, ampak Prieto je politični begunec v Mehiki, diktator Francisco Franco pa v Madridu. Dokler ga bosta podpirali Anglija in Zed. države, se mu ni bati uporq republikancev v Španiji, ker jih nobena vlada ne ščiti, razen mehiška, ki pa je v Evropi brez moči. Churchillov kompliment Francu in njegovi Španiji je bil preveč tudi za angleško delavsko stranko. A ker je v manjšini, in vrh toga v koaliciji, sme le zagodrnjati, kak njen član parlamenta pa tudi zarobantiti, a položaja to v ničemer ne spremeni. Zelo odločno se je Churchill nedavno v zbornici postavil tudi za ohromeli monarhizem v Evropi. To je storil na zelo brutalen način s tem, da je gibanja za odpravo dinastij in ustanovitev republik označil za pokret ignorantov. Rekel je med drugim: "To so dnevi, ko se v drugih deželah ignorantna ljudstva dostikrat prevevajo z domišljijo, da je po-osebljenje napredka v tem, ako se zavrže monarhijo in se jo nadomesti z republiko." Churchill ne bi rad, da bi nekega dne samo še Anglija ostala monarhija, pa si prizadeva, da bi njegov kralj George VI. imel po tej vojni čimvečjo družbo kronanih glav. Tako je rešil savojsko dinastijo v Italiji in grškega kralja Jurija, čeprav nima med Grki skoro prav nič pristašev. V Quebecu v Kanadi je zajamčil tudi jugoslovanskemu kralju Petru, da se bo vrnil po zmagi zaveznikov na svoj dvor. Napram Petru se je v svojem navdušenju zanj nekoliko umiril, ni pa ga zapustil. A za grškega kralja pa od Grkov odločno zahteva, da se ga oklenejo, in če ne bodo z njim nikakor zadovoljni, se bo to vprašanje že kako razvozljalo, ko bo konec vojne. Glede Jugoslavije pa je popustil očividno vsled želje, da si Anglija in Rusija ne prideta v navzkrižje. Možno je tudj, da je med njima v tem že kak domenek, a ob enem Anglija skrbi, da je kralj Peter deležen vseh kraljevskih časti in — denarja. Socialistični list "Forward" v Glasgovvu je v izdaji z dne 15. aprila ponatisnil poročilo iz lista "John Buli", v katerem pravi, da prejema kralj Peter dva tisoč funtov šterlingov na mesec. (Funt šterling je vreden $4.04, torej prejema Peter nad $8,000 na mesec.) Vrh tega prejema kraljeva mati nad $6,000 na mesec, in knez Pavle, ki je Jugoslavijo prodal Hitlerju, pa blizu $5,000. Ali se je narodni osvobodilni vladi v Jugoslaviji čuditi, če od zaveznikov zahteva, da naj prekličejo ta izplačevanja dvornim parazitom, ki nimajo za Jugoslavijo prav nikakršnih zaslug? Isto velja za grški dvor in za italijanski, in za vse druge, ki jih bi Churchill rad vrnil na hrbte ljudstvom. Anglija se ponaša, da je bolj demokratična kot marsikaka republika. Ima dinastijo, ki veruje v pomp, toda v odločevanju o usodi angleškega imperija ona nima besede. Pač p« je kralj simbol angleškega imperializma. Ko so nedavno zborovali v Londonu premierji Anglije, Avstralije, Kanade, Južnoafriške unije in Nove Zelandije, je bilo oglasano, da so oni predstavniki največjega demokratičnega občestva n« svetu. To jfc res, v kolikor Je. A iste dni so ameriški poročevalci v Londonu smeli ugotoviti, da je pod imperijem Velike Britanije več ljudi diktatorsko vladanih kot v katerikoli drugi deželi na svetu. Na primer vsa Indija in vse kolonije. O Angliji in o nobeni omenjenih dominjonov se ne more reči, da niso demokratični. Toda Anglija živi od imperializma, in ta je sam na sebi nedemokratičen. Njegov simbol je dinastija, ki prav gotovo ne predstavlja demokracije, čeprav ima v vladnem aparatu veliko manj pravic, kot pa na primer italijanski "moronski kraljico k". Siliti kralja Grčiji kljub temu, da je grško ljudstvo celo v tej strašni svoji tragediji proti njemu, je od Churchilla zelo nedemokratično. In prav tako njegovo vsiljevanje kralja Petra Jugoslaviji. Ko je Churchill dejal, da si ignorantna ljudstva predstavljajo JOSKO OVEN: MORNARJI SO VCASI RADI TUDI NA SUHEM. Gornja slika je is New Vorka. kjer mornarji na dopu slu počivajo na obrešju in gledajo civiliste, ki se sabavajo z vožnjo v čolnih. se v osvobodilni fronti dobro postavili V radiu se posobuo v takozva-nih svetovnih oddajah, bodisi v omrežju Columbia, ali pa National Broadcasting Co., kaj pogosto sliši poročevalce izgovarjati slovenske kraje.na primer nedavno o bitkah pri Žužemberku, Šmarju, Grosuplju, Novem mestu. Zagorju itd. Naj bo že kakor hoče. dejstvo je, da so se nasprotniki hitleri-zma v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji prav zares postavili. Profesor Boris Furlan je predaval o tem po radiu iz Londona rojakom v stari domovini dne 21. aprila med drugim: Dne 27. aprila se je dopolnilo tretje leto, kar so se najboljši sinovi slovenskega naroda združili v Osvobodilni fronti in začeli borbo za končno osvoboditev vsega slovenskega ozemlja in vseh slovenskih ljudi. S ponosom in samozavestjo smejo za-početniki OF gledati nazaj na to triletno herojsko razdobje slovenske zgodovine: ponos je utemeljen v doseženih uspehih in v poniževalnih porazih, zadanih dan za dnem oholemu nacifašističnemu okupatorju, samozavest pa je opravičena po zavesti, da je prvič v naši 1400-letni zgodovini velika doba našla velike ljudi, do kraja sveste velike historične misije in odločena, da to misijo do kraja tudi izpolnijo. Odslej in za dobo, ki pride, bosta ponos in samozavest, utrjena in učvrščena po OF, trajna znaka slovenskega narodnega značaja, odi i kujoča in oblikujoča bodočo zgodovino Slovenije. Ponos in samozavest sta skupno s čutom in smislom za mero oblikujoča znaka samozavestnega človeka in svobodnega naroda. In ni slučaj, da so zakleti sovražniki slovenstva po sili historičnega razvoja morali v skrajnost, to je, do kolaboracije z na-cifašističnimi sovražniki. Njih antislovenstvo, ki se" izraža danes v sovražnosti napram OF, je star pojav naše politične zgodovine. Naši domači nasprotniki so proti OF zaradi tega, ker hočejo servilnost, ponižnost in udanost ohraniti kot osnovni narodni značaj. Odtod vsi klaverni poskusi v naši politiki preteklosti, ki so nas hoteli prepričati, da nismo zmožni lastne državnosti, in da je za nas primerna in zadostna munieipalna avtonomija. A to avtonomijo nam za ceno kolaboracije vsak okupator rade volje za jamči In tako je one Slovence, k sreči maloštevilne, ki so v preteklosti sistematično gojili čustvo značajne in politič- ne manjvrednosti, logika razvoja pritirala v tabor, ki je nasprotnik slovenstva in vsega člo-večanstva. t Slovenske maso so pred tremi leti do kraja izprevidele. kam vodi pot politične ln moralne servilnosti, ki so jo propovedo-vali lažni vodniki nafoda, ter jasno spoznali, da je mogoče graditi slovensko narodno stavbo in jugoslovansko državno zajed ni-co samo na osnovah, ki jih je položila OF. Zato so se združile v OF in v NOV za brezkompromisno borbo proti nacifašističnemu okupatorju, in proti vsem, ki mu duhovno ali materialno pomagajo. Mar naši notranji pomagači okupatorja še vedno nc uvideva-jo, da so se svojim početjem postavili izven naroda, mar ne spoznajo, da tečejo poslednji trenutki, ko se še morejo vključiti v vsenarodno gibanje OF in se uvrstiti v slavno borbo za dokončno, moralno in materialno osvoboditev slovenskega naroda? Naj se otresejo in sprostijo spon in predsodkov preteklosti, in spoznali bodo zadovoljstvo duhovne svobode, in radost, ki jo daje borba za njeno ost varjenje. Po zaslugi OF se je slovenski narod zedinil. Skupno z vsemi narodi Jugoslavije vodi v NOV, pod vodstvom maršala Tita, borbo za slovensko državnost v novi, resnično demokratski in federativni Jugoslaviji. V njej se bo, po mnogih sto letih nečuve-nega trpljenja, zmot in zablod, dokončno izpolnila naša skupna usoda. Davno pred prihodnjo obletnico OF bo vse ozemlje Jugoslovanov osvobojeno od sovražnika in prvič v naši zgodovini bomo zaživeli resnično svobodno, duhovno in materialno, sebi in človeštvu v dobro. V mukah in trpljenju sedanjosti vidimo že zarjo neslutepe veličine bodočnosti, zarjo" novega človt-štva in nove človečnosti. Ostvaf-janje tega ideala za slovenski narod, to je smisel in historična sinteza borbe, ki jo vodi OF. JOSKO OVEN O MEHIKI Chicago. — Na prošli seji kluba št. 1 JSZ je s. Joško Oven podal aanimivo sliko svojih vtisov, ki jih je dobil med našimi rojaki in drugimi Jugoslovani v Mehiki, o socialnih razmerah v nji, o naraščanju inflacije tam in o fašističnem gibanju, ki se opira v svoji propagandi na cerkev in hujska proti "gringom" tsevero-Američanoml. Predaval je nad eno uro. Na seji je bil oporočano, da so se članice "Save'* zavzele ustanoviti ženski pevski zbor. Bilo je sklenjeno, da jim je v ta namen na razpolago ves arhiv not sedaj pasivnega zbora "Sava"M in da bo klub z njimi sodeloval. Govorilo se je tudi o načrtu za zbiranje prispevkov v tiskovni sklad Proletarca. o čemer bo poročano več na prihodnji seji. Klubova delegata na prihod* njo milwauško konferenco Prosvetne matice in JSZ sta Louis Zorko in Angela Zaitz. Angleški vojaki dobro hranjeni Angleška armada si je v tej vojni vzgojila 50,000 kuharjev in 25,000 kuharic, ki so mojstri v svojem poslu. Maj.-gen. Thomas S. Riddell Webster pravi, da je s pomočjo teh kuharskih mojstrov angleško vojaštvo deležno tako dobre hrane kot katerakoli druga armads na svetu. republikansko formo vlade za bistvo napredka, je pozabil dodati, d« so ljudske množice v primitivnih deželah v ignorancl po zaslugi kronanih glav in drugih izkoriščevalcev. Ako se jih ignorantna masa hoče otresti, ji je to thogoče samo na en način. In sicer s tem, da jth odpravi in si ustvari temelj, na katerem se bo moglo zares razviti iz "ignorante" v demokratične, kulturne narode. SEJA SANSA IN JPO-SS Detroit, Mich. — Seja podružnice št. 1 SANSa in postojanke št. 34 JPO-SS za Detroit in okolico bo v soboto 3. junija ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na 17154 John R. Važno je, da se udeleži seje kdor le more. Na dnevnem redu bodo volitve delegatov na konvencijo Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Komur je blagor naroda .pri srcu,, ne bo zamudil prilike in bo pomagal, da pošlje naša podružnica delegate, ki pravilno razumejo težko delo SANSa in vedo, da bo uspeh le, če bo imel podporo vseh zavednih Slovencev in Slovenk, ki jasno mislijo in ne nasedajo lažni propagadni oseb, katerim je predvsem za lastno korist. Dolžnost nas vseh je, da delamo neustrašeno za velik cilj, ki smo si ga izbrali in pomagamo narodu, ki je vreden vse naše podpore. Žalostno je dejstvo, da je še mnogo rojakov, ki se smatrajo za napredne, pokazalo tako malo zanimanja za SANS. Dosegli bi lahko veliko, če bi bili vsi tako delavni, kot so nekateri za to našo prepotrebno akcijo. Ne pozabimo, da so naše neumorne nabi-ralke vedno požrtvovalno na delu. Prispevajmo kolikor nam je pač mogoče v lepi zavesti, da smo doprinesli svoi del k rešitvi lastnega naroda. Svet se spreminja, ne bo več tak kot je bil. Prilagoditi se je treba sedanjosti in gledati moramo, da je naše mišljenje v skladu s tempom časa, če hočemo boljšo bodočnost narodu, sebi in našim potomcem. Majska izdaja buletina je bila razposlana. Kdor ga ni prejel, ga dobi na seji. Za podružnico št. 1 SANSa, Lia Menton. RAZGOVORI Kako je s vašim snsncem, dom, prijateljem? Ste m« kdaj priporočili, da aaj si naroči Proletarca? Poskusite, morda ffa pridobite! V Mehiki. (Nadaljevanje.) Glavni namen moje poti je bil ožji upogled v mehiške delavske in politične razmere*. V Mcxico Cityju sem govoril z raznimi ljudmi, kateri so imeli in imajo upogled v nje. Udeležil sem sp shoda v Belles Artes. kjer je poročal Lombardo Toledano o svojem potu in političnem položaju v Južni Ameriki. Seve, razumel nisem vsake besede, ali prijatelj, kateri je bil z menoj, mi je pojasnil, kar ml je bilo nerazumljivega Pozneje smo .odšli z družino v Oaxaco, v deželo, katera se nahaja daleč v južnem kotu Mehike. Vse to in pa potovanje z avto busi drugega in tretjega razreda, kjer v resnici srečaš mehiškega navadnega človeka, ti da zares priliko za opazovanje. Politični pregled in delavske razmere Ne trdim, da je moje mnenje merodajno, kajti nemogoče je, da bi človek mogel v malo več kot treh tednih pregledati in preštudirati veliko deželo kot je Mehika, ki je v bistvu še danes v glavnem indijanska dežela. Mehika ima nad šest milijonov čistokrvnih indijancev, kateri govore približno sto različnih jezikov. Večina izmed njih španščine sploh ne obvlada: So kraji in plemena v Mehiki, kateri so še nepoznani. Mehika je dežela s silnimi kontrasti, od najbolj primitivnega pa do najbolj izpopolnjenega življenja. Glavno mesto Mehike ima čudovito lepe ceste, bulevarde in moderna poslopja. katera se lahko primerjajo najlepšim tu ali pa v Evropi. Stari avtomobili, kakršnih je dovolj v Chicagu, v Mexico Ci-tyju ne smejo na cesto. A par ur stran od glavnega mesta, v kakšni mali vasici pa srečaš voz v katerega je vpreženih par volov, ki se po svoji primitivnosti in formi niso prav nič spremenili. So še vedno taki kot izza Corte-zovih časov. Kadar gledaš v izložbah glavnega mesta lepe, z roko izrezljane postelje z mehkimi blazinami, se spomniš na iz palmovega perja spletene "peta te" \ neke vrste preproge, katere so bolj podobne podnožni-kom za čiščenje čevljev pred vratmi, samo v večjem obsegu, na katerih spi več kot sedem milijonov metliških prebivalcev. Od modernih plugov in traktorjev na par državnih kmetijah, pa do kljukastega lesa. kateri služi mehiškemu kmetu še danes | kot je služil pred tisoči leti —I to so paradokse, katere vidiš v Mehiki. Isto je v družabnih slojih. Mehika je še vedno, saj tako trdijo njeni vodilni politiki — v revolucionarnem razvoju. Res je, da se zemlja še danes poma-lem deli med takozvane peone ter da se je v gotovih smernicah še ohranil revolucionarni karakter. Alvarez del Vayo, Spanec, ima v magazinu Nation z dne 13. maja zelo interesanten članek pod imenom: "Mexieo left and right". Vsakemu, kateri se zanima za to deželo, ga toplo priporočam. Ali v zadnjih štirih letih se je nihalo obrnilo zelo na desno. Resnica je, kar omenja del Vayo, da skuša reakcija na vse načine dokazati svetu, da je predsednik Camacho njihov človek, to se reče, da je njegov režim veliko boljši in katoliški, kot je pa bil Lazaro Cardena-sov. Koliko je na tem resnice ne vem. Veliko je pretiranega, ali resnica je, da se je klerikalizem v Meh i M pod Camachovim režimom zelo opomogel ter izrablja popustljivost vlade v svojo korist, katera ne obeta Mehiki nič dobrega. Res je, da sta predsednik Camacho in Cardenas, kateri je vojni minister, še vedno dobra prijatelja, in to kljub vsem spletkarstvom desnice. Toda popustljivost vlade je napravila veliko škodo v šolstvu in še večjo ker ni takoj v začetku vojne krize storila energične korake za kontroliranje distribucije živ-ljenskih potrebščin in zavrgla inflacijo. Nevarnost inflacije Cene življenjskih potrebščin so v zadnjem letu silno narastle. Trgovci, katerih ni dosedaj še nikdo kontroliral, imajo zlato žetev. Sele zadnje mesece se je vlada na pritisk organiziranega delavstva začela brigati za to nevarnost. Gotove reakcionarni* in fašistične organizacije izrabljajo ta položaj v svojo korist. Vladni politiki se izgovarjajo, da je temu kriva vojna ter sosed na severu — to je severna Amerika. V gotovi meri je io resnica Ameriški agentje so pokupili ne samo vso rudo kar jo morejo izkopati v Mehiki, ampak tudi ž i vila ter govejo živino.' ne samo ^prišteti je treba tudi usnje, lesne izdelke, steklo, bombaž, sadje itd. Vse to je izčrpalo že Utko malo ekonomijo dežele, katera je šele v razvoju in s tem povečalo nevarnost inflacije. Ža-služek delavcev se je le v mali meri povečal, tako da je tisto govorjenje o delavski prosperite^i v Mehiki le govorica V drugi meri so pa narasli profiti politikov, trgovcev in podjetnikov do ogromne višine. Naj bo tu krivda popustljivost vlade ali pa vojna in korumpiranje politi kov, nevarnost je tu, kateta bo — saj jaz 9e bojim, prinesla sla be posledice. (Dalje v prihodnji številki.) Podrobnosti Martin Dies ne bo več kandidiral. Za izgovor je navedel, da ga boli grlo. Predno pa gre s po-zorisča, bo razkrinkal "new deal". Tudi predsedniku ne bo prizanesel. Po njegovih besedah bo to nekaj senzacionalnega, kar bo eksplodiralo ravno pred konvencijo demokratske stranke. Martin je bil vedno hud človek, kateri je verjel v senzacionalne stvari — katere so pa navadno bile — klobase. Kajpada drage klobase. Mislim, da razen "America f i rs ter je v" ne bo nobeden jokal za njim. Ruski relif O njemu nimam ničesar poročati, Mogoče so sodrugi zgubili moj naslov: Jos. Oven, 211 So. Prospect ave.. Clarendon Hills, 111. Vem, da je sto in%o prostorov za darovanje —' ali verjemite mi, da je vsak dar, katerega darujete za ruski relif, dobro naložen. Oglasite se vendar? / VVilliom Grcen in sloga med unijami Predsednik AFL Wm. Green rad ob vsaki priliki apelira na unije CIO, da naj se vrnejo "v dom organiziranega delavstva", kar pomeni v Ameriško delavsko federacijo. Posebno jih je. vabil s takim apelom v govoru 30. aprila. Dejal je med drugim: "Gradili smo dom za delavstvo skozi mnogo let. Tistim, ki so se ločili od fdruženega delavstva in si ustanovili novo gibanje, kličem, naj se vrnejo domov, da se delavske vrste znova strnejo skupaj. "Predstavite si, kako močan bi bil glas združenega delavstva v dvoranah zveznega kongresa! Ne predstavljajte si niti za minuto, da delavstvo ne trpi škode vsled razdruženosti. Zapostavlja se ga, ker nasprotniki izrabljajo njegovo razdruženje." Ako bi manj apeliral, pa rajše deloval, da se AFL sprijazni z načelom industrialnega unioni-zma, bi slogi med unijami veliko več koristil. Priporočite prijatelju, naj si naroči Proletarca. Tole mi ne gre v glavo? To, da se voditelji unij tako zlahka uvrste v politiko kapita-»stičnih strank, nikakor pa ne v svojo, to mi nikakor ne gre v glavo. _ m m * POVESTNI DEL JUS KOZAK: ŠENTPETER (Nadaljevanje.) Zazdelo se ji je, da se je v grmovju zganilo. Pri znamenju sv. j Janeza vrh klanca je stopila človeška prikazen na cesto. Tik pred konja. Žival je odskočila, toda niti za trenutek ni postala, drejevega doma se je vselej ozr-1 Marija je čutila silen sunek in "Vse jim bom povedal. Sam. Naj mi odpuste, če sem se motil. Zaradi tega nedolžnega otroka me je pretreslo, kar prihaja. Laž je zabloda, uboštvo Duha!" "Ne, ne! Iz fare se ne umaknem! Dušo jim dam. Vzemite moje srce, če sem kriv pred vami!" Oblekel je talar ter segel po pokrivalu. Z eno roko je jemal, z drugo se je križal. Začutil je led v nogah. "O, Jezus!" Pritisnil je roko na prsi. Padal je nazaj. "Ne, ne!" Z obema rokama se je branil. "Ljubim, ljubim!" je klicnil. Hotel je govoriti, govoriti, da bi živel. Nihče ga ni čul. Zrušil se je pred mizo, na kateri je še stalo nedotaknjeno kosilo. Far4ni so čakali. Dolgo ni bilo nikogar. Naposled je cerkovnik rahlo potrkai. Ker se ni nihče odzval, je pritisnil na kljuko. Ti-sit hip je odskočil. Tam pod mizo je ležal, velik in težak, kakršen je bil v življenju. Stisnjene ustnice so na zabuhlem obrazu pričale o težkem boju. Srce ni utripalo. V levici je stiskal pokrivalo. Po cerkvi je završalo. Na priž-nico je stopil kaplan in povedal: "Danes ne bo pridige. Ravnokar je umrl župnik Rožman. Molimo zanj." Žensko so zalgrieale, celo moškim so se rosile oči. Marija ni jokala, ker ni mogla verjeti. Prestrašeno je upirala oči v oltar. Skofička se je nagnila k sosedi in zašepetala: "Božja kazen!" Nato so se trume usule v žup nišče. Nekateri so poklekovali in mu poljubovali roko. Drugi so stali in strmeli. Zeba je glasno plakala. Med solzami je govorila: "Vedel je.' vedel. Matija ga je poklical." Dva dni je ležal pred farani Na sivi koži so se pokazale temne lise. Le ena poteza se ni iz-prcmAila. Kakor iz Matijinega obrazi je odsevala v blesku sveč na nakaznem obličju poteza več ne skrbi. la čez cesto, kajti izza oken so prežale nanjo škodoželjne oči. Celo to so ji zamerili, da še ni slekla po očetovi smrti žalne obleke, čeprav bi jo lahko. Go-deževka je zavratno pristavljala: "Za župnikom jo nosi, žj vc zakaj." Pri Hostarjevih pa so molčali, I hiši, odkar komaj se je zavedela, je že drvel voz po klancu navzdol. Ohranila je toliko prisotnosti duha, da je napela vajeti. Prižvižgal ji je kamen mimo glave. Zadel je konja na hrbet. Nekdo je zabrlizgal tam zadaj, takoj nato v njeni bližini. Zdelo se ji je. da čuje ljudi za seboj. •Moj bog, če pade!" je prosilo žalost je hodila po I v njej/šepetaje je prigovarjala: e umrlo Rozmanovo srce. Le * "J J J, K Luka se je pomladil. Oprezno je^^' P™.™^; 1 j Aiaj/im- aJ\ a i« »o Vsak hib se je zdelo, da bo voz čuval nad Ale.em, delal je »1 ^ ^F JJ- parkrat dva. da se je Marija lahko posvetila otroku. Izogibal se je slehernemu pogovoru o njem iz bojazni, da bi se ne izdal. V dveh tednih je Aleš okreval, Luka ga je odskočil na levo, zdaj na desno. Ničesar ni videla. Tema krog nje. V prsih praznota, kakršno izdolbe najhujši strah. Ostra i ji je brila v lice, od vse- je vodil po dvorišču. Proti večeru po se je vselej začel zopet ba- | ^P8 - - pa au jv ljudi. Se moliti ni mogla. Konj se je spodtaknil. Najbrž j imel ie pH^iinU Marij. , »jSSS?'^ A.MEKI&KE IN ANGLEŠKE ČETE V ANGLIJI ae ie mnogo mesecev vešbajo aa vpad na kontinent. Gornje je slika ameriške pehote, ki lio v invaiiji imela v boju i nemškimi "nepremafIjlvimi" ogromno vlogo. *a je lahko umirila. Parkrat je Luka opazil, kako se je izza plota na dvorišču dvignila Skofički-ia glava, ki je vselej hitro izginila, kadar ju je zagledala Nekega dne pred pustom je .topil Luka pred Marijo. Jutri bo zborovala zadruga. Prišel je čas." Ona ga ni hotela razumeti. 'V Mengšu je semenj, moram roti kateri izredno intrigira. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO <•* NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina M Zdrvi*ne drlave (imn Ckka|«) In Kanado $6.00 *• l«t«i $3.0* sa pol lota t $1.50 m Uiti letaš sa Chicago In Cicere $7.90 s« celo letoj $3.75 sa pol lota; se Inosomateo $$.00. Naslov za list in tajništvo je: 20.77 So. Lanndalf iltrnuf • * • i * < hieatfo 23, Illinoi* Srhobran in drugi, ki se navdušujejo za Dražo Mihajloviča, so iz zadnjega Churchillovega govora lahko razvideli, da se ogrevajo za napačno osebo. Tako je zatonil mož, ki je preko noči zaslovel za legendarno osebo vojnega poveljnika v okupirani deželi; In nasledil ga je Tito, o katerem več in več ljudi trdi, da to ni junak v kaki izmišljeni povesti, ampak resničen poveljnik resničnega upora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Kralj Peter bržkone ni rad zavrgel svojega vojnega ministra, a nad njim ima besedo še kdo drugi kot pa člani "kamarile", in tisti drugi so gospodarji nad banko, ki Petru m njegovi Žlah-ti nakazuje kakih $20,D00 na mesec. A P je poročala iz Londona, da so angleški industrialci v skrbeh zaradi vesti o velikih naroČilih sovjetske vlade v Zed. državah, ki pridejo v veljavo po vojni. Baje je Moskva naročila v Ameriki za dve fn pol milijarde dolarjev raznih produktov, ki se jih Ji začne dostavljati Čim nastane mir v $vropi. Drugi v Angliji se zgražajo, češ, pri nas Rusija nima sovražnikov, a v Zed. državah pa vse polno, a vzlic temu se je odločila podpreti z naročili rajše njih kakor pa nas. Kar pomeni, da "business Is bu-siness". Rusija se nadeja od Zed. df Žav boljše post r HTM fn trwtrd$ koncem konca tudi boljše politične bpore. Spletke o bodočnosti Jugoslavije bodo nekoč vzbujale začudenja. Namreč kadar se bo smelo o njih svobodno pisati. V teh okolščinah pa so si poročila tako v protislovjih, in cenzura pa toliko stroga, da je pravo sliko o položaju v razširjenih dnevni-kih> revijah in tednikih nemogoče podati. V vsakem slučaju se zoperštavi objavi kdo, ki smatra. d4 M spis, čeprav Je resničen, utegnil koristiti sovražniku. Tako na primer je bilo 15. maja poročano. da je kralj Peter na konferenci jugoslovanskih poli-, tikov v Londonu odločno izjavil, da Mihajlovič ostane jugoslovanski vojni minister. A nekaj dni pozneje pa, da ga je zavrgel. Kaj se je med tem dogodilo za kulisami, to pa bo poročano kdaj pozneje. Kardinal Augnst Hlond ni napreden katoliški duhovnik. Toda po zlomu Poljske je rajše odšel iz dežele kot pa da bi v nji ostal ter se moral ravnati po Hitlerjevih navodilih. Dobil je zavetje v Španiji, potem v Franciji, kjer je končno prišel nacijem v roke. Poročilo AP, datirano iz Barcelone dne 17. maja pravi, da ga imajo naciji zaprtega v ječi Fresnes blizu Pariza, kjer je težko obolel. Slovenski klerikalci v Ameriki bi se iz tega lahko učili, da ni potrebno niti visokim svečenikom v vsem pok i mati Hitlerju. Šidney Ilillman je vsled politične akcije unij CIO, kateri na-čeljuje, v kongresu, v radiu in v časopisju jako napadan. Kongresnik Hoffman iz Michigana ga je v žvezni zbornici označil za v "tujini rojenega" umeševal-cA v našo (ameriško) politiko. Kongresnik McCormack iz Mass. pa je odgovoril: "Mar je človek zato, ker je bil rojen v inozemstvu, slabši Američan kot pa tisti, ki je tu prišel na svet?" O sebi je pojasnil, da je on iz rodu priseljencev šele v drugi generaciji, pa se smatra prav tako za dobrega Američana kot tisti, ki se ponašajo, da so njihni predniki prišli sem že pred osvobodilno vojno. Predniki vseh, razen Indijancev in Eskimov, so bili v inozemstvu rojeni, in njih-na zasluga je, da so Zed. države to kar so. Čas bi Že bil, da se bi ameriški politiki nehali zgražati nad onimi, ki so tu ne da bi bili tukaj rojeni. ProporČno je škodljivcev deželi veliko več med onimi, ki jim je tu tekla zibel. JOE BAVERS JE VEDNO V JECI have to make this Lodge here pay me for sueh service and I would not like to do this unless there was a chance of succrss. From my letters your courtesies, I am Sincerely yours, Harry C. Barker. State of Illinois Executive Chamber, Springfield Dwight II. Green Governor April 28, 11)44 SODELUJTE V KAMPANJ I ZA TIS0C NOVIH NAROČNIKOV VSI, KI SOGLASATE "•-V S SMERNICAMI PROLETARCA *Sf. Louis, Mo. — Enkrat sem že pisal in apeliral na rojake v pomoč osvoboditve Josepha Ba-versa in apeliral za prispevke. Rojaki, ki so se za stvar zanimali, bi gotovo radi vedeli, kako je s to zadevo. Na tisti prvi apel so prispevali $84 Vsem, ki so kaj dali, se v imenu J. Bavcrsa iskreno zahvalim. Stroškov sem imel dosedaj $130. Imen prispevateljev ne bom navajal, ker bi vzelo preveč prostora. Kdo bo morda vprašal, čemu nisem že prej poročal. Po pravici povem, da sem bil čez glavo zaposlen. Ne bom dosti pojasnjeval, kai sem že vse poskusil za rešitev J. Baversa. Ako bi bilo nekaj tisočakov na razpolago, bi morda šlo bolj gladko, ker illinoiske postave so v tem jako stroge. In pa sedanji illinoiski governer je zelo trdosrčen. Njemu je vseeno, tudi če človek po nedolžnem so-gnije v ječi. Priporočam rojakom, da sc obrnejo do governer ja Dwight H. Greena s protesti, ali pa na pravnika, ki deluje za Baverso-vo osvoboditev. Njegov naslov jc Harry C. Barker, 506 Olive st., St. Louis 1, Mo. Kdor bo kaj pisal alt pa poslal protest, naj vedno navede Ime in številko jetnika, Napišite takole: Sub-joet, Joe Bowers, 8770, Mcnard, Illinois, Sedaj je to zadnji korak, s katerim še lahko poskusimo v akciji za njegovo oprostitev. Ob enem s tem pošiljam v priobčitev dve pismi, da iz njih razvidite, Če se je še vredno truditi, kajti sedaj bodo stroški. Odvetnik mi je sporočil, da bodo znašali kakih $200, ki jih pa jaz sam ne zmorem. Pardon Board stane novaca. Odvetnik mi je naročil, da bi rad sporočilo, ali naj z akcijo nadaljuje, že koncem maja. Omenjeni pismi, ki sem ju pre jel v zadevi, sc glasita: April 22, 1944. Mr. John William Chapman, S«cretary to the Governor, . State House, Springfield, 111. Subject: Joe Bowers 8770 Mcnard Dear Mr. Chapman: In my letter to the Governor of January 31st, I said that "I»undcr-stand some other group in Illinois has been tvorking on this problem too, but I am not famlllar with what they are dolng" I since Icam ed that someone inst.tuted a haboas corpus proceedlOg for him. On what theorj it too much for me I have a letter from Judge Casper Platt of Danville who says, "I have written several letters recommend-ing that he be pardoned. The pardon board denled the petitlon. wmild be glad to write a letter re commendlng pardon * The correspondence I have had seems to lay stress on the fact this man has made so many efforts to obtain his release I rather get the impression that this works against him now. You very kindly sent me the in-structlona for making application for a pardon and to comj>ly there-With vvould require. conslderable work fT f undertbok tltoi I woull Zadrege bogatašev zarodi rere, kadar sc poročajo Hči a*»e»*škega muHimilijo-you know77hink this man ought narja J. P. Kennedyja, kt Je bil to be released, but if there is not nekaj časa ameriški poslanik pri any chance of getting him out his angleški vladi, se je zaročila z friends might as wt»ll forget it. angleškim aristokratom marki-I vvould apprcciate it if you would j zQfn Hartingtonom. Dekle in write me frankly about this inatter fant gta za|jufcljena in zaradi and as far as I am concerned I wllllra7like v veri sta sklenila, da se be uuided by your suggestions , civilno. Tedaj pa je sto- Thanking you in anticipatkm of | kriška Hi- erarhlja — Kennedyjeva famili-ja je namreč globoko verna — in izjavila, da bo tak zakon srna trala za pregrešno zvezo. Fantova družina pa je anglikanske vere in po dednem pravu je on naslednik načelnika prostozidarske lože. Iz vsega tega je nastala zelo zamotana verska afera in prizadeti cerkvi sta jo vprizoriii, ker sta obe familiji "odlični" in bogataški. Za ukinjenje priseljevanja po vojni Senator Thomas iz Oklahome je v zvezni zbornici predlagal, naj se prepove vsako priseljevanje v Zed. države skozi pet let po vojni. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA Mr. Harry C. Barker 500 Olive Street St Louis (1), Missouri. Dear Mr. Barker: Upon reccipt of your letter of April 22, relative to the čase of Joe Bowors, No. 8770, Menard, I re-(jucstcd the Division of Correction for information as to this čase and they replied to thc effect that the only way possible, under the law of the State of Illinois, for Bowers' čase to be brought to the attention oI the Pardon Board and Governor Green vvould be by a further ap plication for executive clemency. They vvere, of course, unable to ad-vise as to vvhcther or not if sueh application was received that favorable recommendation would be made to the Governor and as to vvhat actk» he miRht take on the Pardon Board s recommendation. The fact that Bovvers has made numerous applications to the Pardon Board for cxecutive clemency has no bearing whatsoever upon their aetion in the matter. Under the law of the State, a prisoner may make an application as long as he is eligilbe to do so with no detri-ment to his čase. Yours very truly, John Wm. Chapman Secretary to the Governor. so Vem, da je mnogo rojakov, ki v takih zadevah bolj poučeni kakor jaz, zato bodo iz teh pisem bhko presodili. Ako bo kdo kaj prispeval v kritje stroškov naj aošlje na spodnji naslov. Ako bo od skupne vsote kaj ostalo po plačanju pravnih stroškov, bo znesek poslan pomožnemu odboru slovenske sekcije, ki nabira v pomoč rojakom v starem kraju Gornji dve pismi mi je prepisala iz originalov mlada Slovenka, ki je učiteljica vseslovanske-ga pevskega zbora v St. Louisu. Čemu je Joe Bavers v ječi, sem že pojasnil v prejšnjem dopisu. Ozenjen je bil z neko vdovo Francozinjo po rodu, in ko sta se sprla, gft je tožila, da ima razmerje z njeno hčerjo. Slučaj je hotel, da je bil bodisi vsled slabega zagovornika, ali pa vsled predsodkov sodnika, spoznan krivim in obsojen. On trdi, da jc bil poslan v zapor po nedolžnem. Ciril Medved. 6007 Gravois Ave., St. Louis 16, Mo. Komunisti v Mehiki ostanejo pri svojem imenu Po razpustu kominterne so komunisti v Mehiki neuradno sklenili, da bodo na svoji prvi konvenciji svoji stranki spremenili ime iz komunistične v socialistično stranko. Na konvenciji, ki se je vršila nedavno, pa so zaključili ohraniti prejšnje ime. VII. IZKAZ Cleveland, O. August Komar $5, A ugust Kužnik $1, skupaj $6 00. (Poslal John Krebel.) Diamondville, Wyo Po 50c: John Starvasnik in John Kržišnik; Andro Klun I5c, skupaj $1.15. (Poslal Anton Tratnik.) Chtcago, III. Neimenovana $6.65; Frank Benchina $2; Mrs. N. Božič-nik $1; Steve Malnarich 75c. (Izročil F. S. Tauchar.) Frances Vreček 48c, skupaj $10.88. Waukegan, lil. Joe Žagar $1; po 65c: Anton Gosar in Frank Grim-Šič; Martin Judnich 35c, skupaj $2 65. (Poslal Martin Judnich.) Js Oakland, Calif. Anton TomAič 95c; Albert Hrast 50c; Anton Zaitz 23c; po 15c: Frank Dežman, Louts Kužnik, Frank Žagar in Tony Mfl-ler, skupaj $2.30. (Poslal Antoh Tomšič.) Cleero, III. John Korun $2. Izročil Frank Alesh.) Detrolt, Mich. John Zornik $1.50; Anton Potokar $1; Kathy Junko 75c in Mary Bernik 65c. Za slednji dve poslala K. Junko), ^akupaj $3.90. San Jose, Calif. Mary Fermer $2.65. Johnstown, Pa. Anton Mele $1; Frank Mikolich 50c, skupaj $1.50. (Poslal Frank Cvetan.) Cleveland, O. Frank černe $2; Frank in Mary Ipavec $1, skupaj $3. (Poslal Anton Jankovich.) Fairport llarbor, O. Lovrenc Ba)c $143 Milwankeet Wis. Joe Vidmar $1; po 50e: John Jerman, Joe TamSe, Louis Ambrozich, Joe Žagar, Joe Ritonja, Frank Bizjak, Frank Klop-čič, Anton Demshar in Jack Zmauc; po 25c: Frank Maroh, John Potisek, Leo Rozman, Gcorge Vasil, Mar* Roshel, Anton Kvas, Frank Rem-shak in John Kadunc. skupaj $7.50. (Poslal Louis Barborich.) Sherldan, Wyo. Anton Podobnik $1.00 Skupaj $45.96, prejšnji izkaz $540.14, skupaj $386 10. Opomba: V prejšnjem izkazu pomotoma zabeleženo, da je prispeval John Thaler, Cleero, III., $2. Pravilno bi moralo biti Anton Trojar, Chicago, 111. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne —Delo jamčeno TELEFONI t CANAL 7172—7173 llHllMMIMMt»»MMM»IM ...................MIHIH........ M j 111 m....... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. i Tel. MOHAWK 4707 1838 N, HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS .... V. M ■■ M. H mj ........................ Kako si Titova armada pomaga z dobavljanjem živil in blaga Kako »i jugoslovanska narodna vojska, ako res šteje četrt milijona moi, ali pa magari le sto tisoč, pomaga v oskr-, bovanju moštva s hrano? Bori se v zasedeni deieli, kjer sa vsa komunikacijska sredstva v posesti sovražnika. Od kje dobiva živila, od kje obleko, zdravila in druge potrebščine /a svojo armado? ZOJSA je nam poslal o tem sledeče poročilo. ki ga je napisal Zorko Golob. Največja moč naše vojske leži v tem. da je to naša narodna vojska. Naš narod in naša vojska sta neločljivo povezana, V življenjski nevarnosti so žene nosilo hrano v prve vojne vrste. Narod je dajal tudi poslednje grižljaje, ker je vedel, da ga vojska čuva pred ropanjem, nasiljem in požari, da mu prinaša svobodo. V zadnjem času posebno v krajih južno od Save in Kolpe količina hrane, odmerjena za vojsko ne zadostuje več za njene potrebe. Razširilo se je mnenje, da je po kapitulaciji Italije prišla naša NOV do večjih zalog, ki bo zadostovala za dalj časa. To mnenje je popolnoma napačno, ker so male njene zaloge ie izčrpane. Drugi zopet mislijo, da bo prepeljana hrana iz severne Hrvatske zadostovala za prehrano vojske in ljudstva iz Like, Korduna. Gorskega Kotora in Hrvatskega Primorja. Ne smemo se varati: razlita Sava, pogosti sovražnikovi napadi, slaba l>ota in pomanjkanje prevozne živine — vse to moti prevoz hrane iz severne Hrvatske. Imamo odbornike, ki svoj narod in neaktivnost pri zbiranju hrane skrivajo za razne izgovore Pravijo, da je ljudstvo izmučeno in izčrpano, da ne more ničesar več dati. Tako mišljenje je samo dokaz, da ti tovariši nimajo pravega stika z ljudstvom ali pa prikrivajo svoje brezdelje, s čimer zavestno ali pa nezavestno pomagajo sovražnikom in raznim špekulantom, ki še vedno hočejo borbo lastnega naroda. Nekatere nase organizacije so slabo ocenile stanje prehrane in niso polagale dovolj pažnje kampanji za prehrano takoj po žetvi. Posledice so jasne. Tako važnega vprašanja, kakor jc zbiranje hrane za našo vojsko in za najsi-romašnejši del našega naroda, ne gre obravnavati z lahkoto. Nikakor ne sme biti, da bi borci, ki branijo naše vasi in mesta, ostali brez hrane ali pa da bi pogrešali najvažnejša živila. Naša vojska je vedno odvisna od ljudstva, kar se tiče prehrane in od nikogar drugega. Sami smo se hranili in branili, ker smo vedeli, da je prava svoboda samo tista, ki si jo priborimo sami. Nikdar in v nobenem vprašanju se ni delala razlika med borci in ljudstvom Ko je ljudstvo prišlo za časa ofenzive v težak položaj, je vojska dala iz svojih skladišč vagone hrane, da prehrani gladno ljudstvo in zato je narod videl, da jc njegova hrana najvarnejša v vojnih skla diščih. Ako smo mogli lani poleti pre-hraniti našo vojsko, ko so bile naše organizacije šibkejše m naša vojna moč manjša — bomo to storili tudi letos. Prehranbe-nc komisije bodo s pomočjo anti-fašističnih organizacij vodile nabiranje hrane. Na masnih zborovanjih po vaseh bo vsak posa meznik izjavil, koliko hrane more in želi dati za vojsko Tam, kjer obstojajo odviški hrane, toda ni zadosti zavesti o potrebah ljudstva in vojske, — bo prišlo do prisilnega odkupa hrane, ki bo služila kot pomoč onim, ki se ne morejo preživljati sami. Na konferenci krajnih in okrajnih odborov je treba izdelati skupno z ostalimi antifaši-stičnimi organizacijami jasen in pregleden načrt kampanje za zbiranje živil in začeti med ljudstvom tekmo pod geslom: kdo bo nabral več za svojo vojsko in potrebni narod. Ako izpolnimo vse, kar je pred nami in razumemo vso važnost in pomembnost tega vprašanja, tedaj bomo rešili tudi ta veliki problem: prehrano naše vojske. Kakor vedno, se moramo tudi sedaj osloniti samo na lastno moč in zbrati rezerve za vojsko in o-mogočiti dobro oskrbljeni voj ski, da izvojuje svobodo. VELIKO DELAVCEV IZOSTAJA Z DELA "VSLED NEZNOSNIH RAZMER" Joseph D. Keenan, ki je podpredsednik odbora za vojno produkcijo, je v svojem nedavnem poročilu ugotovil, da je veliko delavcev zdravstveno primora-nih izostajati z dela vsled "neznosnih razmer". Te 90 zapopadene v slabi hrani, ker je v marsikakem novem municijskem centru, ali pa v starih prenatrpanih, dobre nemogoče dobiti, saj ne po taki ceni, ki si Jo delavci morejo privoščiti. Dalje stanovanja, ki 90 brez udobja in mnogokje tudi brez higijenskih pripomočkov. Cele naselbine brez dobre pitne vode, brez kanalizacije in brez drugih udobij. Zdravstvene nege ni, le delo, dolge ure in bržkone edina "zabava" ljudem so gostilne, marsikje pa le beznice. Ako prizna razmere v mnogih industrijalnih krajih za "neznosne" tako važen državni uradnik, kakor je J. D. Keenan, potem je jasno, da uredniki delavskih listov in drugi prijatelji ljudskih koristi o tem nič ne pretiravajo. Ob enem mi dodajemo, da ti sti, ki v takih krajih žanjejo dobičke, lahko žive v največjem udobju in se za probleme svojih delavcev sploh ne brigajo. Jeze se le, če ne pridejo vsak dan točno na delo, ker jim z izostaja njem odkrhavajo profite. GORNJE JE SUKA IZ ITALIJANSKEGA ME8TA, ki m ga napadli • italijanski) partisani in ga imeli deset dni sasedeaafa, predno soM mogle nemške čete ftsgnati Is ajeffa. •t.* jih O FAŠISTIČNEM NACIONALIZMU (Sledeči članek je iz Heinrich Mannove knjige "Der Hass\ Na nacionalizem se sklicujejo vsi, ki povzročajo in izkoriščajo človeško bedo. Nacionalizem je idealno opravičevanje, Če ljudje. sklicevali močni in plodoviti rodovi. nikdar niso potrebovali neke "nordijske rase". To raso so iznašli kar na ivojo roko. Vrhti tega nastane mistika krvi. Narod' naj "krvna skupnost*, kakor da ni že očividtio postala n lačen i v svoje nacionalne me-j intcrcsha .^pmat z intcifscntl, je, stradajo, niso zaposleni in po-| ki ^ zaintws!nlni v fefo Noše vojne izgube znašajo nod 200,000 mož Od kar smo v vojni, pa do začetka maja, znašajo izgube oborožene sile Zed. drsa v na vseh bojiščih 201,454 mož. Izmed teh je bilo 46,518 ubitih, 76,391 ranjenih, 42,749 pogrešanih in 35,-796 ujetih. Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR KERNOVO "ANGLEŠKO-SLOVENSKO . BERILO" v4 ' "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave.,. CHICAGO 23, ILL. divjajo. Nacionalizem opravičuje kaotični nered v gospodarstvu. v vojni pa poveličuje cek) popolno zmedo. Nacionalizem stoji nad visoko razvitim kapita-lizmonf, nad militarizmom. ki sta moralno odvisna od njega ... Nacionalizem je v začetku po-peševal življenje kakor druge ideje. V svojem razvoju je pa postal za vsako čuječo zavest groza, ki jo sedaj vidimo. Nacionalizem se je rodil v Franciji — kar še ni motilo nobenega nemškega nacionalista — in iz-vojeval je veljavo naroda proti tiranstvu. Francoska revolucija je bila nacionalna, ni pa sovražila nobenega naroda; temveč vse je ljubila; njen duhovni vir in vir nacionalizma je filozofska humanost (človekoljubnost) 18 stoletja ... Nacionalizem je tudi v Nemčiji pričel z demokratičnim pobratimstvom in je bil ljudsko gibanje proti tiranstvu. "Bodite enotni, enotni, enotni!", ie pisal simpatizer francoske revolucije — Schiller in te besede so tako mogočno učinkovale na odru. ker so oblastniki preprečili, da bi postale resnica. Naj-vzvišenejše, kar je povedal nemški nacionalizem, je povedal, dokler še ni obstojala nemška nacionalna država. Dolgo so zaman čakali na njo, slednjič se je pojavila — samo žal, ne iz tega, da bi jo ustvarilo notranje povelje iz nje same: "Bodite enotni". Tuja vojna se je morala razvneti in se zmagovito končati. Nacionalizem tedaj že davno ni bilo ljudsko gibanje, temveč je že služil vsakemu oblastniku, da hujska narode drugega proti drugemu. V tem poznem stanju ga je prevzela nemška nacionalna država, ki jc z zamudo prišla kakor kasneje republika — obe novorojeni s starostnimi znaki. Ukoreninjen še v dobi optimističnega razuma, poln dobrohotnosti in samozaupanja — to je bil nacionalizem, ki ga danes živeči nismo več poznali. Ta nacionalizem, ki ga moramo danes prenašati, je sestavljen iz samih zanikanj in nobena stvar ga bolj ne spravlja v besen izbruh kakor čuvstvo njegove lastne manjvrednosti. Nacionalizem zadnjega štadi-ja se oblači v ideologijo blaznosti: nobeno resnično dejstvo ji ne ustreza, zato prezira in taji vse. Nacionalistična ideologija je, kakor se spodobi, proti temu, da bi posamezne osebe mislile. Kakor da narod enkrat za vselej prinese s seboj na svet svoje ideje, ne da bi te ideje imele svoje očete. Toda v vsakih plodovitih možganih Žive kali iz vseh dru-gifi plodovitih možganov in duh je ne le najvišje, temveč tudi najmnogovrstnejše sodelovanje ljudstev. Je samo nadnacionalni duh, ker obstoja samo duh v splošnem, pa ne nemški ali francoski duh ločeno sam zase Da misliš nacionalistično, je vsekakor potrebno, da odklanjaš razumsko mišljenje. Kdor ne prfcnaša duha, se sklicuje na kri. Nanjo se niso nikdar rmz- se jih poslužuje Hitler Oziroma, eni izmed obtožencev so v svojem hujskanju v progone zatrjevali, da je Hitler t njimi Še pre-milo postopal. Tu se bo z njimi obračunalo nagloma, ker telefonskih drogov in dreves, na katere se jih lahko obesi v množicah, je dovolj. vprašanje POUSKE zlorabljano za boj proti soyj. uniji (Nadaljevanje s 1. struni.) čemur se upira nc samo poljska vlada v Londonu, ampak ves poljski propagandni* aparat v toliko radi Poljakov na Poljskem, ampak vsled mogočnega poljskega vpliva in poljske propagande v Zed. država^ in tudi v Angliji. Ampak v Moskvi so se odločili, da kar se Rusije tiče, je ona po premagan ju Nemcev za močno Poljsko, ki pa mora biti ob Črncem se bi vzelo vse pravi- državah, v Angliji in kjer Cnem v prijateljstvu s Sovjetsko i _ _ ijl ___ii -____i__■__j _ Čr» H r 11 n i o i m u in l/ •» i Itnliaiin !___u. vri___i.i.U_______i____l___i ce in se jih potisnilo v nekdanje suienjske razmere Nekateri so delovali, da se jih "odpravi" z še drugje imajo kaj veljave. V zveznem kongresu v VVash-ingtonu se oglašajo poslanci in de|xjrtacijami v Afriko, ali pa se senatorji, ki z zgražanjem vpra- jim napravi konec na način, s kakršnmi je Hitler zredčil židovsko prebivalstvo na Poljskem in v Ukrajini. Tujerodcem naj se odvzame vi« "boljše službe". Politične šujejo, čemu se je predsednik Roosevelt Rusiji toliko podal, da je atlantski čarter glede Poljske, Finske in baltiških dežel |>o|)ol-noma pozabil. A njihovo zgražanje v resnici Urade se jim prepove. Vsa važna j n| zaradi Poljske, pač pa ga hJi-mesta naj dobe poltni ljudje". ličnih merah, z goljufi in prevarane! ^kakor navadno. Samovoljnost zgodovine je ustvarila večino narodov in "krvna skupnost" je povsod v glavnem v tem, da Je vselej en del drugega krvavo izsilil, da je šel 2 njim Sploh bi vsak del naroda lahko našel svoje sorodnike onstran meja. Zastarele pojme nacionalizem vknjižuje dalje, podobno kakor mrtve v volivnth imenikih; tako n. pr. suverenost i popolna neodvisnost) držav ali, če hočemo, narodov. V resnici že davno nobena država in zlasti nemška ne more sklepati niti za svoje notranje življenje niti na zunaj drugače kakor ft to dovoljuje ali vsiljuje celotna Evropa. V suverenosti gre lahko ta ali I oni narod malo dalje v svoji notranji politiki Doslej še nihče ne ovira nemškega naroda, če se pokončuje sam. samo da vzbuja vse početje videz prostovoljnosti. de je dopustno, da se spravi narod v avtarkijo popotna gospodarska ločenost zašel, kakor medij v ekstazo Naenkrat izginejo vsi od noša ji, vse odvisnosti od svetovnega gospodarstva. Industrijski narod od danes sc je z enim aktom postavil nazaj na stopnjo malega obrtnika. ki tako dolgo veruje v svojo neodvisnost, dokler ga ne pokupijo ali dokler mu ne zapro delavnice. Vsak narod še sme lahkomiselno povzročiti svoj lasten polom in s tem pospešiti tudi konec drugih. Nacionalistična ideologija blaznosti hoče zapreti cesto pred dejstvi, jih niti ne opaziti in korakati dalje. Suverenost! Pa Če gredo čez njo vsa živa dejstva! Življenje samo je proti nacionalizmu. Nacionalizem je kon-čnoveljavno zavozil v slepo ulico tako politično kakor gospodarsko, nacionalizem ne varuje nobene države več in uničuje ljudi. Nevarnost fašizma pred domačim pragom Delavski in liberalni listi ameriško javno*t ž^ več let opozarjajo na nevarnost fašizma, ki se ga fcojl pod gesli "križa in svobode", amerikanizma in supre-macije bele rase v raznih krožkih in organizacije širom dežele. Vgplo je dolgo, predno je bilo nekaj glavarjev i fašističnega nemškega bunda poslanih v ječa. in te dalj, predno je bilo par ducatov drugih kolovodij aretiranih in obtoženih. ' Toda tudi če bo teh 29 obtožencev spoznano krivim in občnih, ne bo zastran tega faši-nevarnost nič manjša. Iz ovaclj, ki jtm Jih delajo na obravnavi v VVashingtonu, je razvidno. kako zelo se Je po deželi že razširil fanatizem fašizma. V interesu vsega organiziranega delavstva, in vaeh svobodoljubnih ljudi je, da nevarnost fašizma domačega pridelka pravilno ocenijtf in zasnujejo proti nji boj, da se jo odpravi predno bi nas mogla vreči v katastrofo. čistokrvni belo- j n,J°> kot da se Jim rcs 8re za j male dežele in njihovo svobodo. Toda v resnici je njihovo sovraštvo obrnjeno proti Rusiji, ket ima ekonomski sistem, kakršnega se boje vsi, ki verujejo v svetost privatne svojinc in v izkori ščanje neposedujočih. sojoni I stična Mornarično posta Ameriška vojna mornarica ima opraviti vsak mesec s sedem I skega rodu prepričati, da s huj- Mnogo Poljakov za spravo Mnogo Poljakov bi rado politiko natezanja med poljsko za-mejno vlado in Moskvo ublažilo, oziroma odpravilo s sklenitvijo delovnega, realističnega sporazuma. Oni vedo, da Poljaki od sedanje Rusije ne morejo zahtevati toliko kot so si od nje vzeli 1. 1919-20. Ob enem razumejo, da če si poljski narod in Sovjetska unija najdeta pot v spravo, bo to ob enem pomenilo tudi otvoritev v sodelovanje med njima. In Poljska bi s tem veliko pridobila in prav tako Rusija. V Moskvo so nedavno dospeli zastopniki podtalnega gibanja na Poljskem in izrazili vladi željo, da bi radi z njo sporazum, ki bo jamčil Poljski svobodo in Rusiji pa prijateljstvo poljskega naroda. V Moskvt deluje že od pričet-ka vojVie poljski osvobodilni odbor v istem smislu. V Zed. državah je nekaj Poljakov, ki se trudijo duhovščino in politike polj- unijo. Vladajoči razred predvojne Poljske pa je bil USSR nasproten in ker sc hoče vrniti, nadaljuje s svojo prejšnjo politiko sovraštva d(f Rusije. Jasno je, da to vprašanje vsled teh razlik ne bo še tako kmalu izravnano. Eden bo moral v tem sporu pod-leči, in Moskva pravi, da ta eden nc bo Rusija, ampak poljska reakcija. ______ Podgane v mestih velika nadlega Dve največji ameriški mesti, Chicago in Now York, imata velik problem s podganami. Glasi se čudno, a ne za prebivalstvo. Kanali, pomoli in "slumsi" so gnezda te golazni. V Chicagu je poseben oddelek pod vodstvom komisarja za zdravstvo, ki ima nalogo pobijati podgane. Mestni proračun določa, da ima v ta namen pravico potrošiti $50,000 na leto. Ker se uničevanje podgan vrši znanstveno, s pomočjo kemikalij, lahko to delo opravlja par ducatov oseb. Pravijo, da uničijo povprečno v Chicagu vsak dan 6000 podgan. milijoni pismi. Ako ste prejeli te Mračni aa potefcla •ovite ja čimprej! da vam prosimo, ob skan.iem zoper Rusijo ne bodo Poljski prav nič koristili, pač pa z njim gnoje tla novi vojni. Poljsko vprašanje je med zavezniki eno najbolj spornih ne ameriški naciji izzivajo oblast in javnost (Nadaljevanje s 1. strani.) je povsem kopirana po Hitlerjevih. V svojih časopisih, ki so jim bili od kar smo v vojni ustavljeni, so udrihali po "komunizmu", ščuvali proti Židom in zahtevali, da se črncem vzame vse civilne svobodščine. Vsi obtoženci so svoje prevratnosti vršili pod pa-triotičnimi in "krščanskimi" gesli. Proti Rooseveltu in njegovi ženi so širili v letakih in risbah najgrte žalitve. V pamfletih, ki so jih širili med vojaki, so Jih urgirali, naj nikar ne prelivajo svoje krvi v prid "barbarske, komunistične Rusije" in Židov, katerih "prvak" v Zed. državah je Roosevelt. Za "Iztrebljenje" Židov Napram Židom so propagirali iste metode, da se jih iztrebi, kot Imenik zastopnikov Proletarca Kdor Mi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarca. prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše jpravništvu. ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčeme amstopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Prbtetatec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK | v '• t • norm knjižica, g poljudnimi navodili kako poeta ti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižico še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zc-dmjemh držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedmjenih držav in Poedinc države « glavnim mestom, številom prebivalstva »n velikostjo. Cena knjižici ja umo 50 cantov t poštnino vred. Naročila »prijemu: Knjigarna Proletarca S. Latvniale Avcnne CHICAGO 23. ILL. CAUFORNIA. Fontana: John Peč nik. OtžUH' Anton Tomšič. 1 o« An(•!••: Frank Novak. San FrancUcot A. Leksan. COLORADO Crastad Butiat AM. Slobodnik. Pooblo: Ludvig Yoxey. WaUanburg in *k»lica: Edwprd Tomšič. illinois. Ctotf in okolica: Frank Bisjsk. Joaeph Oblak. Chas. Pogorelec. Peter Verbovnik. Frank Zaits in Frank S. Taaehar. La Salto in nfcvticai Anton Udovich in lino 7,vvnik. Springfield: Josoph Ovra in John GorAafc. Virdon« Fr. Ilorsich. Wa«kf|«n N*. Chicago: Martin Jud-nlch. INDIANA. IndianapolU: Mary Stroj. KANSAS. Armat Anton Shular. Arcadiat John Shular. W«st Minoralt John Marott. MICHIGAN. Datroit-Doarborn: John Zornik. Leo Junko Sr., Joseph KJarieh in John Plaehtar. MINNESOTA. Bohlt Mat Mart*. Cfilaholm! Frank K lun. Dnlutk: John Kohl. El> i John Teran in Jaeob Kunstelj. Hihhlng: Frank Pipan MISSOURI St. Loals: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton F.ugel. tart Halona t Joneph MlhHirh. Rad Lodfoi K. Brinotnik. NFW j£rsey. Eliaabatk: Amalia Oblak. nf.w mf.xico Gallap: Mary tn Jennte Marlnšek. W*W TORK. Gow«ndo. James L>ekleva. OHIO. Akron • K on moro . Barbarlont Mike Kopač h in Matt Močnik. Bridgoport in okolica: Joseph Snoy art John Vitez. Cleveland: John Krebel in Anton Jankovich. Fairport H»rt>or: l/ovrvnc Baje. Gimrd: John Kosin in Andrew Krvi na. Li«t>on-Power Point: Jaeob Bergant Pinej Fork: Frank Zavrsnik. PowHatan Point, O.: John (tuzcl. Warrcn: Joseph Jež. PENNSYLVANI A. Aliquipp*: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Crafton-Moon Run: Jennie Jerafa. Canontburg-Strabanos John Tcrčclj in Marko Tekave. Export: Jo?. Brits. Foroat Ciljrt Anthony Prasler Jr. Point Mnrion: Tony Zupančič. Horminio: Anton Zornik. Imperial: Frank Auffuštin. John»iown in okolica: Androvt Vi* drich. Ilija Bubalo in Frank Cvetan. Latroho: John tn Mary Fradel. Ilouston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Meadowland»: Martin Baje. Park Hill • Conemaugh: Frank Pod Hoy. Rew: Anton Stopar. sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Prolrtarea. Ameriški družinski koledar in Majski Glas sa zapadno Penno Anton Zornik. Horminio, za Camhria in Somerset okraj pa Frank Cva« tan, Jobnatown. WASHINGTON. Soattle: Lueas IMieljsk. . • *«flb ' WE5T VIRGINIA. Elm Grovo: Frank Kosem. Star CHfj Iatrrrne« Selak. Tbomaa* Lenhart Werdinek. WISCONSIN. ' Milwa«tkoo in Wo»t AHIst Louis Bar- horieh. Skoboygan: Frank Stih. tVillard: Mike Krultz in Matt Mal-nar. WYOMING. Kommoror in okolica! Anton Tratnik in John II. Krsisfilla i Ročk Sprint«: John Jerob. ...................... POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George ManchoM PRISTOPAJTK K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 1 I NAR*XiTF SI DNEVNIK ] « t* Stan« ma liTA 99 colo lato $6.00. lota $3 00 Ustanavljajte nova drultva. Pe«et članov(ic) je treha xa novo druitvo. Naslov /.a list in ca tajništvo je: 2657 S. Lawnd«ile Ave. CHIOAGO 23, ILL. Dr. Jobn J. Zavertnik PHYS!CIAN and SURGEON 3724 West 26tti Mreet To|. Crawford 221S OFFTOK HOUTIS: 1:30 to 4 P. M. (Eseept Wed. and Sun.) 6:30 to 2:90 P. M. (Kxcept Wed., Sat and Sun.) Ro». 2212 Sa. RidgowaT Am. Tol. Craarford 9440 If no antarar — C aR A«.fi« 5700 44 i BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20 Ml 424 Bread Street JOHNSTOWN, PA. A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MONWE ALTU ST.—NO. 1916. Publithcd Weekly •» 2301 So. L«wnd«U A»t. CHICAGO 23, ILL., May 31, 1944. VOL. XXXIX. // Patriotic Devotion"-In War Time Recent statements by representative bodies of two great church organizations pay a tribute to Labor Unionism. The General Conference ot the Methodist Church and the Catholic Committec of the South are in agreement 011 thc statement that— Labor is tbe bulvvark of deniocracy. And so it is and must be. For, unless the vvorkers of a nation are organized, then the v ftiust have no ways for formuluting policies and taking aetion. Then policies must be made and aetion taken by some person or group other than Labor. And then the majority vvill be ruled, either by guile or by force, from the top. And that vvill not be dcmoc-iacy. Having added our endorsement to a general principle. wo now turn to a statement made by the Methodists in vvhich both labor and manage-ment are lauded for "patriotic devotion to war produetion." Wc*ll agree that sueh a tribute is deserved. But we want to raise the question of profits. Was it. vve ask, mereiy or mainly "patriotism" and "devotion" that resulted in the great flood of wealth from industry to the battlefields of the world? Or vvas it profits—vvhich advocatcs of the social and economic status quo hail as the mainspring of human activity—that evoked the best efforts of both management and labor? Well, assuming that the Methodists are right — Why cannot the same high principle apply in peace? We believe those principles—patriotism and devotion to the social vvelfare—can move men to greater effort than con^ from the incentive to pile up a surplus of dollars We believe it ali the more because it is around sueh principles that the leaders and mis-leaders of ordinary! people rally the masses vvhen there is an especially dangerous }ob to bc done. A soldier faces mutilation and death in the task assigned to him. But it vvould be an insult to the solidor and death to his morale to say. ' ri«k ynnr ljfy fnr the right tO |oot the^ vanguished." Instead. the soldier goes willingly to his death because he is told that he is fighting Tor the common right of aH mankind—for home, for freedom. for equality, for simple justice. Men fight and die for those ideals They vvould also vvork ai)d live for them if they became the way of life. Socialism vvould call forth the greatest efforts of men because the ideals of Socialism appeal to the real things of life. War isn't the only situation in vvhich the common good and basic nobility of human beings can find expression. Peace vvill see humanity giving ' patriotic devotion" vvhen the poisonous canker of the private-profit system is čast out of the economy of the nation and the vvorld.—Reading Labor Advocate THE MARCH OF LABOR ^OLPO0SESAI2R5IL?NBCLE'WE think "BOB" WATT WAS RIGHT TAX LIMIT An Attempt to Ansvver the Ouestion: "What Shall There is a sinister conspiracy go- We Do With the German People After the VVar?" f*pcn»!- of the rest <>f the people of| «mf«f«m» «f Ihe tettm.Uo-1 Uboc OUm, w>f rl«h. .ftod* the United States living in the low- er income brackets. It is a particularly sinister con-spiracy in that the plan proposed by the lobby of financial and indus trial lords of the present economic systcm is put out in sueh a way as to decoive our people. It is proposed by this millionairc lobby to amend the Constitution of the United States so that ali income taxes vvill be limited to 23 per cent. Let us take someone in what vve vvill call "the Henry Ford Brackct." 1 That is. someone in the million dol- j lar a year income class. On this income, he vvould pay novv about iirgued that a strong labor movement vvould go far tovvard solving the problem of vvhat is to be done with thc German people after the vvar. For ntany, many years German vvorkers vvere among the most in-telligent and loyal trade uninonists in the vvorld. They vvere more in-clined to talk Socialism than their American brothers, but that did not intei fere vvith their devotion to their unions. VVherever you find it, a labor union is a symbol of democracy 'i hal .s what "Bob" Watt had in mind vvhen he suggested that a vigorous labor movement might transform Germany from a war making to a IM-ace-loving country. Hitler feared the German trade unions, and, iearing them, he destroyed them, murdering some of their leaders and Jriving o the rs into exile. He realized that totalitarian dietatorship and ftcc lubor unions cannot exist side by side. • ♦ • Sume of Mr. Watt's opponents were disposed to hold the Gterman vvorkers rcsponsible for the cxistence of Nazism and for its long list of $800,000 in taxes, leaving him ™?!Un« T™'" u P*' ^act lhe trade unioni.U of Germany hid about $200,000 a year to live on nothin* X? "lth Hitleur 8 "" **>wer 80 long as they had a chance Under sueh an amendment as pro- 10 lhue b*"°l ^ *** «>"*ht him. posed bv the millionaire iobbv But the bl* ,lnanciers and »ndustrialists i 1 Germany vvent over to Hitler, gave him a majority in the Rcichstag and encouraged him to vvar Run or |ls age over business and are menace, method of operation have been dis-to "private enterprise." | ciose