IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKI POLITIKI  V ZADNJIH DVEH LETIH
Premalo cenjena izobrazba in znanje
Poročilo o uresničevanju in izvajanju družbenega dogovora o ka-drovski politiki v naši občini v letih 1985 in 1986 je bilo narejeno na podlagi vprašalnika, ki ga je občinska kadrovska služba poslala stode-setim organizacijam združcncga dela, podpisnicam tega dogovora. Se-stavljavcem poročila — občinski kadrovski službi, strokovni službi skupnosti za zaposlovanje in odboru za spremljanje družbenega dogo-vora — so bili v pomoč pri oblikovanju gradiva še podatki Zavoda za statistiko SR Slovenije, planski dokumenti ozdov in spoznanja iz vsa-kodnevne prakse.
Najpomembnejši namen tega po-ročila je bil ugotoviti kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in predvideno zaposlovanje do leta 1990. Zboriob-činske skupščine so namreč že pred tremi leti sprejeli vrsto sklepov in stališč, ki so zadevali predvsem izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih, celovito planiranje, si-stem spremljanja razvoja sposobnih kadrov, problematiko štipendiranja in podobno. Obdobje dveh let je sicer prekratka doba, da bi se že po-kazali večji premiki na bolje, vendar je mogoče oceniti, da je dejavnost na tem področju živahnejša.
Vprašalnike je vrnilovseh llOan-ketiranih ozdov, v katerih je zapo-sleno 29.229 delavcev, to je 90.5 od-stotka vseh, ki delajo v naši občini. V to raziskavo ni bilo vključenih 3067 delavcev, ki združujejo delo v manj-ših dčlovnih o.rganizacijah in skup-nostih.
Poročilo ponuja za obravnavano obdobje celoten pregled nad področ-jem kadrovske dejavnosti, od ocene izvajanja družbenih dogovorov, sta-lišč in sklcpov občinske skupščine,
izobrazbene strukture zaposlenih, projekcije kadrov do leta 1990, de-lovanja kadrovskih služb v ozdih in občinske kadrovske službe, do sa-mega izvajanja kadrovske dejavno-sti, dotaknilo pa se je tudi razvojno-raziskovalne in množične inventivne dejavnosti. in sicer v luči kadrovskih in organizacijskih zmožnosti ozdov.
Kot smo že omenili, dela v občini 32.293 delavcev, med njimi jih je nekaj manj kot tretjina, natančneje 10.289, žensk. Delavcev izdrugih re-publik je 10.132. Zamisliti pa sc kaže nad podalkom, da ima od 29.229 delavcev, kolikor jih je bilo zajefih v tej raziskavi skoraj 72 odstotkov izobrazbo od prve do četrte stopnje, med njimi jih ima četrto stopnjo 31 odstotkov, srednjo šolo, oziroma peto stopnjo ima 4991 delavcev (17.08 odstotka), šesto 1984 (5,76 odstotkov) ter sedmo in osmo 1524 delavcev (5,2 odstotka).
V nekaterih delovnih organizaci-jah kadrovskim službam in s tem ka-drovski politikiSe vedno ne dajejo prave veljave. O tem priča podatek, da je srednjeročne plane ob koncu
lanskega leta imelo 118 ozdov, ka-drovske plane, ki naj bi bili njihov sestavni del, pa le 73 ozdov. Pri 27 nosilcih planiranja je kadrovski plan opredeijen le načelno, 18 pa jih s tem v zvezi v srednjeročni načrt ni zapisalo ničesar.
Do leta 1990 naj bi se število za-poslenih v občini v primepjavi z letom 1985 povečalo za 8 odstotkov. Povprečna letna stopnja rasti zapo-slovanja naj bi bila 1,5 odstotka, kar kaže, da so planska predvidevanja ozdov usklajena s srednjeročnim na-črtom. Vendar v delovnih organiza-cijah še vedno predvidevajo preveč novih delavcev s prvo do četrto stopnjo izobrazbe, čeprav je tudi res, da nameravajo delež delavcev z vi-soko izobrazbo podvojiti.
Mošcanske organizacije združe-nega dela so v lanskem letu pri skup-nosti za zaposlovanje prijavile 5084 potreb po delavcih, kar je pet od-stotkov več kol leto dni poprej. Naj-bolj se je povečalo povpraševunjc po delavcih četrte, pete in šeste stopnje zahtevnosti, kar sicer kaže na to, da žclijo izboljšati izobra-zbeno strukturo. Leta 1985 je bilo namreč skoraj 74 odstotkov izraže-nih potreb po delavcih od prve do četrte stppnje, leto kasneje pa se je ta delež zmanjšal na 64,2 odstotka.
Drugačno podobo pa pokaže ana-liza o tem, kako smo te potrebe po-krivali v praksi, kako smo torej v re-snici zaposlovali. Številke povedo, da smo v celoti in še več »pokrili« le delavce brez poklica. Ti so se zapo-slovali tudi na mestih s prvo, drugo in tretjo stopnjo zahtevnosti. De-
lovna mesta, ki zahtevajo višjo in vi-soko izobrazbo, pa so ostala v polo-vici primerov nezasedena. Gre torej, vsaj sodeč po teh podatkih, za nes-kladje med ponudbo in povpraševa-njem.
lz obsežnega in izčrpnega poročila zaradi prostorske stiske ni mogoče izluščiti vseh zanimivih ugotovitev in številk, zato naj se dotaknemo leše nekaterih področij kadrovske poli-tike.
Zadnji dve leti smo v občini zapo-slili nekoliko več delavcev kot smo načrtovali v resoluciji, ven^jar je bila to posledica reorganizacija gradbe-ništva v Ljubljani. Brezposelncst se nekoliko povečala, od predlani do lani je narasla za 3,3 odstotka, ob koncu Ieta pa je bilo prijavljenih 317 iskalcev zaposlitve. Glede števila pripravnikov so podatki različni; če verjamemo odgovorom v vprašalni-kih, smo zadnji dve leti imeli v občini 1534 pripravnikov, podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko pa govori-jo, da je njihovo število za pol manj-še, bilo naj bi jih le 671.
Zanimiv je podatek, da 37 ozdov v občini meni. da izobrazbena struk-tura zaposlenih ustreza tehnolo-škemu razvoju. 53 pa jih ima ravno obratno mnenje. Slednji poskušajo svojim delavcem nuditi možnosti dodatnega izobraževanja, vendar se je lani v občini iz dela in ob delu izo-braževalo le 4,1 odstotka zaposle-nih, 9,2 odstotka pa se jih je stro-kovno usposabljalo (gre za krajše oblike izobraževanja). Na izboljša-nje izobrazbe strukture zaviralno vpliva več dejavnikov, med katerimi
V po$astitev 50. obletnice prihoda Josipa Broza-Tita na čelo KPJ, 50. obletnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, 45. obletnice ustanovitve I. slovenske brigade — II. grupe odredov, 45. obletnice V. SNOUB Ivan Cankar, 45. obletnice krško-muljavske bitke in obletnice ustanovitve grosupeljsko-stiškega okrožja OF
je vsekakor najpomembnejši nizko vrednotenje izobrazbe in znanja nasploh. Kaže, da se tudi letos ra-zmere bistveno ne bodo spremenile! Naj nekaj spregovorimo še o šti-pendiranju. Lani je plan za to po-dročje imelo 72 ozdov, kadrovsko štipendijo je prejemalo 1080 učen-cev in študeniov. Za to šolsko leto je
bilo razpisanih 1217 kadrovskih šli-pendij, od tega 843 za izobrazbo druge do četrte stopnje zahtevnosti, kar je dve tretjini razpisanih štipen-dij. Le dobrih deset odstotkov šti-pendij (146) je bilo namenjeno za visoko šolo.
D. J.