SKUPSCINSKI za obilne ČRNOMEU, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik X. Novo mesto, 15. novembra 1973 St. 26 VSEBINA OBČINA KOČEVJE 333. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj iz obrtnega zakona 334. Odlok o spremembi odloka o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje v letu 1973 335. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1972 336. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1973 337. Sklep o ustanovitvi iniciativnega odbora za oblikovanje kmetijsko zemljiške skupnosti v občini Kočevje OBČINA NOVO MESTO: 338. Odlok o določitvi lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju občine Novo mesto 339. Odlok o določitvi stanovanjskega standarda 340. Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti 341. Odlok o delni nadomestitvi stanarin 342. Odlok o dopolnitvi odloka o davidh občanov 343. Odlok o pobratenju občanov občine in mesta Novo mesto z občani občine in mesta Bihać 334. Odlok o podelitvi domicila v občini Novo mesto XTV. SNOB „Železničarski** 345. Sklep o podelitvi plakete Novega mesta TOZD ISKRA Šentjernej 346. Sklep o podelitvi plakete Novega mesta OZD Labod Novo mesto 347. Sklep o izdaji soglasja k sklepu delovne skupnosti osnovne šole Dolenjske Topiice o imenovanju šole OBČINA TREBNJE 348. Sklep O'razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Trebnje za soflnan-ciranje programa gradnje šolskih in komunalnih objektov OBČINA KOČEVJE 333. Na podlagi 14., 92.,in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 230. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1973 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj iz obrtnega zakona 1. člen S tem odlokom se urejajo tista vprašanja iz obrtnega zakona, ki so v pristojnosti občinskih skupščin, in sicer: — ureditev družbenega interesa za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti; - določitev natančnejših pogojev za opravljanje obrti kot postranski poklic, prodaje na drobno in sprejemanje na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. 2. člen Ugotovi se družbeni interes za opravljanje naslednjih dejavnosti: a) opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avto-dvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami; b) izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov; c) dimnikarstvo: č) izdelava in popravilo športnega in lovskega orožja; d) opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji; e) prodaja na drobno; O pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza. OPRAVLJANJE OBRTI KOT POSTRANSKI POKLIC 3. člen Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu ali ki so zaposlene pri samostojnih obrtnikih, gospodinje, upokojenci in kmetje smejo ob izpolnjevanju pogojev obrtnega zakona opravljati obrt kot postranski poklic v vseh dejavnostih, razen: 1. prodaja na drobno 2. dimnikarstvo 3. gostinske dejavnosti , 4. brivstva in frizerstva na območju Kočevja 5. izdelovanje živil z izjemo mletja žit 6. in take proizvodnje, v katerih se z uporabo avtomatov in drugih visokoprodukcijskih strojev proizvajajo izdelki za tržišče z enostavno predelavo surovin. Za ugotavljanje, ali se določena dejavnost šteje za dejavnost v smislu 6. točke tega člena, se uporabi mnenje, ki ga izda republiški sekretariat za gospodarstvo na podlagi 2. točke 145. člena obrtnega zakona. 4. člen Ne glede na določila prejšnjega člena se smejo opravljati obrtne storitve kot postranski poklic le za posameznike v naslednjih dejavnostih: 1. kleparstvo 2. ključavničarstvo 3. mizarstvo 4. vse stroke stavbne obrti. SPREJEMANJE NA PRENOČIŠČE IN HRANO PRI ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH IN KMEČKIH GOSPODARSTVIH 5. člen Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih oziroma kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste in dajejo gostom in abonentom hrano in pijačo ob pogojih, določenih z obrtnim zakonom. Občani smejo v svojih gospodinjstvih oddajati sobe za preliočevanje samo preko turističnih organizacij v občini. PRODAJA NA DROBNO 6. člen Občani smejo ob pogojih obrtnega zakona ustanoviti prodajalno za prodajo na drobno, in sicer v naslednjih naseljih: Polom, Onek, Brezovica in Stari kot - Novi kot. Za ustanovitev prodajalne v naštetih naseljih se sme izdati eno dovoljenje. 7. člen V primerih kršitve tega odloka se uporabljajo kazenske sankcije obrtnega zakona. 8. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. StevUka: 313-2/73-3/3 Datum: 26. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, l.r. 334. Na podlagi 30. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje v letu 1973 1. člen Odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje v letu 1973 (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/73) se v prvem členu točka d) spremeni tako, da se glasi: „35 odstotkov od ostalih plačanih davkov. “ 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenj- skem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. StevUka: 402-3/73-3/7 Datum: 26. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, l.r. 335. Na podlagi 23., 65, in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. 10. 1973 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1972 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Kočevje za leto 1972, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Kočevje. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: - dohodke 9,442.767,20 din - izdatke 8,995.533.04 din - presežek dohodkov nad izdatki 447,234,16 din 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 447.234,16 din se prenese na sklad skupnih rezerv občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/73). 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: -dohodke 599.015,86 din - izdatke - presežek dohodkov nad izdatki 599.015,86 din 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada za leto 1972 v znesku 599.015,86 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1973. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-27/73-3/7 Datum: 26. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine. Kočevje: MIRO HEGLER, l.r. 336. Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43(70) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1973 1, člen V odloku o proračunu občine Kočevje za leto 1973 (Skupščinsi Dolenjski list, št, 9/73) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: „Proračun občine Kočevje za leto 1973 obsega: din - dohodke v znesku 10,184.612,00 od tega: - razporeditev po posebnem delu proračuna 10,139.164.00 - razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 45.448,00 2, člen 7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: „Sredstva tekoče proračunske' rezerve se lahko uporabijo za izplačila osebnih dohodkov za nove namestitve, za nepokrite obveznosti in nepredvidene izdatke. Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razporeja ta sredstva in dovoljuje izplačila v skladu s prvim odstavkom tega člena. O uporabi sredstev proračunske rezerve mora svet poročati občinski skupščini.“ 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-9/73-3/7 Datum: 26. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, l.r. PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov spremenjenega proračuna občine Kočevje za leto 1973 Vrsta dohod. DOHODKI Glav. nam. Davki iz osebnih dohodkov in na dohodek Davki Takse Dohodki organov in razni drugi dohodki Dopolnilna sredstva Skupaj IZDATKI Prvotni Spremenjeni plan plan 4.377.020.00 4,552.931,00 4.422.449.00 4,669.611,00‘ 534.870,00 505.870,00 110.000,00 358,700,00 190.000,00 266.200,00 9,803.039,00 10,184.612,00 03 Kulturno prosv. dejavnost 04 Socialno skrbstvo 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost 07 Delo državnih organov 08 Narodna obramba 12 Dejavnost kraj. skupnosti 13 Dejavnost družbenopolitič. organ, in društev 14 Negospodarske investicije 16 Gospodarski posegi 17 Pr orač. obveznosti iz prejšnjih let 18 Rezervni sklad 19 Nerazporejeni dohodki Skupaj Prvot. plan 555.232.00 1.870.388.00 394.310.00 522.000.00 3.613.764.00 266.000.00 485.000,00 Spremenj. plan. 559.723.00 1.771.038.00 479.901.00 522.000,00 4.025.809.00 • 266.000,00 491.056.00 1.004.600.00 1,028.836,00 566.136.00 712.229,00 164.860.00 164.860,00 20.000,00 20.712,00 94.500,00 97.000,00 246.249.00 45.448,00 9.803.039.00 10,184.612,00 337. Na podili 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 130. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1973 sprejela SKLEP o ustanovitvi iniciativnega odbora za oblikovanje kmetijsko zemljiške skupnosti v občini Kočevje 1. Ustanovi se iniciativni odbor za oblikovanje kmetijsko zemljiške skupnosti v občini Kočevje (v nadaljnjem besedilu: iniciativni odbor). 2. Naloge iniciativnega odbora so: 1. priprava družbenega dogovora o ustanovitvi kmetijsko zemljiške skupnosti za območje občine Kočevje, 2. zagotovitev soglasja podpisnikov družbenega dogovora, 3. izvršitev kandidacijskega postopka za izvolitev začasnih organov skupnosti, 4. sklic začasne skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti V občini in izvolitev njenih začasnih organov. 3. V iniciativni odbor se imenujejo: - za predsednika odbora: Žlindra ing. Janez, Kočevje, Podgorska ulica - za namestnika predsednika: Andoljšek ing. Jože, Velike Poljane — za člane: Kastelic Jože, Predgrad 71 Klarič Miha, Nova sela 8 Zatler ing. Rado, Kočevska reka Gregorčič ing, Anton, Kočevje, Cankarjeva 3 Letonja ing. Stane, Salka vas 32 Rauh Peter, Predgrad Jakšič Matija, Slavski laz Frbežar Slavko, Bosljiva loka Turk Anton, Draga Pugelj ing, Anton, Lipa 3 Iniciativni odbor izvrši naloge iz 2, točke tega sklepa do 31. decembra 1973. 5. Iniciativni odbor preneha z delom po konstituiranju začasne skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti in izvolitvi njenih začasnih organov. 6. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. StevUka: 0254/73-1/2 Kočevje: .26, 10, 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, l,r. OBČINA NOVO MESTO 338, Na podlagi šestega odstavka 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS št. 51/71) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. oktobra 1973 sprejela ODLOK o določitvi lokalnih in nekate-goroziranih javnih cest na območju občine Novo mesto 1. člen S tem odlokom se glede na gospodarski in družbeni pomen razvrstijo javne prometne površine na območju občine Novo mesto v kategorizirane in nekategorizirane javne prometne površine. 2. člen Med kategorizirane javne prometne površine se določijo lokalne ceste I., II., III. in IV. skupine. Med nekategorizirane javne prometne površine se določijo: - prva skupina: mestne ulice - druga skupina: krajevne poti, ulice v naseljih, ki niso razvrščene v prvo skupino in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za promet. 3. člen Za lokalne ceste I. skupine se določijo: km Kandija - Gaber pri Semiču 15,670 Bršlin - Straža 8,225 Vavta vas - Podturn 6,200 Kronovo - Dobrava -Kostanjevica 10,990 Smednik - Mršeča vas 0,959 Žužemberk - Bič 3.345 stran 12 dolenjski UST-št. 46 (1233)- 15. novembra 1973 DOLENJSKI LIST — št, 46 (1233) — 15, novembra 1973 STRAN 13 Crmošnjice pri Stopičah -Stopiče 2,310 Ratež - Gabrje 6,160 Struge - Smreka 8,924 Skupaj: , 62,783 Za lokalne ceste II. skupine se določijo: Zalog (vas) — opekarna Zalog -Loke — Potok pri Gor. Straži 1,600 Odcep ceste Bršlin - Prečna — Ce-šča vas —Zalog 2,500 Sečišče Ragovska ulica - Ulica Marjana Kozine - Ragovo - Graben ^otok Šajser) 1,600 Šentjernej - Orehovica 3,500 Mirna peč — Dolenja vas pri Mirni peči 2,500 Mačkovec - Bajnof 0,900 Dol. Toplice - Podhosta 2,500 Mirna peč - Dobrnič 4,546 Orehovica - Dol. Mokro polje 4,114 Šentjernej - Pleterje - Drča 3,864 Šmarje — Vrhpolje — Cerov log - Orehovica 5,000 Dol. Maharovec - Draga 3,500 Žužemberk (Cvibelj) - Goli vrh (spomenik) 0,500 Lešnica - Stari grad 1,500 Dol. Toplice - Dobindol - Zadružni dom - priključek na cesto „Novo mesto - Uršna sela“ 8,700 Priključek „Novo mesto - Metlika“ - Vinja vas - Podgrad 2,00 Skupaj: 48,824. Za lokalne ceste III. skupine se določijo: Stopiče - Vrh pri Dolžu 5,540 Crmošnjice pri Stopičah -Hrušica 4,600 Gabrje - Mah Slatnik 7,780 Gabrje - Jugorje 1,500 Šentjernej - Mršeča vas 4,295 Sadinja vas pri Dvoru -Ajdovec - Frata 10,400 Zagradec - Ž vir če 2,00 Poljane pri Žužemberku - Šmihel pri Žužemberku - Drašča vas 3,000 Dolenja vas pri Mirni peči - Poljane pri Mirni peči 2,500 Avtomobilska cesta - Karteljevo - Knežija (meja) 5,000 Muhaber - Potočna vas - Dol. Kamence 2,000 Potok (Volavče) - Vrh pri Ljubnu — Mali Podljuben - Petane 3,200 Podgrad - Pristava 1,000 Otočec — Gumberk - Ratež 2,500 Graben (potok Sajser) — Krka 1,000 Opekarna Zalog - Sela pri Gor. Straži - Hruševec - Gor. Straža 2,900 Gradenc - Vel. Lipje 2,700 Vel. Lipje - Klopce - Lašče 2,600 Ajdovec - Brezova reber pri Dvoru 3,700 Žužemberk — Stavča vas — priključek „Dvor - Kočevje" 4,781 Brezovica („pri Beti“) - Obrh pri Smarjeti — Smar. Toplice - Žalovi-če — Gorenja vas — Smarjeta 6,000 Hrušica - Pangrč grm 1,500 Zajčji vrh pri Stopičah - Sela pri Zajčjem vrhu 0,700 Dol. Težka voda - Stopiče 0,500 Otočec (grad) - Drenovec -Ograja 1,500 Ivanja vas - Gor. Globodol — Dol. Globodol 4,500 Dol. Kamence - Kamen vrh -Ždinja vas 2,500 Stranska vas - Jama -Gor. Lakovnice 2,000 Sela pri Ratežu - Potov vrh -Vel. Slatnik 3,000 Škocjan — Goriška vas pri Škocjanu - Zagrad - Klenovik 4,000 Škocjan — Dol. Dole. — Gor. Dole — Telčice 5,500 Smarjeta - Strelac - Družinska vas -Sela - Bela cerkev - Draga 5,000 Otočec - Herinja vas — Paha 3,500 Vavta vas - Draganja sela 4,000 Potok - Prapreče - Dol. Mraševo3,500 Dol. Mraševo — Gor. Mraševo 0,700 Stranska vas pri Žužemberku — Gradenc 4,800 Šentjernej - Dol. Stara vas 1,500 Jedinščica - Regrča vas - Šmihel pri Novem mestu 1,500 Mali Slatnik - Smolenja vas 1,000 Dol. Toplice - Dol. Polje - Gor. Polje 1,500 Skupaj: 131,696 Za lokalne ceste IV. skupine se določijo: Cegelnica (žel. prelaz) — Groblje 1,600 Skrjanče pri Novem mestu -Boričevo 1,500 Sečišče „Mestne njive stan. blok II — Lamutova ulica“ — Mestne njive 47 1,000 Birčna vas - Vel. Podljuben 1,500 Šentjernej - Volčkova vas -Vrhovec - Veliki Ban 4,000 Hrastje - Tolsti vrh - Leskovec 2,500 Dobravica - Gor. Brezovica - priključek „Orehovica - Šentjernej" (Prevolje) j jgo Leskovec — Vel. Brusnice 2,000 Mirna peč — Malenška vas -Jablan - državna cesta 3,500 Malenška vas — Goriška vas — Vrhovo pri Mirni peči 2,000 Vrhovo pri Mirni peči — „priključek Prečna - Brezova reber“ 1,800 Mirna peč — Cešence - Veliki Kal - Mali Kal — Selo pri Zagorici — Karteljevo 5,000 Mali vrh - priključek reg. cesta „Novo mesto - Ljubljana** (stara cesta) 1,000 Mirna peč (žel. postaja) -Vel. Kal 1,500 Lazina — Hrib pri Hinjah -Hinje 0,500 Lazina - Sela pri Hinjah -Visejc 7,000 Križišče „avtobusna postaja** -Lopata 2,000 Dobravica - Razdrto 1,000 Mršeča vas — Cisti breg 0,800 Roje — priključek „Šentjernej -Dobrava" 0,800 Suhor - priključek „Prečna -Brezova reber** 1,500 Kuzarjev kal - priključek na reg. cesto „Novo mesto - Ljubljana** (stara cesta) 3,000 Cadraže - Gor. Gomila 1,000 ' Prevole - Ratje 1,500 Ždinja vas - Kamen vrh -Mačkovec pod Trško goro 4,000 Dol. Kamence — Gor. Kamence - Dalnji vrh 2,000 ' Gor. Lakovnice - Jurna vas 1,500 Jurna vas - Koroška vas - priključek „Novo mesto - Metlika** 2,000 Pristava pri Šentjerneju - Gor. Mokro polje — Loka -Gor. Maharovec 3,500 Dol. Prekopa - Ostrog - Kozarje 2,000 Klenovik - Male Poljane 2,000 Smarjeta - Orešje - Vinica pri Smarjeti zaselek „Modruše** 3,900 Zalog pri Škocjanu - zaselek „Modniše** 1,000 Zbure - Grič pri Klevevžu - Dol. pri Smarjeti - Celevec — Mala Strmica 4,500 Mačkovec pod Trško goro — Jelše pri Otočcu - Črešnjice 1,500 Mirna peč - Gor. Podboršt 0,500 Mirna peč - Dol. Podboršt 0,500 Dolenja vas pri Mirni peči - Sentju-rij - Hmeljčič. - Globočdol 3,00 Mirna peč (žel. postaja) -Biška vas 0,500 Vrhovo pri Žužemberku — Vrh pri Križu 1,500 Šmihel pri Žužemberku -Plešivica 3,000 Dol. Mokro polje - Polhovica 0,600 Orehovica — Zapuže 0,700 Vrhpeč - priključek na reg. cesto „Novo mesto - Ljubljana** (stara cesta) 1,000 Gabrje pri Soteski - Drenje 2,000 Gor. Sušice — Verdun pri Uršnih selih - Dobindol 2,500 Poganci - Rajnovšče - Rakovnik pri Birčni vasi 2,000 Leskovec - Dol. Suhadol. - Gor. Suhadol - Gabrje 5,000 Ratež - Sela pri Ratežu 0,500^ Jama — Dol. Lakovnice 0,500’ Birčna vas (odcep. osn. šola) -zaselek „Ušivec** 0,800 Loka - Gor. Stara vas 1,000 Dol. Stara vas - Brezje pri Šentjerneju - Imenje — Ledeča vas — Groblje pri Prekopi 2,500 Zbure - Celevec 3,800 Gor. Gomila - Pristavica -Breška vas 2,000 Prapreče — Dol. Gradišče -Gor. Gradišče 1,500 Škocjan - Osrečje 3,000 Smarjeta - Cerovec - Sela pri Zburah 2,000 Dol. Sušice - Selišče Bušinec 1,400 Kočevske Poljane - Mali Rigeljl,000 Družinska vas — Šmarješke Toplice 1,000 Vel. Podljuben - Ljuben 0,700 Veliki Orehovec - priključek „Novo mesto - Metlika** (pri Badovinac Milanu) 0,500 Goriška vas pri Škocjanu - zaselek „Bregance** - Segonje - Zloganje -priključek „Škocjan - Dole** 4,000 Srednji Lipovec — Veliki Lipovec Boršt pri Dvoru 3,500 Hudo - priključek na reg. cesto „Novo mesto - Ljubljana** (stara cesta) 1,000 Dol. Kamence - Vel. Bučna vas (mimo studenca) 0,500 Gor. Kamenje - Dol. Kamenje priključek „Karteljevo - Hmeljnik** 0,800 Bajnof - Sevno na Trški gori Trška gora 0,900 Luterško selo - kamnolom Kij2,000 Otočec (benc. črpalka) - (5or. Kronovo - Dobovo 2,400 Luterško selo - Otočec (vas -1,800 Trška gora (križišče pri kužnem znamenju) - Golušnik 0,600 Stari grad - Dol. Grčevje 2,500 Žihovo selo - Dolenja vas priključek „Otočec-Gumberk**l ,000 Ždinja vas (gostilna Pugelj) - kužno znamenje - Trška gora (cerkev) 2,000 Tomažja vas - Stranje pri Škocjanu -Ruhna vasi,500 Skupaj: 146.900 4. člen Nekategorizirane prometne površine I. skupine so vse ceste, ulice, trgi in poti, ki so z odloki o poimenovanju ulic opredeljene kot mestne ulice. Nekategorizirane prometne površine II. skupine določijo krajevne skupnosti. 5. člen Z lokalnimi cestami ter z nekate-goriziranimi prometnimi površinami I, skupine upravlja in gospodari komunalni sklad občine po sprejetem letnem programu vzdrževanja lokalnih cest. S prometnimi površinami II. skupine upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi cest IV. reda občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 10/19-62). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. StevUka: 34-01/73 Datum: 23. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR,1. r. 339. Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 5-11/72) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65, in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. 10. 1973 sprejela ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda 1. člen S tem odlokom se določa standard stanovanj z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja, v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. 2. člen Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi: — površina in funkcionalnost stanovanja, - opremljenost stanovanja in objekta, - notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta, — urejenost neposredne okolice objekta. 3. člen Elementi standardnega stanovanja iz 2. člena tega odloka so določeni v Osnovnih elementih standardnega stanovanja, ki so sestavni del tega/ odloka. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standard^ če stanovanjska hiše ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske i>ovršine ne presega družbeno dogovorjene cene, ki jo za vsako leto določi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Investitor je dolžan predložiti samoupravni stanovanjski skupnosti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom. 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, kjer so do dneva uveljavitve tega odloka že bile sklenjene gradbene pogodbe, se določila tega odloka ne uporabljajo. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36-06/73 Datum: 23. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST A VBAR, 1. r. OSNOVNI ELEMENTI STANDARDNEGA STANOVANJA 1. IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj. V skladu z družbeno-ekonomski-mi cilji se bo pospeševalo kompleksno racionalizacijo graditve stanovanj ter prilagoditev projektnih in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dajalo se bo prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo predvideno urbanistično gostoto naseljenosti, racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov. STANDARDNO STANOVANJE (delovna, delovna z jedilnim prostorom, bivalna). V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, se štejejo vse sobe za talnice. V ostalih primerih se šteje eno sobo kot dnevni bivalni prostor, to je dnevno sobo. Kriteriji za določanje števila ležišč so naslednji: - bivalna kuhinja nima ležišča; - dnevni prostor ima eno ležišče, če je stanovanje namenjeno bivanju največ 6 oseb, za 7 oseb ali več pa dnevni prostor nima ležišča; - spalnica za starše ima do 12 m2 in se šteje, da ima dve ležišči; - otroška spalnica do 7 m2 velikosti ima eno ležišče; - otroška spalnica do 10 m2 velikosti ima dve ležišči. Ležišče za dojenčka se ne šteje v število ležišč. V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč. KRITERIJI FUNKCIONALNOSTI STANOVANJA Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni: - ,notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov, - zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih površin za gibanje, - ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju in skupnih prostorov za več stanovanj ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja. II. OPREDELITEV KRITERIJEV STANDARDNEGA STANOVANJA Prostori stanovanja Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam oziroma funkcijam stanovanja, so prikazani v tabeli „Površinski normativi standardnega stanovanja**, ki je sestavni del tega odloka, in obsegajo: - prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jediljii prostor) - balkon ali loža, - spalnica, - pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba). Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego. VELIKOST IN OZNAČEVANJE STANOVANJ Velikost in struktura stanovanj naj ustreza velikosti in strukturi družine. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so: 1. število ležišč, 2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilni prostor, dnevna soba), 3. oblika in velikost kuhinje Prostori dnevnega bivanja Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali loža) v izmeri 1 - 3,00 m2 reducirane površine po JUS-u, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja. Kopalnica in WC V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru, v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj. V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik. Predsoba in druge komunikacije V vstopni predsobi mora biti vsaj en meter proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje, se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto in drugo. Shramba Vsakemu stanovanju pripada shramba v velikosti 1 do 2,5 m2 glede na velikost stanovanja. K etažnim stanovanjem v večstanovanjskih objektih pripada kletna shramba v velikosti od 2 do 6 m2 glede na velikost stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 % večja. Površine kletne shrambe se ne prištevajo h koristni površini stanovanj. Skupni prostori v večstanovanjskih objektih Med skupne prostore v večstanovanjskih objektih spadajo: - veža z vetrolovom, - stopnišče, - dvigalo, - hodniki in galerije, - kolesarnica in shramba za otroške vozičke, - prostor za smetnjake, - skupne sušilnice za perilo, - zaklonišče, - prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore: - Veža - vetrolov naj bo vsaj 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabir^niki. - Kolesarnica in shramba za otroške vozičke: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je en otroški voziček na 3 stanovanja. Obe shrambi naj imata neposreden dostop na prosto. - Skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 20 m2 velik prostor za sušenje perila. Prostor naj bo dobro prezračevan. - Hišniška stanovanja: hišniško stanovanje je obvezno zgraditi na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno in naj ima še dodatno v kleti prostor za shrambo orodja. - Prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj potrebno obvezno zagotoviti prostor za delo zbora stanovalcev in hišnih svetov v velikosti od 15 do 20 m2. Prostori naj omogočajo večnamensko koriščenje. Ob njih naj bo poseben WC z umivalnikom. Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe K ureditvi najožje okolice stavbe spada: - zaščitni pas (tlak) ob fasadah stanovanjskega objekta širine do 120 cm. - tlakovana plošča ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo, - parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče v skladu z zazidalnim načrtom, - čistilno mesto za stepanje preprog, - urejen prostor za namestitev posod za smeti. III. OPREMLJENOST STANOVANJA Instalacije Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij. Vodovod Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov. Elektrika Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvotarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veža, stopnišče itd.). Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče , električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi'šibki tok za zvočno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) po domofoni. Pri objektfli z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene. Telefon V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka. Obdelava tlakov Tlaki v sobah naj bodo „topli“ ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. Tej zahtevi ustreza tudi plavajoči estrih z ustreznim tlakom. V predsobi in kuhinji je tlak lahko „poltopel“ čemur ustrezajo proizvodi iz plastičnih mas in slično. Tlaki v sanitarijah morajo biti opremljeni s talnim sifonom in nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi. Obdelava sten in stropov Stene in stropovi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično izolirani po JUS predpisih. Stanovanje naj ima stene in stropove takšne obdelave, ki ustrezajo zakonom prostorne klime v stanovanju in naj nudijo ustrezno akustično izoliranost, posebej pa to velja za stene in stropove, ki mejijo na sosednja stanovanja. Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.), naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami V standardnem stanovanju zadošča višina 8 vrst standardnih ploščic v WC, 10 vrst v kopalnicah in 4 vrste na delovno površino v kuhinjah. OKNA IN VRATA Okna in vrata naj bodo finalno obdelana, industrijske izvedbe in naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije. ' Okna morajo biti obvezno takšna, da je nanje možno montirati sred-, stva za zavarovanje proti soncu. OPREMA KUHINJE Pri standardnem stanovanju se k\ihinje ne opremljajo, razen s pomivalnim pultom. Obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za: - štedilnik, - delovni pult, - viseče omarice nad delovnim m pomivalnim pultom, - shrambno omaro, - hladilnik. KOPALNICA: Oprema kopalnice naj obsega: - kopalno kad normalne velikosti, - umivalnik, - bide (v stanovanjih z ločenim WC), - električni bojler (v kolikor stavba ni priključena na toplotno omrežje), - WC školjka (v kolikor WC in kopalnica nista ločena). V kopalnici je potrebno predvideti prostor in p^juček za pralni stroj. IV. HIGIENSKO TEHNIČNI POGOJI Med higiensko tehnične pogoje spadajo: — naravna in imietna osvetlitev — osončenje, — prezračevanje, — ogrevanje, — zavarovanje proti vlagi, — toplotna zaščita, — zvočna zaščita, — varnost stavb, — višina prostorov. Higiensko tehnični pogoji morajo biti usklađeni z veljavnimi pravilidki in zakonskimi določUi. Priporočljiva, ni pa obvezna ločitev stranišča in kopalnice. DODATEK K TABELI: 1. Pri ugotavljanju upravičenosti do družbenih sredstev za nakup etažnega lastniškega stanovanja ali zasebne stanovanjske hiše se interesentu lahko prizna za eno stopnjo vi^o kategorijo stanovanja, to je za eno ležišče več, kot pa znala njegovo trenutno družinsko stanje. 2. Do vključno dvosobnega stanovanja se pri nakupu etažn^ lastniškega stanovanja ali gradnji zasebne stanovaiqske hiše ne upošteva trenutno družinsko stanje. 3. Pod pojmom „enosobno stanovanje" se smatra stanovanje s kuhinjsko nišo in jedilnim kotom ter dnevno sobo ali stanovanje z bivanjem v kuhinii in spalnico. 4. Stanovanjska izgradnja v okviru usmerjene stanovanjske graditve mora biti usklađena s temi standardi in sme glede velikosti stanovanj odstopati glede na skupno število stanovanj največ za 10 % v upravičenih primerih glede na lokacijo posameznih gradbenih objektov in zlasti glede na potrebe po graditvi stanovanj izven serijske stanovanjske graditve. TABELA POVRŠINSKI NORMATIV STANDARDNEGA STANOVANJA OZNACBA stan. - ENOTE eno- enosobno dvosob- dvosobno tr osob- tro sobno štiri- štirisot gars. sobno skab. no s kab. no s kab. sobno s kab. Število ležišč 1-2 2 2-3 3 4 5 6 6 7 PROSTORI DNEVNEGA BIVANJA (dnevna soba, kuhinja, jedilni m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 prostor) 22 26 29 29 30 32 32 34 36 BALKON ALI LOŽA SPALNICE: 1 \ 1 1 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 starši - - - 12 12 12 12 12 12 1 otrok - — 7 - 7 7 7 2 otroka ■ 10 . 10 2x10 10 2x10 10 BIVALNI PROSTORI SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI: 23 27 37 44 52 57 64 69 78 — kopalnica 4 4 4 4 4 5 5 5 6 - ločeni WC - - - - (1.5x) 1.5 1.5 1.5 1.5 - predsoba 2 3 4 4 4 4 5 5 6 — shramba 1 1.5 1.5 1.5 2 2 2 2 2,5 SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI 7 8,5 9,5 9.5 (10.0) 11,5 12,5 13,5 13,5 16 MINIMALNA POVRSINA STANOVANJSKE ENOTE MAKSIMALNE POVRŠINE' 30 35,5 46,5 / 53,5 62 69,5 77,5 82,5 94 STANDARDNEGA STANOVANJA 32 40 50 56 68- 75 83 90 100 340. Na podlagi 14., 92. in 144. čleria obrtnega zakona (Uradni list SRS št. 26/73) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3 /68) je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. oktobra 1973 sprejela ODLOK o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti I. Ugotovitev družbenega intereib za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavn^/sti 1. člen . Podan je družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in se smejo za njih opravljanje ustanoviti obratovalnice za: 1. opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo 2. izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač 3. dimnikarstvo 4. izdelavo in popravilo športnega in lovskega orožja 5. opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji 6. gostinsko dejavnost v bifejih. II. Opravljanje obrti kot postranski poklic 2. člen Upokojenci, vojni in delovni invalidi, civilne žrtve vojne, kmetje, gospodinje in osebe, ki so zaposlene pri samostojnih obrtnikih, smejo opravljati obrtne dejavnosti kot postranski poklic v skladu z obrtnim zakonom v naslednjih dejavnostih: 1. kovaštvo 2. mnetno kovaštvo 3. ključavničarstvo 4. kleparstvo 5. avtomehanika (popravljanje in vzdrževanje motornih vozil) 6. avtokleparstvo 7. elektroinštalaterstvo 8. elektromehanika za hladilne naprave 9. elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev) 10. elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje 11. kolarstvo 12. sodarstvo 13. mizarstvo 14. tapetništvo in, dekoraterstvo 15. krojaštvo 16. aviljstvo 17. čevljarstvo 18. jermenarstvo in sedlarstvo 19. mletje žita za druge 20. inštalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo 21. inštalaterstvo za centralno kurjavo in klimatizacijske naprave 22. kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz naravnega in umetnega kamna 23. zidarstvo in fasadarstvo 24. tesarstvo 25. sobno slikarstvo in pleskarstvo 26. pečarstvo 27. rezanje stekla 28. frizerstvo 29. kozmetika obraza in telesa 30. pedikura 31. popravljanje športnih predmetov 32. čiščenje in mazanje vozil 33. snaženje oken 34. fotografiranje 35. vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 36. popravljanje dežnikov in sončnikov 37. lončarstvo 38. parketarstvo. 3. člen Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, smejo v skladu z obrtnim zakonom opravljati obrtne dejavnosti kot postranski poklic in se ukvarjati le z obrtnimi storitvami za posameznike v obrtnih dejavnostih, ki so naštete v 2. členu tega odloka. III. Opravljanje obrtnih dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb 4. člen ■ Ce se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po naročilu, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, mu pristojni občinski organ lahko dovoli, če ima potrebna delovna sredstva in prostore in če izpolnjuje še druge z zakonom določene pogoje, da sme zaposliti tudi več kot 5 delavcev, toda največ 7, v naslednjih obrtnih dejavnostih: 1. ključavničarstvo 2. elektroinstalaterstvo 3. kleparstvo 4. mizarstvo 5. krojaštvo 6. šiviljstvo 7. zidarstvo in fasadarstvo 8. tesarstvo 9. instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo 10. instalaterstvo za centralno kurjavo in klimatizacijske naprave 11. sobno slikarstvo in pleskarstvo 12. pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami 13. parketarstvo 14. moško in žensko frizerstvo. IV. Končna določba 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. Številka: Datimi: 23. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto AVGUST A VB AR, l.r. 341. Na podlagi 13. člena, 3. odstavka 26. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5-12/72) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21 /65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. oktobra 1973 sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarin 1. člen S tem odlokom se ureja delna nadomestitev stanarine kot oblika družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Delno nadomestitev stanarine dodeljuje občinski solidarnostni stanovanjski sklad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. 3. člen Delna nadomestitev stanarine se priznava tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine, določene s tem odlokom in ki izpolnjujejo tudi druge pogoje iz tega odloka. 4. člen Delna nadomestitev stanarine zavisi od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja ter od števila članov gospodinjstva. Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada le enemu nosilcu stanovanjske pravice in znaša največ 60 % stanarine. ,5. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki ne presega naslednjega normativa: Število članov gospodinjstva: 1 2 3 4 Površinski normativ v m2: do 32 do 45 do 56 do 68 površine poveča za 30 %, v kolikor redukcija površin že ni bila opravljena pri točkovanju stanovanja. 6. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem to-čkovalnem sistemu ocenjeno do 100 točk. Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad standarda. Delna nadomesti- tev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva, glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti znosnih izdatkov za stanarine, ki se izračunavajo tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v naslednji tabeli in deli s 100. Število članov gospodinjstva Dohodek 1 2 3 4 5 6 7 8 gospodinjstva Stopnja obremenitve gospodinjstva s stananno letno v din (znosna obveznost, izražena v odstotkih) 2.999 1,0 2.5 3.000 - 5.999 8,0 6.000 - 8.999 11,5 6,0 3,0 9.000 - 11.999 13,7 8,5 5,5 2.2 12.000 - 14.999 15,5 10,4 7.1 4.1 2.1 0.5 15.000 - 17.999 16,5 11.4 8,5 5.3 3.4 2,1 1.0 1.0 18.000 - 20.999 17,6 12,5 9.5 6.3 4.5 3.3 2.2 21.000 - 23.999 18,5 13.4 10,3 7.3 5.4 4,2 3.1 2,0 24.000 - '26.999 19,3 14.2 11,0 8.1 6.4 5.0 4,0 2,8 27.000 - 29.999 20,0 14,8 11,8 9.0 7.1 5.7 4.6 3.5 30.000 - 32.999 20,6 15,6 12,5 9.5 7.7 6.4 5,3 4,1 33.000 - 35.999 21,3 16,3 13,1 10,2 8.4 7,0 5.9 4,8 36.000 - 38.999 22,0 16,8 13,8 10,8 8.9 7,6 6,5 5,4 39 000 -41.999 22,5 17,4 14,4 11,3 9.4 8,1 7.0 5.9 42.000 - 44.999 23,0 17,9 14,9 11,8 9.8 8,6 7,5 6.4 45.000 -47.999 23,6 18,4 15,3 12,3 10,3 9.0 8,0 6,8 48.000 - 50.999 24,0 18,0 15,7 12,7 10,8 9.5 8.4 7,3 51.000 - 53.999 24,3 19.1 16,1 13,1 11.2 10.0 8.8 7.7 54.000 - 56.999 24,7 19,6 16,5 13,4 11,6 10,3 9.2 8.1 57.000 - 59.999 25,0 19,9 16,8 13,8 11.9 10,6 9.5 8,4 60.000 - 62.999 ?.0,2 17,2 14,1 12,i 10,9 9.8 8.7 63.000 - 65.999 20,5 17,5 14,3 12,6 11,3 10.1 9,0 66.000 - 68.999 20,9 17,8 14.7 12,9 11,6 10,5 9,4 69.000 -71.999 21,2 18,1 15^ 13,1 11.9 10,7 9.6 72.000 - 74.999 21.4 18,4 15,3 13,4 12,2 11,0 9,9 75.000 - 77.999 21.7 18,7 15,5 13,7 12.4 11.3 10,2 78.000 - 80.999 22,0 19.9 15,8 13,9 12,7 11.6 10,5 81.000 - 83.999 22,3 19,2 16,2 14,2 13,0 11.9 10,7 in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva po 10 m2. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se normativ 8. člen Ne glede na določbe 6. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcu stanovanjske pravice v naslednjih primerih: - če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem, - če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene, - če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, - če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše. 9. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri občinskem solidarnostnem stanovanjskem skladu. Zahtevku je treba priložiti: - potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, - potrdilo o številu članov gospodinjstva, - veljavno stanovanjsko pogodbo, - zapisnik o cenitvi stanovanja, - izjavo, da ni lastnik počitnifke hiše. Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5/72). 10. člen Nosilec stanovanjske pravice je dolžan javiti občinskemu solidarnostnemu skladu vsako spremembo, ki vpliva na izračun delne nadomestitve za stanarino najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je nastala. 11. člen Občinski solidarnostni stanovanjski sklad mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Pritožbo zoper odločbo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada lahko vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. Občinski solidarnostni stanovanjski sklad pošlje pritožbo za stanovanjske zadeve pristojnemu svetu občinske skupščine, ki o njej odloči v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo enega leta, šte- DOLENJSKI LIST - št. 46 (1233) - 15. novembra 1973 STRAN 13 o\ m rri —» Z u u Š to od ptvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. 12. člen Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo sklad neposredno izplačeval subvencionirani del stanarine v obrokih za tromesečno obdobje za nazaj. Najmanjši mesečni znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 5 dinarjev. Listo upravičencev do subvencije solidarnostni stanovanjski sklad javno objavi 13. člen Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke. Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev. 14. člen Z denarno kaznijo od 20 do '5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki da neresnične podatke ali neresnično izjavo v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine. 15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni upravni organ in pristojne inšpekcijske službe. 16. člen Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada, zbrana po določilih 26. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, bodo uporabljena v skladu z določili omenjenega člena. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 7. 1973 dalje. Številka; 36-05/73 Datum: 23. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, l.r. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 422-09/64 Datum; 23. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto; AVGUST AVBAR, l.r. (N Z < c« 342. Na podlagi 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Etolenjski list št. 14/67 in 3/68) je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. oktobra 1973 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov 1. člen Odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 9/73) se v 3. odstavku 20. člena dopolni tako, da se črta pika in doda „ter prevoz mleka do zbirnih mest.“ 343. v težnji, da dosledno razvija bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije in da najtesneje sodeluje z drugimi občinami na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, je občinska skupščina Novo mesto na podlagi 129, in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) na seji splošnega zbora ob občinskem prazniku dne 29. oktobra 1973 sprejela ODLOK o pobratenju občanov občine in mesta Novo mesto z občani občine in mesta Bihač 1. člen Občani občine in mesta Novo mesto se pobratijo z občani občine in mesta Bihač. 2. člen Vsebina pobratenja je medsebojno spoznavanje občanov, delovnih, družbeno-političnih in drugih organizacij ter sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja in volja, daje to sodelovanje trajno. 3. člen Pobratenje je najtrdnejši izraz načela bratstva in enotnosti naših narodov, ki ima svoje globoke korenine v naši skupni borbi za narodnostno in socialno osvoboditev v narodnoosvobodilni borbi in> v vsej povojni izgradnji naše skupne domovine SFR Jugoslavije. 4. člen Kot simbol zbližanja, širine, duha in smisla sodelovanja z občani občine in mesta Bihač se izdaja listina o * pobratenju občanov občine in mesta Novo mesto z občani občine in mesta Bihač, ki se glasi: Skupščina občine Novo mesto izdaja občini in mestu Bihač LISTINO o pobratenju občanov občine in mesta Novo mesto z občani občine in mesta Bihač da bi še poglobiH medsebojne vezi, ustvaijene v dosedanjih zletnih manifestacijah Bratstva in enotnosti, in da bi z medsebojnim sodelovanjem prispevaU k vsestranskemu napredku ter krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti socialističnih republik Slovenije ter Bosne in Hercegovine v skupni domovini Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. V Novem mestu, 29. oktobra 1973 PREDSEDNIK Avgust Avbar 5. člen . Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 93-1/73 Datum: 29. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto; AVGUST AVBAR, l.r. 344. Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na predlog zveze združenj borcev NOV, občinskega odbora Novo mesto, na slavnostni seji ob občinskem prazniku občine Novo mesto dne 29. oktobra 1973 sprejela ODLOK o podelitvi domicila v občini Novo mesto XIV, SNOB „Žele-zničarski“ 1.člen XIV. SNOB „Železničarski“ se podeli domicil v občini Novo mesto. 2. člen Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka; 93-01/73 Datum: 29. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, l.r. 345. Na podlagi 143. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na predlog odbora za proslavo občinskega praznika na slavnostni seji ob občinskem prazniku občine Novo mesto dne 29. oktobra 1973 sprejela SKLEP o podelitvi plakete Novega mesta 1. TOZD Iskra Šentjernej se kčt najvišje priznanje občine za uspešno gospodarjenje in doseženi razvoj podeli plaketa Novega mesta. II. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 17-02/69 Datum; 29. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto; AVGUST AVBAR, l.r. 346. Na podlagi 143. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64,' 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na predlog odbora za proslavo občinskega praznika na slavnostni seji ob občinskem prazniku občine Novo mesto dne 29. oktobra 1973 sprejela SKLEP o podelitvi plakete Novega mesta I. OZD Labod se kot naj višje priznanje občine za uspešno gospodarjenje in doseženi razvoj podeli plaketa Novega mesta. II. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 17-02/69 Datum; 29. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto AVGUST AVBAR, Lr. 347. Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. oktobra 1973 sprejela SKLEP o izdaji so^asja k sklepu delovne skupnosti osnovne šole Dolenjske Toplice o imenovanju šole I. K sklepu delovne skupnosti osnovne šole Dolenjske Toplice, da se šola v spomin na kraj, kjer je bil v času NOB dalj časa sedež političnega vodstva NOB in kjer so bile sprejete pomembne zgodovinske odločitve, imenuje OSNOVNA SOLA BAZA 20 DOLENJSKE TOPLICE, se daje soglasje. II. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 022-8/73 Datum: 23. 10. 1973 Predsednik občmske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, l.r. OBČINA TREBNJE 348. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. 11. 1973 prejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Trebnje za sofinanciranje programa gradnje šolskih in komunalnih objektov 1. člen Na območju občine Trebnje se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa gradnje šolskih in komunalnih objektov. 2. člen Zbrana sredstva krajevnega samoprispevka se bodo uporabljala po programu gradnje šolskih in komunalnih objektov, ki' je sestavni del tega sklepa, in po programih, ki jih bodo sprejele posamezne krajevne skupnosti za gradnjo komunalnih objektov. Skupni znesek, ki je potreben za izvršitev programa, znaša 34.830.000 din, predvidena sredstva. zbrana s samoprispevkom, pa 9.891.000 din. 3. člen Samopri^evek naj bi se uvedel za dobo petih let, plačeval pa naj bi se od 1. 1. 1974 do 31. 12. 1978.. 4. člen Referendum bo: a) za občane, zaposlene v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih na območju občine - v petek, dne 14, decembra 1973, od 7. do 19. ure; b) za vse druge občane v krajevnih skupnostih - v nedeljo, dne 16. decembra 1973 od 7. do 19. ure. Referendum bo na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju občine ter zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 6. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: „Skupščina občine Trebnje GLASOVNICA referendum — dne 14. decembra 1973 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denaiju za sofinanciranje programa gradnje šolskih in komunalnih objektov. Krajevni samoprispevek naj bi bil predpisan za dobo petih let od 1. 1. 1974 do 31. 12. 1978 in naj bi ga plačevali naslednji zavezanci: — zaposleni občani od svojih osebnih dohodkov po stopnji 1.5 % od neto osebnih dohodkov, — upokojenci po stopnji 1.5 % od pokojnin, — zasebni obrtniki, gostilničarji in prevozniki ter drugi občani z lastnimi dohodki po stopnji 1,5% od osnov za odmero davka od osebnega dohodka, — občani, ki so zavezani davku iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, in sicer od katastrskega dohodka 1,000 — 1.500 din po 50 din na leto, od vsakih nadaljnjih začetih 500 din katastrskega dohodka pa po 20 din več. Plačevanja krajevnega samoprispevka naj bi bili oproščeni: — občani od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od vajeniških nagrad, — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnine, ki ne presegajo 1.000 din na mesec, — občani, ki so zavezani davku iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in njihov katastrski dohodek ne presega 1.000 din. glasujem „ZA“ ,J»ROTI“ Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,za“, če soglaša z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo „proti“ pa obkroži, če z uvedbo faajev-nega samoprispevka ne soglaša, 7. člen Glasovnica za referendum, ki bo 16 decembra 1973, vsebuje isto besedilo kot je določeno v prejšnjem členu, le da je spremenjen datiim glasovanja. 8. člen Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija. 9. člen Za zbiranje sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo odgovoren upravni odbor sklada za investicije v šolstvo, ki ga bo ustanovila občinska skupščina, za izvajanje del pa upravni odbor tega sklada, komunalnega sklada oziroma sveti krajevnih skupnosti, vsak za program iz svojega področja. 10. člen Organi iz prejšnjega člena morajo vsako leto poročati o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka občinski skupščini in zborom delovnih ljudi. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 014-011/73-1 Datum: 2. 11. 1973 Predsednik občinske skupščine Trebnje: SLAVKO KRŽAN, l.r. IGNORANTIA LEGIS NEMINEM EXCUSAT so rekli že stari Rimljani, pri nas pa velja: NEPOZNAVANJE ZAKONA NIKOGAR NEOPRAVIČUJE!