Za prikrivanje tolpe so bili potrebni  pomočniki
Skuhala Vekoslav. Kaplan Plamin-šek ga je seznanil s tem, da se skriva-jo i*a svojah domovih banditi Toman-ič, Burjau in Pečniit zaradi uraora KNOJ-evcev, kakor tudi o tem, da poareduje Katjzersberger sestanke z njirai. Sesta-nek v cerkvi ]e odobravel, kaplaTva Planinžka pa opozarjal, naj bo v stvari previden.
P e c n i k. Franc }e vedel za sodelo-vasije bTaita Ivaoa pri napa-du tn umo-ru KNOJ-evcev v letu 1946., kakor tu-di, da se ta skriva v biin/kerju, ki si ga je zgradlil, in da se veokrat shaja z ostaliml banditi. Vedel je tudi, da je tolpa oropala Kmeitijsko zadrago v Mi-hovcih in da je od apoipainega blaga do-bil brat Jaže blago za o^bleko in srajce, oče pa cigarete. Slišal je od banditov, ko so se razgovarjali, o skorajšnjem preobraitu v Jugoslaviji. V letu 1946. ali 1947. pa je zaojpal Požgann, da se brat ski±va.
O s e n j a k Neža je kot u«lužbenka v KZ vzdrfevala stike z banditom To-manicem. Njegova sestra Tomanič An-gela ji je prjnašala bTatova pisma, na katera je po isti potd odgovarjala in mu pošiljaila batenije ta žepne svetilke, bon-bone in drugo drobnarijo. V času od 1947 dalje se }e večkrat s Tomaniče-m sestajala, ga opozarjaJa, naj se pazj, ker mu preti nevamo«t. Od njega }e is-vedela o  deJovanju   bande.
Požgan Alojz se ]e v lehi 1947. sre-čad z bamdMom Pečnikom, katerega je pozval, naj pride na se&tanek. Na tem se je nato razgovarjal s Tomaničem in BurjaTiom. Za tem se je ponovno sestal s Pečnikom na njegovem domu oz. v butiikerju. Tu je srečal tudi ostala ban-dita. Vedel }e, da so oboroženi in da nameravajo v Avstrijo. O skrivanju banditov ki o njegovih tanjiker^h je pripovedoval  Koren  MarijL
T u r n š e k Jaiiez si Je ob demobiliza-ciji rz JA 1945. Ieta prtdržal puško v nameri, da bi imel svoje orožje. Vedel je, da se banditi skrivajo. Od Franca Turka je takoj po dejanju zvedel o ak-ciji na Ptnjs,ki gori in o napadn na pa-truljo NM, pri katerem )e bil vYA\ mi-ličnik   Berdon,  Janmiik   pa   ranjen.
Jerenko Martki se je v jeseni leta 1946. srečal z banditom Ules Mihaelom, ki se je sikrivail in )& o tem obvestil obt. Toplaika, nakair je ta povezal Ulesa s tolpo. Sestal se je vsaj 30krat s obt. Milanom Ulesom, 2a katerega je vedel, da je oboTožen. Od njega je tudi teve-dd, da se ostaM baaaditi skrivajo doma in da so izvršili ttmor KNOJ-evcev v 1. 1946. ki rnnor miličnfta Berdona v letu 1948.
Koren Mairija . Je v letu 1946., po umoru KNOJ-evcev, govoriJa z bratom Koren Ivanom. Od njega je Izvedela za potek dejanja, o tem pripovedovala oče-hi in materi. Vedela je, kje se brat skriva m končno tudi to, da je odšel V Avstrijo. Istočasno je navezala stike z bandiiitom Tomaničem, kJ ga je večkrat srečala in preko niega zvedela, da se skrivata Pe&nik in Burjan v bunkerjih, ki sta si jih zgradila ter da sta oba oborožena z brzostrelkama.
Po prečitanju obtožnice je javnl toži-lec obrazložil obseg in karakteristiko kaznivih dejanj in predlagal strogo kaz-novanje jfobtožencev brez upoštevanja olajšilnih  okoliščin.
Iž množice je bil iznešen predlog ha strogo kaznovanje raorilcev in njihovih pomočnikov, ki je bil potrjen z aplav-zom.
Obtoženi 60 izjavili, da so razuraeli obtožnico. O obt. Korenu se je razprav-Ijalo v njegova odsotaostL