ZA IZBOLJŠANJE USTA ▼aia MN Mik Vsak, Id HlftiNircia" tU K> ■nUb, Vam he hrmlo-ker at« mu odprl* pot k tare« lepem uWv«m tttra. ss *: GLAS List slovenskih delavcer t Ameriki. ★ CITATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem n&m boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako Še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered u Second Cbus Matter September 21st, 1M3 al the Peat Office At New York. N. I, under Act «f Congress of March Srd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 214. — Stev. 214. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 14, 1938—SREDA, 14. SEPTEMBRA, 1938 -- *- l--— ^ 1 .........„ Volume XLVL — Letnik XLV1. ODMEVI ADOLF HITLERJEVEGA GOVORA PO EVROPI Bojevit govor mehiškega predsednika JUGOSLOVAN. VLADA SE DOSTI NE ZAVZEMA ZA ČEHOSLOVAŠKO, JAVNOST JE NAVDUŠENA ZANJO Hitlerjev govor je imel za posledico naglo oboroževanje Anglije. — Čehoslovaska Vlada bo razglasila obsedno stanje ob sudetski meji. — Jugoslovani so pripravljeni pomagati Čehom. LONDON, Anglija, I 3. septembra. — Ko jim je se v ušesih zvenel Hitlerjev svarilni govor, so se angleški ministri sestali na izvanredni seji v namenu, da pospešijo obrambo dežele Ko so ministri razpravljali na 10 Downing St., je bila velikanska .množica pred uradom ministrskega predsednika zelo razburjena, misleč, da je Hitler potisnil Evropo na rob eksplozije. Ker je Hitler v Nuernbergu zahteval "samodo-ločbo" za 3,500,000 sudetskih Nemcev, je angleška vlada mnenja, da bodo sedaj naciji pričeli z veliko kampanjo za plebiscit, čegar namen je spraviti sudetsko pokrajino v meje Velike Nemčije. Ker je Hitler posvaril Čehoslovaško pred "na-daljnim krvavim zatiranjem" sudetskih Nemcev, je vprašanje glede miru ali vojne odvisno od ka-kor&negakoli dogodka v sudetski pokrajini. Cehoslovaška je malo pred Hitlerjevim govorom predložila angleški vladi natančen obris svojega stališča v sudetskem sporu ter jasno povedala, da je vsak plebiscit "ustavno nemogoč." Na popoldanski seji je angleški kabinet izdelal načrt za mobilizacijo armade, mornarice in zračne sile za slučaj kake potrebe. F>RAGA, Celjpsovaška, I 3. septembra. — Ceho-sl o vaški kabinet je pripravljen na sudetski meji raglasiti pravo obsedno stanje, ker je po Hitlerjevem govoru prišlo do mnogih velikih izgredov, v katerih so se demonstrant je posluževali nožev in revolverjev V Glasvicu sta bila obstreljena dva Nemca, ko je prišlo do spopada s Cehi, ker so Nemci korakali po mestu in kričali: "Ena država, en narod, en voditelj." Tudi iz drugih obmejnih mest prihajajo poročila o izgredih. Ministri, ki so imeli sejo čez polnoči, se boje, da bo Hitlerjevo zagotovilo, da bo poslal sudetskim Nemcem vojaško pomoč, imelo za posledico še večja nasilja. Osebe, ki so zelo blizu predsednika dr. Benesa, pravijo, da bodo vsled Hitlerjevega govora najbrže vsa pogajanja med čehoslovaško vlado in zastopniki sudetskih Nemcev prekinjena. Ministrski predsednik Milan Hodža je rekel svojim 'ministrom, da sedaj ni treba izdati vojaških odredb, ker bi mogoče zanetile iskro, bi bi zažgala smodnik. Ministri pa so sklenili, da zaradi varnosti vlada razglasi takoj obsedno stanje, ako se nemiri v sudetskih krajih ne poležejo. Nad Cehe je prišel Hitlerjev govor kot strela z neba, toda češki narod se ne boji strele. Nek visok državni uradnik je rekel: —Hitlerjev govor je imel namen nas prestrašti, toda njegov učinek je bil ravno nasproten—prav nič se ne bojimo, temveč amo pripravljeni." BEOGRAD, Jugoslavija, I 3. septembra.—Medtem ko se vladni krogi zadrže mlačno z ozirom na Cehoslovaško, javnost kaže veliko simpatijo do Cehov in je pripravljena jim dejansko pomagati. Tekom zadnjih /mesecev je na čehoslovaško po- F. SUVICH JE ODSTOPIL KOT POSLANIK Postal je ravnatelj velike zavarovalne družbe. Stopil bo na mesto židovskega ravnatelja. RIM, Italija, 13. septembra. — Italijan, poslanik v Wash-ingtonu Fulvio Suvieh je bil imenovan za ravnatelja velike zavaroivalne družbe Reuuione Adriatica v Trstu. Stopil bo na mesto dosedanjega ravna tt lja Arnalda Frigessi di Ra-talina, ki je Žid in ki je zara di novih italijanskih plemenskih odredb od-topil. Vsi višji uradniki dveh največjih italijanskih zavarovalnih družb so odstopili in na njihova mesta je vlada imenovala nove uradnike. Pravijo, da so odstopili prostovoljno, toda najbrže je prišel pritisk od zgoraj, da so morali odstopiti. Na mesto ravnatelja Assi-cu razi o ne Generale v Benetkah Edgardo Marpurgo, ki je tudi Žid, je bil imenovan grof Giuseppe Volpi di Misurata, ki je bil nekoč finančni mini ste i'. Vladni krogi nočejo ničesar izdati, kdo bo Suvichev naslednik v AVashingtonu. Odstraniti pa bo treba mnogo težkoč, predno bo imenovan novi poslanik, kajti Združene države Italiji -niso priznale o-svojitve Abesinije in predsednik Roosevelt ne bo sprejel po slanika « poverilnimi listinami, ki ?o bile izdane v imenu Viktorja Emanuela, italijanskega kralja in abesinskega cesarja. Vsled tega bo v Wash-ingtonu samo upravitelj posla-jništva že dolgo časa, dokler ne i bo diplomatskim potom dolo-ičeno glede novega poslanika. ŽIDOVSKI NAUK PREPOVEDAN V ITALIJI RliM, Italija, 11. septembra. — Last "Tevere" pravi v svojem uvodnem članku, da je i-talijanska vlada odpravila vse šolske knjige, ki so jih spisa li židovski pisatelji ter svetu je, da so odpravljene tudi knjige, katere so spisali "arij-ski pisatelji z židovskim mišljenjem/' ADVERTISE IN 'GLAS NARODA VSE JE ZDAJ ODVISNO OD CEH0SL0VASKE — Hitler je povedAl svoje, sedaj je pa odvisno od čehoslovaške vlade, kaj bo ukrenila,— pravi Goeringovo glasilo. Nemčija je pripravljena na vojno. BERLIN, Nemčija, IX sep. —Glasilo nemškega felmarša jla Hermana Goeringa se bavi tdanes na dolgo in široko z govorom, ki ga je imel včeraj na nacijskem kongre.-u v Nuernbergu kancler Hitler. Iz članka je razvidno, da je Nemčija pripravljeno zgrabiti za orožje, da pomaga Nemcem, živečim na češkem ozemlju. Zaenkrat je vse odvisno od Čehoslovaške. Ako ugodi zahtevam čeških (sudetskih) Nemcev, bo vse dobro, in ne bo vojne. (Je jim ne ugodi, se bodo pa morale nekatere evropske države odločiti za vojno, ko bo usoda Čehoslovaške na tehtnici. Po mnenju Goeringovega glasila, bi bil Evropi mir zajamčen, če bi se ."5,500,000 su-! detskih Nemcev pridružilo nemškemu rajhu. I Hitler je v svojem govoru lpu~til pot za pogajanja, kar [pa ne pomeni dosti, četudi bi dobili češki Nemci popolno avtonomijo, bi bilo to le začasnega pomena, kajti prej ali slej mora sprejeti Nemčija sudet-ske Nemce v svoje okrilje. Po mnenju političnih opazovalcev je nameraval Hitler reči: — Češki gospodje, le poga jajte se, toda pogajanja morajo biti kratka in se morajo za nas ugodno končati. Hitler je imenoval Beiieša, predsednika čehoslovaške republike lažnjivca, Goering pa #re še dalje. Njegovo glasilo "National Zeitung" piše: — Dne 21. maja je Beneš lagal vsej Evropi. Ta laž je dala Hitlerju povod, da je oborožil Nemčijo, kot ni bila še nikdar oborožena. Ako bo praška vlada očitala Nemčiji, 'da je od-i govoru a za izbruh nove evropske oziroma svetovne vojne, bo dobila odgovor, o kakršnem se praški gospodi niti ne sanja. Neki uradnik nemškega vnanjega urada je rekel: — Sudetski *Nemei morajo dobiti svojo avtonomijo. Vsi njihovi uradniki morajo biti Nemci, in celo v njihovi policiji ne sme biti nobenega Cehoslovaka. FAŠISTIČNA ARMADA NAPREDUJE Fašisti so zavzeli več posameznih , vrst zako-pov. — Navzlic vročim bojem pa napredujejo zelo počasi. JOHN LEWIS JE BIL ODLIKOVAN V MEHIKI ZA SVOJE ZASLUGE MEXICO CITY, Mehika, I I. sep. — Predsednik Lazaro Cardenas je obsojal doktrino, da more kaka država ščititi investicije svoje državljanov v tujih državah ter rekel, da diplomatski spori vodijo do oboroženega spopada. V svojem govoru pri otvoritvi kongresa proti vojni in fašizmu je rekel Cardenas: "Diplomatska vojna vodi v gospodarsko vojno in nato v SARAUOSJSA, Španska, 13. septembra. — I\o so boji ob , Ebru stopili v sedmi mesec, [oboroženo vojno naznanjajo fašisti* da so zavzeli 14 ločenih vrst vladnih zakopov. Po fašističnih poročilih republikanci izgubili 70,000 • mrtvili in ranjenih in se nahaja na desnem bregu Kbra samo še 8 divizij s komaj 50,000 vojaki. Republikanci imajo v svojih rokah samo še petino o zemlja, ki so si ga osvojili, odkar so 25. julija prekoračili Ebro. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Cardenas, ki je prekinil diplomatske odnošaje z z Anglijo 13. maja zaradi podržavljaso nja angleške lastnine v Mehi-; Kitajci SO Se umaknili, ki, je žel veliko odobravanje, j ko je rekel: i "Posamezniki, ki zapuste svojo domovino in gredo v tuje dežele morajo sprejeti vse okolščine, dobre in slabe, one dežele, v katero pridejo." ker je bilo mesto razdejano.— Japonci prodirajo proti važni železnici. Vendar pa fašistični častniki priznavajo, da prodirajo zelo počasi, kak dan pa komaj 300 jardov, toda napredujejo z vsakim dnem. Nek častnik pravi o teh bo- Jili - Velike rezerve, ki jih je videti v naših mestih in taboriščih daleč za fronto, dokazu-ijejo, da svojih operacij ne vo-.dinio v velikem obsegu v pre-jdelu ob Ebru. Medtem ko sovražnik vedno išče slabo zavarovane točke na naši dolgi fronti in ki jih lahko zavzame z močno armado, gremo mi vedno za kraji, kjer je sovražnik zbral svojo najmočnejšo armado, kajti naš namen je so vražnikovo armado uničiti in ravno to delamo ob Ebru."' JOHN LEWIS JE NAPOVEDAL BOJ FAŠIZMU Načelnik CIO je imel v glavnem mestu Mehike zelo značilen govor. Ameriške korporacije se nagibajo k fašizmu. 11 ANKO V, Kitajska, 13. Te besede predsednika Car ; septembra. — Kitajci prizna-denasa niso bile namenjene sa-jvajo, da so Japonci zopet za-mo Angliji, tmveč tudi Zdru- j vzeli Kvangci. Prejšnji teden ženim državam, s katerimi je|So se Kitajci zopet polastil; mehiška vlada že imela več j Kvangci ja, toda so ga kmalu ostrih not zaradi zahteve dr ZOpet zapustili, ker je bil s'ko-žavnega tajnika Ilulla, da me- ro popolnoma v razvalinah, hiška vlada plača za zemljo in I Okoli Kvangcija se nahaja podjetja, ki jih je mehiška via-(okoli 2000 Japoncev, ki so i-da zasegla. -meli zadnje dni okoli mesta do Cardenas je rekel, da je na j4000 izgub, pačno uaziranje, ako mislijo | Japonci so se tudi polastili tujci, da imajo v deželi večje nekega važnega gorskega prelaza južno od Jangeea, toda Kitajci pravijo, da so imeli Japonci težke izgube. Kitajci so tudi opustili nekaj utrjenih postojank na svojem desnem krilu ob Kju-kjang-Nančang železnici. &ANGHAJ, Kitajska, 13. septembra. — Japonska ofenziva ob severnem bregu Jangeea se pomika naprej proti Hankovu. Dve armadi, ki ste oddaljeni 125 milj, prodirate proti zapadu; ena ima za cilj Hsučang. 40 milj južno od Luitghaj železnice, druga pa Sinjang. 1000 milj severno od Hankova. Z neprestanimi napadi na suhem in iz zraka upajo Japonci, da bodo v kratkem zavzeli Hvangčvan, okoli 75 milj vzhodno od Peiping-Hankov železnice. MEXICO CITY, Mehika, 12. I sep. — John L. Lewis, načelnik Odbora za industrijalno organizacijo, je govoril tukaj na mednarodnem kongresu proti vojni in fašizmu. Po uda- do viti Tie želi. pravice, kot pa domačini. Proti koncu svojega govora je Cardenas pozival ameriške republike, da se združijo v o-brambo za svojo neodvisnost Priporočal je tudi močno skupno ameriško mornarico, ki bi branila novi svet pred vsako agresivnostjo. MEXICO CITY, Mehika, 13. septembra. — John L. Lewis, načelnik Odbora za industrijalno organizacijo, je postal danes časten član mehiške policije. Ko so mu podelili uradni "badge'", je imel dolg govor, v katerem je rekel med drugim: — Ko se bom vrnil v Zdftužene države, bom povedal predsedniku Rooseveltu resnieo o Vaši Čudoviti deželi. Lewis se je tukaj udeležil panameriške delavske konference. — Prebivalstvo Združenih držav se mora sprijazniti z Mehiko. Nikdar ni bilo večje potrebe za to kot je sedaj. Ponosen sem, da se smem šteti med osebne prijatelje predsednika Roosevelta. Njega razume ameriški narod. Povedal mu bom vso resnico o Vasi Ču- slaništvo prihajalo mnogo častnikov m rezervistov ter ao izjavili, da so pripravljeni stopiti v čehoslovaško armado, ako bi Nemčija vpadla na Cehoslovaško. Noben prostovoljec pa ni bil sprejet. Jugoslovanska vlada želi biti strogo nevtralna v sporu med Nemčijo in Cehoslovaško in vlada je zagrozila, da bo kaznovala vsakogar, ki bo stopil v kako tujo armado. ril je, da je v Združenih drža vah precej korporacij, ki se nagibajo k fašizmu, dasi se še niso odkrito zavzele zanj. — Med nami in fažimom, — je rekel, — ne more biti nobenega miru oziroma premirja. V boju proti skupnemu sovražniku se bomo pridružili vsem drugim delavcem na a-meriškem kontinentu. V Zdr. dnžavah so nazadnjaške korporacije vedno odrekale de- S temi besedami je zaključil John L. Lewi> svoj govor. lavcem pravico organiziranja, ga voditelja. Lewis je nato po imenu imenoval organizacijo Srebrnih srajc, Kukluksklan, erno legijo in Nemško-amerisko zvezo. Na kongresu je govoril tudi francoski delavski voditelj L. Jouhaux in se povsem strinjal z nazori ameriškega delavske- KONVENCIJANAGCEV Dasi je že precej hladno, so imeli shod na zagrajeni farmi pri Stocktonu v državi New Jersey nudisti — moški, ženske in otroci. Za predsednika organizacije so izvolili bivšega metodističnega pastorja L. P. Clarka. S moči so oblekli hlače, kiklje in drugo obleko ter se podali proti domu. Bilo jih je nad dvesto. ; t PAJEK JO JEPIftL -— WASHINGTON, Ind., 10. kep. — V tukajšnji bolnišnici je umrla Mrs. Effie Olfcourke. Ko je delala v vinogradu, jo je pičil strupen pajek ("črna vdvvn") ▼ stegno. VIBODr-liwIi Wednesday, September 14, 1938 THE LARGEST SLOVE*! DAILY 111 fj. 1. & Tw*w I *GLAS NARODA" (▼OKm OF m PBOPLI) PITHI IHHIWfl COMPANY (A Oorpmtloa) J. Lopaba, Bn. of a bore officer?: NEW YORK, N. I. of tka corporation aod 45th Year I8BUBD KVBBI DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Irfvertlaemeftt oc Agreement Mm cek» leto veUa Kat m Aaaerlko la Kanade ..............$0.00 Ba pol leta ................ $3.00 Ba fetrt lata..................... Za New York m celo leto . . $7 00 Z* pol leta ................$3.W) Za lnosemstvo aa celo leto .. $7. aooo T ITALIJO Ba 9 0.88............Ut 100 I 12»............ Lir 290 $ 2SL30............ur 000 $ 57.00 ............lir 1000 9112.00............lir aooo SI«?JO ..........ur 9000 ™i i ■ -■ 111 a «■ omtm btoaj hitro PODTBŽKKII ▲jo bo havrdrnr OORI iU doli Izplačila v ameriških dolar jih ^ • i* • • • « fltOVEMC PUBLISHING COMPANY - "flU. N.roi." Nedavno je kolonijalni minister Velike Britanije Malcolm 'MacDonalld napravil potovanje v Palestino na hitro in nepričakovano. Ta poset v deže-lo, kjer dan na elan pokajo bombe in teče kri, se vršijo spopadi med ektetremisti obeh strank, se spravlja v zvezo s pričakovanjem, da je britanska vlada namenjena dokončno vzeti palestinski problem v definitiv-no rešitev. Minister MacDonald je prišel v Palestino nenapovedano, zakaj nedvomno bi ga v nasprotnem primeru čakale v deželi še večje homatije in ne bi mogel sam dobiti toliko vpogleda na neposreden način, kakor se mu je posrečilo. Po opravljenem poseki in ogledu je imel v radiu govor, ki je pomenil za prebivalstvo Palestine tako rekoč zadnji apel k spravi in pomirjen ju. Zaman. Borbe se nadaljujejo z nezmanjše-no strastjo. Medtem muči v Tjou« "palestinska komisija'', da dogotovi svoj naičrt za solucijo palestinskega i>rdblema in izdelal na osnovi svoje ankete dokončni načrt o razdelitvi mandatnega ozemlja. Ali se veliki problem Palestine bliža razvo-zljatfiju? Težave za rešitev, ki bi vsaj do noke mere zadovoljila obe strani, so silno velrke. Stranka, od katere zadržanja je največ zavisno, je seveda arabska stranka, in sicer njeno ekstremno krilo. MacDonaldov govor je vseboval poglavitne elemente britanskega zasnutka in more se reči, da se tu Velika Britanija od svojega načelnega stališča ni odmaknila in se ne misli odmakniti. Zakaj Bal-fourjeva deklaracija, ki obeta Židom nacionalno državo v Palestini, ostane v veljavi, ostane tudi nadalje programna os-novnica, na kateri je mogoč kompromis. Na prvi pogled je jasno, da so arabski ekstremi-sti zoper to zasnovo in da hočejo kratkomalo prepoved nadaljnjega doseljevanja Židov ter garancijo za, prevlado arabskemu režinia v deželi. Po drugi strani je MacDonald govoril jako spravljjivo na arabski naslov, napovedujoč priznanje — Naše gihanje mora korakati, — pravi pridigar na se-startku neke verske sekte. — Mora korakati! — vpije vsa občina navdušeno. — Naše gibanje mora teči! — Mora teči i — Se več, na«e gibanje mora leteti kakor veter! — - Kakor veter mora leteti! — kriči občina — A za letanje potrebuje denarja! — zakriči sedaj durov-nik. — Aih, pa naj koraka! — zatuli občing. Mlada vdova je imela nekaj opravka na sodišču. — Kje imate mrtvaški list svojega pokojnega moža T — jo vpraša strogi sodnik. arabskegia stališča za večji del tiežele. V glavnem se tedaj doibro vidi, v katerih smereli se gibljejo angleška prizadevanja. V skladu Is temi so vesti iz krogov palestinske komisije. V dosedaj objavljenih britanskih načrtih, prav tako kakor v predlogih, ki so jili izdelali posamezni člani komisije, je osnovna ideja razdelitev dežele. Kaka naj bo ta razdelitev, na koliko de[ov in kako naj se izvede, o tem pa so od]»rte še razne možnosti. O prvotnem načrtu,, ki je postavil za program razdelitev na tri dele: povsem židovskega, povsem a-rabskega ter mešanega, ki bi bil pridržan še nadalje britanskemu vod-tvn, se diskutirajo še v< dno spreniinjevalne možnosti. ne vloge, seveda zakulisno in v jako negativnem smislu. bi Arabci izgnali še dosedanje židovske orObivalce. Pojavil se je še nov načrt o razdelistvi Palestine, dežela naj bi se na novo razdelila, toda na kantone, hi sicer samožidovske, samoarabske ter mešane, pa T7 . ,. . + • ,-, V bližini otoka Darnlea v temu primemo uredila uprava, . , .... W'lo I\ siti»ri iuutku bi židovska državica obsegala v glavnem pas o}> .morja, ki je h'krati najboljši del dežele. Tu naj bi se še nadalje vršilo doseljevanje Židov, ki bi jih mogla deželica — bodoča cioniis-tična dihava — -sprejeti še približno 400 tisoč. Britanski pas bi obsegal | teritorij med židovskim in a-jl ralbskim delom, kar naj bi via, 1 facti pripomoglo k pomirjen ju, j 8 a da bi se preprečili nadaljni imcidenti, bi se tambro misel psebuje. I>a bi se v ta del dežele lie mogli dose-ljevati židje na nopo, je samo po sebi umi ji po, pričakovati je celo, da gWsnEH GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORK (J IN OKOLICI anthony svet, (Unlicensed) V slučaju smrti se obrnite na naS pogrebni zavod In Mr. Anthony Svet bo prišel k Vam in Vam dal narndlla In cene t VaSe popolno zadovoljstvo. NBW YORK, N.1 II BROOKLYN, N. Y. 45BW. 434K I 219 Atlantic Ave. QXrde «-7393 1 . mam 4-nu Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JED NOT A Ustanovljena 2. aprila 18W., inkorporirana 12. januarja 18»8 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, nunah SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,00« SOL V ENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 109.54% K. S. K. Jednota htu nad 35,000 članov in ilaolc v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV IS« SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA ^^MN GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM Ij^NAROD!" Če se IiočeS zavarovati pri dobri, poStcni in solventni podpori«! organizaciji, zavaruj se pri Kranjsk*-Slovenski Katoliški Jednotl, kjer se lahko zavaruješ za smrtnfne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Člane ln Članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 1«. leta. Zavaruje* se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B.M Mesečni prispevek v mladinski oddelek je »elo nizek, samo 15c za razred "A" In 30c za razed "B" ln ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem naraftča. V V slučaju »mrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPOBA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan aH $5.00 na teden. Asesmen:: primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu Štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in Sanice nad 00 let stari Lahko o rej mejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljalh as je vprašal sodnik postarno devico. Postarna devica je pa molčala. — Se mi zdi, da vam moje vprašanje ni prav pose»buo prijetno, — je rekel sodnik. — Vprašanje me ne briga, toda odgovor na vprašanje mi je neprijeten — Lahko bi mi bila že prisila gumb k hlačam. — Hotela sem to storiti že davi pa se nisem dobro počutila. Sicer pa, kaj ti je važnejše, tvoja žena ali tvoje hlače f — No, brez žene grem lahko kamor hočem, brez hlač pa ne. Stara teta je umirala. Stara, bogata teta. Prejšnji dan je bi-1 zdravnik pari nji ter je dal sorodnikom toplomer in jim naročil, na j ji vtsaki dve uri zme-rijo vročino. Od vročine je vae odvisno: če se bo vročina aip&pjšala, bo ostala, če ne, bo po nji. Naslednjega, dne- je zopet priiSel zdravnik in vprašal nečaka« ki je baš držal toplomer v roki. — No, kolHro injat — Ne vemo zagotovo, —- je odvrnil nečak — toda zako poletje s tako močjo upira vanj, da zrak kar trepeta od silne ra^stresenosti tal. Po nekaterih mestih pa mole izmed vede strme pečine in groze, daj se (bodo vsak čas zrušile, in po-j kopale mlin pod seboj. Tiho, tako silno tiho je v tej divje lepi grapi. Utripanje daljnega sveta, v katerem žive ljudje in se bore z dnevnimi težavami, nikoli ne doseže te doline. Le v poletnih dneh preleti dvaikrat na dan mild I grapo železna pošast, ki divje j hrumi, kot bi hotela niibogljeni1 Človeški naselbini globoko pod i seboj dopovedati, da je tam nekje daleč drugačen svet, poin j mika vos t i in zapeljivosti. Lastnik tega mlina, čotasti i Matic, ki mu ljudje zaradi nie-! govega ču-dnega smeha pravijo j da je malo pri smoji n, pa prav dobro ve, da tako lepega in prijetnega kraja, kot je ta kotiček, kjer se skriva njegov mlin, rji nikoder drugje na >ve-tu. Tudi tako dobrega človeka, kot je njegova žena, ki je pridna kot mravlja in dobra kot bel kruh, ni nikjer drugje moči najti. Matic se tega dobro zaveda in nikdar nikoli «e bi hotel od tod. Že dve leti je minilo letos o veliki noči, odkar se je oži nil, in obe ti leti sta bili kot on sam lep dan, poln sreče in zadovoljstva. V sredo te sreče pa je nenadoma prišla tista čudna, tako čudna noč, ko je imel Matie nezaslišane -anje. Zdelo se -mu je, tla je zgodaj zjutraj stal pred malnico in gledal na veliki jez, čigar gladina se je komaj vidno kod-rala v rahlem jutranjem vetru, ki je vel po gTapi v smeri vode. Sonce še ni bilo v2Šlo in Matica je skoraj neprijetno stresal jutranji hlad. Pravkar se je mislil vrniti v malnico, tedaj pa je široko razprl oči, na-kremžil ustnice v tisti befočev- SREČA V MLINU >ki. zanj tako značilni smeh in Ol stal kot vkovan. Videl je, kako eo po vsem jezu nenadoma pognali iz vode široki, temno zeleni listi lokvanja, ki vsako poletje tako lopo evetel po mlakužah cub jezu in ki ga je Matic včasiii dajal študentom, ko so se tam od nekje daleč hodili kopat v njegov ji z. In še da i Je je gledal Matic v snu, kako so ti veliki listi pi\ krili vso vodno gladino in kako so takoj nato pognali ob njih čudno veliki, sm-žno beli cvetovi, kaikršnih Matic še svoj živ dan ni bil videl. Prav teelaj pa je izza obronka posijalo sonce in vrglo svoje žarke na jez. Vse cvetne čaše so se v trenutku razprle kelihom nalik. Matic je strme počeni 1 in se sklonil tik nad vodo, da bi bolje videl. Tedaj bi bil od presenečenja kmalu izgufbil ravnotežje: slednji cvet je bil v svoji notranjo-sti podolben majhni, mehko postlani posteljici in iz vsake se je pravkar kobacal majhen in tako srčka/n otrok, kakršnega hi si Matic nikdar ne mogel misliti. Ko so se drug za drugim skobacali iz me hkega zlatorumene-ga puha, >o si pomencali očke, se drug drugemu poredno nasmejali in se nato vsi hkratu l>ognali iz cvetov v ledeno mrzlo vodo in začeli po njej žlobo-j tati in se prekopicavati drug! čez. drugega. Potem so se spet i spustili in urno kot postrvi zaplavali po jeizn. Matic je tali-' ko časa strme gledal za njimi,1 •la so se spet vrnili nazaj, še bolj razigrani kot prej. T: daj pa je tik pred seboj zagledal, da je v nekem cvetu ostal paglavček, ki se mu kar ni hotelo vstati iz mehke po-stel. ice in se pognati za drugimi. Leno se je pretezal na vse način , dokler se ni tik za njegovim hrbtom sprožil močan prašni k in ga osvrknil, tako je drobcenega lenuiščka kar spek-lo i r ga vrglo iz cveta v vodo. Kot 'bi se bal, da bi se ne vto-pil, je obupno zaklical na pomoč, se v smrtnem strahu obiral okrog sebe in kopljal z no-žicarmi in ročicami. Njegovi drobni tovariši so ga gledali in se mu od daleč iz srca smejali, nobenemu pa še na misel ni grape, ga je dohitela Lukčevfca|UKREPI PROTI 2IDOM ki je nosila s seiboj velik cekar. VIJAK VELIKEGA PARNIKA vdelnjejo ogromen vijak v parnik '4Queen Elisabeth", $ I* spioHjea.že to jesen. t . i.i prišlo, da bi mu priskočili na pomoč. Tedaj je nbožčeflc , zagledal Matica, ki je začuden strmel vanj, in (brez pomisleka se je z zadnjimi močmi pognal proti njemu in mu tik pred robom vode s prosečiimi očmi pomolil svoje nežne ročice. Matic je iiztegnil svojo Široko dlan in ga ves presenečen dvignil iz vode. Prav v tistem trenutku pa, ko se je Matic dvignil iznad jeza, da bi nesel kazat otročka ženi. se je nenadoma prebudil iz isna in čudovita slika je v trenutku izginila. Namesto ko -pice ortročkov Okrog sebe je Matic začutil ob sebi le svojo ženo, ki je tako čudno vzdihovala. da se je Matic silno prestrašil. "Kaj ti je, Tonca?" jo je zaskrbljeno viprašal in ji popravil odejo, kot je storil vselej, kadar je hotel biti posebno nežen z njo. "Matic, če bi stopil morda gori v Rovte do Lukčevke — tako mi je hudo ..." Matic je v trenutku planil iz postelje in bil ves iz sebe. Ni si bil prav na jasne-m, kaj bo iz tega, a vedel je, da mora biti nekaj posebnega in jasno mu je bilo, da žena trpi. Oblačil se je hitro, kar najbolj je mogel. Ni vedel, kaj dela. Le eno iim je bilo jasno: da mora hiteti gori v hribe kajti Tonei je hudo, nemara zelo hudo in prav lahfco umre, če ne bi ibil dovolj uren. Spet je popravil odejo, ki jo je bila žena v hudih krčih vrgla raz sebe, se sklonil nad njo in jo milo kot otrok prosil in ji obljubljal: "Tonca, Tonca. samo umreti nikar! Saj bom. šel hitro, kolikor bom mogel, tekel bom skozi gori v hribe." Potem je brez uma planil ven in se lučal iz grape v breg, da je vse teklo od njega. Kljub vsej naglici pa mu je bolna noga tako nerodno ostajala zadaj, ela je imel občutek, da nima prav nič uspeha in da nikdar ne bo pritšel do Rovt. Noč je bila tiha in jasna. Ščip je visel še visoko gori nad nasprotnim bregom, in Matic, ki je bil doma pozabil pogledati na uro, je sklepal, da mora biti okrog dveh po polnoči. Vedel je, ela bo hodil do Rovt še najmanj eno nro in kar ni si upal misliti na ženo, ki mora biti ves ta čas sama doli v grapi in nima nikogar, ki bi ji pomagal. Ko je navsezadnje le prišel na ravno, se je nebo na vahodu že prav na lahko zarilo, in mesec na drugi strani neba se je bil povesil tik nad rob gtxadov. "Dani se," je .prešinilo Ma^ ti ca in znova je pospešil korak. Majhna hiša, v kateri je stalno vala Lukčevka, je stala prav v začetku vasi. Matic je ves tresoč se od utrujenosti in razburjenja potrkal na oikno in zaklical: "Brž> teta Lukeeva, brž, kar morete! Moji To»ci doli v grapi je strašno hudo." Teta Lukčevl^a, ki je bila že precej v' letih in ki je prinesla vse otroke, kar jih je v tej fari v zadnjih petindvajsetih letih prišlo na svet, je bila vajena takih nočnih presenečenj in je bila zato precej pri oknu. "Za božjo voljo, tak Tonca! Pa kar aamo pnstiš revo! Tak stopi, no hitro domov, saj bom precej za tabo ipritekla. Ni, da bi pulsčal take ženske same." Matic se je obrnil in se hitro, kar najjbolj- le mogel, lučal s? svojo bolno nogo prati damn. "Moj Bog, saj si še bolj počasen kot jaz! Prav nič te ne bom čakala, grem kar naprej. Pa nikar nej te preveč ne skrbi, bo že Bog dal, da bo vse prav." Matic ni vedel, kaj bi dejal ženi, ki prinesla njegovi Tonci poaneč. Nič drugega ni mogel, ko da jo je hvaležno pogledal. Maticu se je zdelo, da se bo od utrujenosti in skrbi sesedel. Pri najboljši volji ni mogel več naprej in moral je za nekaj časa sesti na parobek ob poti, da si olpoČijc. Pa je znova ubral pot pod rosre. Nad grapo je bil že vel ilk dan ko je Matic prišel do svojega mlina. Lahna sapica je vela po dolini in kodrala vodo, Go- (Nadaljevanje na 4. stkani.) NA PRIMORSKEM Znani so že zakonski dekreti, ki jih je italijanska vlada sprejela na svojih poslednjih sejah in ki določajo izgon vseh tujih Židov iz države ter izločitev iz javnih šol. Tujih Židov se je nabralo v državi o-čitno precejšnje število, saj je rimski "Tevere?> prav te dni na osnovi prvih podatkov židovskega štetja ugotovil, da živi v Italiji sedaj preko 70,000 Židov, medtem ko jih je bilo po podatkih policijskih uradov malo prej le še 47,000. Kakor kažejo dogodki v Ju-dijski Krajini in tudi drugi o-menjeni dekret italijanske vlade, se gibanje proti Židom ne bo omejilo na tuje državljane. Židovskim beguneem iz tujine - GLAS NARODA" t pošiljamo v staro do-^ movino. Kdor ga ko-svoje S sorodnike ali prijate- ^ če naročiti za ^ Ije, to lahko stori. — S ^ Naročnina za s t a r i p k kraj stane $7. — V £ 5 (talijo lista ne poši- 4 SJi amo. jih nadomestili s fašisti iz starih pokrajin, ki so si pridobiU kakršnihkoli zaslug za državo in stranko. Tržaški prefekt in prvaki stranke so dobili tudi posebna navodila za nadaljno akcijo proti Židom. V Trstu so se pojavili n * nekaterih izložbenih podjetjih kljukasti križi, kar pa je bilb očitno ppjiob-iioma v nasprotju z ukrepi^ ki so jiLl izdale oblasti. Zato sedaj čuvajo ta podjetja karabi-nerji in drugi varnostni organi. .. . . * I Tudi na Goriškem se je ak* začasno celo dovoljujejo, da se |dja proti ži(,om že ze,Q nastanijo v Italiji, domačim • j.jj^ Židom pa so se začela udirati tla že v vseh državnih in občinskih službah in ne le na šolah. Izvzeta tudi niso velika industrijska podjetja, ki so pod kontrolo državo. V Trstu s« v raznih vodilnih mest odstranili že večje število Židov ter Vsi podestati z dežele sp bili pred dnevi pozvanf na prefekt uro, ker so prejeli posebna in podrobna navodila za borbo proti židovskemu plemenu. Štetje Zidov je že dovršeno in krajevne oblasti so zbrane podatke že odposlale statističnemu uradu v Rimu. »ihmiiiWIIIIHI«*!-^ Romani... Sp i s i... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponoa in I veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. 1 'Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... lic MATERINA ŽRTEV. Z40 strani. Cena ..............- «0 Zanimiva povest Iz dalmatinskega življenja. MLADIM SRCEM (par krasnih «rtie pisatelja Metka) ....................................................... Me MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppeubeim. 92 strani. Cena ................ 75 i>o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenhelm je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem ^vetu. MIMO ŽIVLJENJA. CIvan Cankar. 230 str. Cena .86 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko KaC. 11» strani. Ceha........60 MOŽJE, spisal Bmersen Ilogh. 209 strani. Cenal.St Zanimivo delo, kt bo ugajalo vsakemu Citate! j U. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAC .....................................................35e AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel zavrniti, je Kersnik uspešno dovrfiil. "Agitator" sx«»„_ jed Vegova najboljša dela. ANDREJ HOFER ................................. ................Ste BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cen«............................... .69 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela cevnega ruskega romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena .........................................- M Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko duSo. BELGRAJSKI BISER ----------------------------------------Mf BOJ IN ZMAGA -------------------------------------------------*6c CVETINA BOROGRAJSKA _________________________________45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)----------- 96« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) --------------------46« DEKLE ELIZA, spisal Edmonft de Conconrt. 112 straaL Cena _____________________________________________ .66 Concourtovs dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, Cljib nekateri so mojstrsko podani In ima človek med branjem vtis, da posamezne oseba sadijo era] nJega in kramljajo i nJim. DEVICA ORLEANSKA ----------------------------------66« DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 168 strani Cena .96 Dve Jtrid enega nagib najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta mofsterska zavrfieni, kot jih more savrSitl edinole naS nefno-čntečl MeSko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........85« ERA DIAVOLO _____________________________________________________66« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spini Vran MU- ftinskl. veselomodre humoreske, 72 strani .65 KMEČKI FUNT, spisal An*. Seno« ____16 Zgodovina nadega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčaki. — "Za<*nji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita1. KRALJEVIČ IN BERAČ ________________________ KRVNA OSVETA (povest is abruiklb gora) _____S6e LA BOHE ME. Spisa: U. Murger. 402 str. Cena...66 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjigo svetovno znano delo. LISTKI. (K*. MeSko\, 144 stiant........... M MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ------------70« MALI 1#RD. spisali France« Ho*oson Burnett. 193 strani. Cena ______________________ M Globoko zasnovana povesi o otroku, U gane odljadpega čudaka. Deček Je plod amerttke vzgoje, ki ne pozna rail k med bogatini tu reveži, pač pa sna razlikovati le med dobrim Ceaa Štiri zanimiv« Srtfoa aaSega pi*iaa«an <*-t i satelj*. MALENKOSTI spisal Ivan AMbfc IN Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alo-Sevee. TRI knjige po 156, 186 in 114 stranL Cena ........ .60 vsak zvezek. Vsi trije.______ Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in livljenje kmetskega fanta, ki so ga start-Si poslali ▼ Sole, kjer se Je vsdrifoval s lastnimi sredstvi ter Kdaj laije, sdaj telje, lesel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v Ilvlje-nju mesto, po katerem je stremel. KnJim ao pisane živahno. Ob Stanju se bo moral 3ta> tel J večkrat od area nii«aiuJa>J KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jnlee Verne. 65 strani. Cena _____________________ Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako Sivo domišljijo kot jo je imel Francos Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vsa njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submartn, polet v stratosfero itd. 146 ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkoča^nic iz vseli stanov — 292 strani.........50 NAIIEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. GarSin. 112 strani. Cen. ......... M Junak* tega romana blodijo in tavajo »kozi temo življenja. Vzj.enJsjo se kvi&ku. a sredi l>ota omagajo. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 stranL — Cena vez..............70 BroS............. M Knjiga vsebuje »lvauajst i>ovesfl pisatelja Pri-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. IMA DEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. (Jaršin. 112 stranL Cena .... .35 Junaki tega romana l>l<»dijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................56» NA RAZLIČNIH POTIH ----------------------------------46« NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trde ve* xana. 115 Btrani. Cena .............—...........—-W Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvih letih svetovna vojne". PESMI V PROZI, spisai Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ______________________________________________—-It Verna slika pestrega velikomestnega Življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatele France. 682 strani. Cena .....................................................— -66 To je satira na francoske pretekle ln seda-8je razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drsen In bresobziren ▼ svoji sabavljlcl. PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev, 161 str. Cena .46 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve. nafireč "Misel v megli" in "Bresdno". PARIŠKI ZLATAR ____________________________________________S5t POŽIGALEC ......................................................85» POSLEDNJI MOIHKANEC ........................i______.66» PATRIA (povest is Irske zgodovine) ______________66» POVESTI W SLIKE, spisal Ksaver MeSko. — 76 Btrani. Cena ............................................... J6 Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globok« to mehke. Posebno Ženske so vnete sa nJogo-■ va dela. PRAVLJICK Spisal H. Majar. Izbrani ta prostega naroda. Cena ..................... ,46 PRAPREČANOVE ZGODBE ......................... «5» PK1GOUBECEBELICE MAJE, trd. ven. ________L— PRV1C MED INDIJANCL Povest Izak časa odkritja Amerike. Cena ................... .66 REVOLCttAA NA PORTUUAL&Utfft ----------m RDEČA IN BELA VRTNICA.....................6«» PTICE SELIVKE, Kabindranat Tagere. Trda vea. 84 strani. Cena ....----------------------------------------- .H Prgeovori, eseji ln misli slavnega indijska-ga pisatelja. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRVH, spisal F. K. Pinigar. 66 »tvani. Ce«p 46 v NaS mojsterskl pripovednik nam nndl v teh dveh svojih deUh obilo duAevnoga ulitka. PRAVLJICE, KbSutnlk, II. sveMk. OM...... .16 PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ J6 TURKI PRED DUNAJEM .........._______________ TATI«, spisal France Be»k. Trda »f«, R Naš irboren primorski pisatelj nam ttaje v. tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvc " •• :/> ''v Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK SREČA V MLINU (Nadaljevanje z 3. 3fTanL) Primorske Vesti In šele čez nekaj časa ri nad cerkvijo sv. Ožbolta pa priprave za Mussolinijev se je smejalo sonce. Oib tej uri je Ma-tic po navadi že zdavnaj mlel novino, ki so mu jo ljudje nanesli v mlin. Danes pa so kolesa stala in voda je v velikem slapiu padala čez prepolni jez. Matic se je ab pogledu na t» samo za trenutek spomnil svojih čudnih sanj. Takoj nato pa mu je misel spet ofovisela na Tonci. Kakor resnično bi bil rad vedel, kaj je ž njo, tako gotovo se je bal zvedeti resnico in ni si upal stopiti z mal-nico. Tedaj pa je nenadoma privihrala iz malnice teta Lnkčev-ka: "Moj Bog, stoji« tukaj no-' Tudi varnostni ukrepi se že tri te pa komaj čaka žena s| pripravljajo. Vobče zatrjuje-sinom!" ,jo, da ne bo nihče aretiran. Matic je izbulil oči in odprl Nadalje zatrjujejo, da bodo o usta. Prav nič ni raaumel, priliki Mussolini je vega obiska kar je povedala teta Lukčevka. pomilostili več političnih ka-Saj je vedel, da so bile tfcto znjenoev, pripaklnikov narod- obisk Priprave za Musolinijev obisk v Julijski Krajini zavzemajo vedno večji obseg. Sedaj že na vseh trgih, na korzu ter drugod postavljajo velike žaromete. Mnogo dela imajo mizarji, ki pripravljajo lesene o-graje, za katerimi se bodo ob cestiščih zbirale množice. Zaenkrat bodo postavili take o-graje v dolžini 12 km. Manu-fakturne trgovine so polne zastav in trakov v italijanskili barvah, ki jih prodajajo za to priliko. "Povedala vam bom, gospdd Werner, samo da mojega bratranca ne bi kdaj o tem vprašali. Dagmar zaradi tega ne sme priti domov, ker se njen oče svidenja ž njo boji — ker ima Dagmar oči svoje matere in ker »bi te oči v njem dvignile toliko bolesti. Prosim, da ga o tem nikdar ne vprašate in tudi recite svojim stari&etm, da tega nikdar ne store." Werner globoko dihne. "Kako strašno za ubogega otroka, milostijiva gospa." Gospa Brigita si naglo obrije oči. "To ve Bog!" mu odgovori. Werner jo pomilovalno pogleda. '\Ali vam je tudi kaj hudo po vajši nečakinji?" Gospa Brigita priki/ma. "Mnogo ibi dala, ko bi bila zopet v hiši." "Ali vas smem vprašati, kako ji gre?" vpraša Werner. Gospa Brigita mu ne sme priznati, da ni v nolbeni zvezi z Da-gmar in da o njej ve samo toliko, kolikor poroča Egon Strasser Dagmarinemu očetu. Toda na željo Rudolfa Stras--erja je moral Egon zelo kratko poročati in mu je moral pošiljati samo stvarna poročila- o Dagmarinem zdravju, o uspehih njenega učenja in glede denarja. Taka poročila je Rudolf Strasser vedno cnoloe predložil Brigiti. Toda koliko je mogla ix tega izvedeti. O Dagmarinem duševnem razvoju in o tem, kar je doživljala v yvoji notranjosti, ni bilo govora. Tekom vojne so Egotiova poročila prihajala čez inozemstvo, kajti kot Nemec je moral biti v Italiji zelo previden in ni «1*4 dati ni kakega povoda, da bi ga nadzorovali zaradi njegovega dopisovanja z Nemčijo. Sicer so ga postili na svobodi, ker je v Italiji iivel ie nad dvajset let in je bil poročen z HaKjanftko malici*.. Poleg tega je tudi stanoval na oddaljenem gradu, tako da je Še komaj »kdo mislil nanj, pa tudi ni hotel dati nfeakega povoda za kako snmničenje. In tako so njegova pisma ea času vojne šla skozi Švico, od koder so bila po banki, ki mu je vodno točno plačevala za Dagmarino vagojo, poslana naprej. Sedaj pa so njegova poročila zopet prihajala naravno«* m nikdo ni slutil, da jih je Rudolf Stra*-«er preletel « pekočimi očmi in da je po prejemu več dni hodil v potrtem razpoloženju. Kajti četudi je o svojem otroku molčal kot grofe hi o njem tudi ni govorila njegova okolica — je vendaT preti njegovimi duševnimi očmi stala s svojimi žalostno vprašajočim i očmi, ki so ga obtoževale. Tadaj mu ni koristilo nič, da se je zakriknil in si rekel: "Kaj mi mar ta tuji otrok! Ko Ibi bil moj, ne bi mogel prenesti, da bi šel od mene." Koliko je tirpel pod tem, si v svoji trdi nezaupnoati ni niti priznal. Goap* Brigita odgovori na Wernerjevo vprašanje: U "Dobro ji gre-; popolnoma ddbro se počuti na gradu Coneierfcelli; bila je zelo dobra in nadarjena nčeoka. Njena vzgoja je sddaj končana." . Ofeli* <*ibo4nj&) ponoči samo sanje. "Tak, šema, kaj buljiš kot nikoli nihče. Sli'srs, sina si do-lla pri Kanalu bil!" Tedaj se je v Maticu zganilo nekaj, česar ne bi bil mogel nilddar povedati. Planil je v malnico, kot nor. Stopil je k postelji, kjer se je jokal prav tak otrofk, kot ga je bil ponoči videl v sanjali, se sklonil nadenj in zaklical: "Sin!" Nekaj časa je stal tako, potem pa je odtrgal pogled od o-troka in njegove oči so se ujele z ženinimi. Tedaj je Matica premagalo: zdrknil je na kolena in žena, ki si je že nekoliko odpočila od prestanih muk, je vzela roko iapod odeje in ga vsa srečna božala po laseh. Poštama Lrokičevka je bila vajena takih prizorov. Ko pa je videla v toliki sreči ta dva človeka, si ni mogla kaj, da si ne bi od ganotja obrisala solze. Zunaj pa je z jasnega neba sijalo sonce, kot bi lilo božji blagoslov nad ta skriti in tihi dom. kjer bo odslej živela nova družina. ne manjšine, med njimi tudi kazjence iz Koprivišča i Ka- Tudi v Gorici so priprave za Mussolinijev obisk v polnem teku. Mnogo hiš bo prebelje-nih. Po nekih vesteh si bo Musolini ogledal tudi novo e-lektrično centralo v Doblarjih na Soči. Razen nekaterih krajev v Furlanski nižini bo, sodeč po podobnih pripravah obiskal tudi Videm. Zlata poroka Ivana Bonče V nedeljo, dne 4. septembra so praznovali v Idriji zlato poroko g. Ivan Bonča. Kdo izmed idrijskih rojakov ne pozna kovaškega mojstra Bončo? Štirideset let je vrl mož vihtel kladivo v rudniški kovačnici, štirideset napornih let so se kresale iskre z nakovala preizkušenega mojstra in sredi u-darcev kladiva se je že itak kln, kremenit značaj Bonče izklesal v samoniklega moža-po- Važno za potovanje Mal tak«) ta SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street štenjaka, tipičnega predstavnika starejšega rodu idrijskih rudarjev. — "Jutro." Himen V Trstu sta se pred kratkim poročila gdč. Mara Per-totova iz Barko vel j in zdravnik dr. Stanislav Sosič. Aretacija obsojenca Pred dnevi se je vrnil v Ve-drijan v Brdih Jožko Koncut, ki je pred nekaj leti odpotoval čez mejo in se nastanil na Su-šaku. Sedaj je prišel po svoje otroke, ki so pri sorodnikih v Brdih prebili nekaj tednov na počitnicah. Povsem nepričakovano pa so ga karabinerji pri jeli iu odvedli v goriške zapore. Aretiran je bil, ker mora prebiti 8 mesecev v ječi. Koncut je bil v resnici 1. 1932 obsojen na to zaporno kazen, ker je brez potnega lista zbežal čez mejo. Lov na divjačino Z dnem 4. septembra je na Goriškem spet dovoljen lov na divjačino. Rok za lov bo potekel z 18. novembrom. Le lov na zajce ostane prepovedan do 1. oktobra v vseh krajih razen v občinah Otlica, Col, Črni vrh, Idrija, Cerkno, Grahovo, Sv. Lucija, Kobarid, Tolmin, Bovec in Soča. Lov na srne bo dovoljen le do 15. novembra. Smodnik je gorel Pretekli mesec je nastal v smodnišnici med Orlekom in Sežano požar. Ogenj je nastal v nekem skladišču v poznih večernih urah. Razširil se je z bliskovito naglico in njegov sij je za dobre četrt ure ožaril vse nebo, tako da so v Trstu spočetka mislili, da se je znova pojavil severni sij, kakor pred nekaj mesci. Pravijo, da so ga opazili celo v Benetkah. Neznana utopljenka na soškem bregu 1. septembra je železniški čuvaj v Solkanu blizu mosta opazil truplo neke žene, ki ga I je Soča naplavila na bregu. (Obvestil je o tem orožnisfrvo in sodna komisija je dognala, da je bilo truplo že nekaj dni v vodi. Ugotovili so, da je morala biti utopljenka stara o-krog 45 let. Pri nje jo pa niso našli ni kakih dokumentov, po katerih bi bilo mogoče dognati njeno istovetnost. Nesreča v Krpanskem premogovniku 1. septembra se je v Krpanskem premogovniku smrtno ponesrečil 461etni Ivan Mile-voj iz Cera. V rovu je bil za-(pogjen pri prevažanju nakopa- lilfl! UlilllU .................................................. Ill>,,>l]||t|||jl>!,ll||fin>il>!llll|||||lll>,l»lli; VSEPARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence za slepa: SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 1216 W. 18!b St., New York, N. V KRETANJE PAKNIKOV SHIPPING NEWS IG. septembra: Kuropa t Bremen 17. septembra: Saturnia t Trst 20. septembra: Statendam v Boulogne 21. septembra: De Grasse v Havre Queen Mary v Cherbourg New York t Hamburg 22. septembra: lie de France ▼ Havre 24. septembra: Conte d I Savola v Genoa 27. septembra: Bremen v Bremen Nieuw Amsterdam v Boulogne Champlaln v Havre 28. septembra: Normandie v Havre Hansa v Hamburg 1. oktobra: Rex v Genoa Veendam v Bolougne ....................................................... ' l|IHHI«>li|»HHHlll»l|»lH»iH»»|!i|»HlHlH|!l|'l»il nega premoga. Na nekem križišču pa je od strani pribrzel drug transport in z vso silo zadel l>as v voz, na katerem je bil Milevoj. Sunek je bil tako strašen, da je Milevoja stisnilo med dva voza in ga ubilo. Milevoj je zapustil ženo in štiri otroke. V Zadru — je bil imenovan novi mestni svet. V njem so poleg drugih Anton Zeravšek kot zastopnik industrijskih podjetnikov, Josip Marušič za trgovske nameščence in Josip Kronja kot zastopnik industrijskih delavcev. 4 oktobra: Paris v Havre Europa v Bremen 6. oktobra : Queen Mary v Cherbourg 8. oktobra : lie de France v Havre Roma v Genoa Volendani v Boulogne 111. oktobra: 1 Statendam v Boulogne 12. oktobru: I Normandie v Havre A<|uitania v Cherbourg i 13. uktoora: Bremen v Bremen 15. oktobra: Vulcania v Trst iS. oktobra: Nlemv Amsterdam v Boulogne 11). oktobra: Queen Mary v Cherbourg 2i>. oktobra: Kun »pa v Bremen 22. oktobra : Champlain r Havre Con te di Savoia r Genoa 26. oktobra : Aquitania v Cherbourg 28. oktobra : lie de France v Havre 29. oktobra : Bremen v Bremen Bex v Genoa Veendam v Boulogne ADVERT ISE . "GLAS NARODA" Lastništvo tržaškega "Piccola", — ki ga je senator Mayer prodal, je prešlo v roke nekega turin-skega podjetja, pri katerem so soudeleženi največji industrij-ei iz Piemonta. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našen u zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, kojih imena so tiska Da z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tu ljenib. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, COLORADO: Pueblo. Peter Culig, A SafttC Walsenburg. BC. J. INDIANA: Indianapolis. Fr. ILLINOIS: Chicago, J. BerSb Cicero, J. FiMm (Chicago, Cj la Illinois) Jot let, Jennie La Salle, J. Spelich Mafcotitah, Frank North Chicago In Wankegan, VuM MARYLAND: Kitxmiller. Fr. Vodopive* MICHIGAN: Detroit, Lb Ftaafev MINNESOTA: Chisholm, Frank Gou*e, J. Lr*an'-3i Ely, Joa. J. Peehel Ereleth, Loals Goafs ..Gilbert, Loals Vessel Hibbing, John Porfie Virginia, Frank Hrrattefa MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, K NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl um FlUfi M OHIO: Barberton. Cleveland. Anton Bobek. linger, Jacob Resnik, Jo1*« Siapmk Giranl, Anton Nagode Lorain, Loals Balant John Kurais Youngstown, Anton KIkaU OREGON: Oregon Citj. J. Kofclar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jemlkar 1 Broughton, Anton Ipavee Conemangh, J. Bwmth Coverdale in okolica. Mrs. lean« Export. Farrell Jerry Okcrn Forest City, Fr. Blodnikar Green »burg, Frank Novak Homer City, Fr. Fttcndiak Johnstown, Krayn, Ant TaoAelj I.uzerne. Frank Ballocfe Midway. Joui 2ut Pittsburgh in okolica. Steelton. A Hren Turtle Creek, Fr. West Newton, Joseph Jovaa WI8CON8IN. Milwaukee, West AIUs, Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamondville, Joe Boika Vsak J« pni* urim 40004*