Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si V središču Ptuj • Na veliko (in hitro) se gradi še ena trgovina O Strani 4 in 5 Ptuj, petek, 2. septembra 2016 letnik LXIX« št. 70 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik. Stajerskitednik Izobraževanje Podravje • Konkurenčen boj med dvema šolama s prilagojenim programom O Strani 6 in 7 Kmetijstvo Podravje • Je oljna ogrščica idealna poljščina za naše kmete? O Strani 8 in 9 Šport Nogomet • Pester zaključek prestopnega roka, tudi v Sloveniji O Stran 11 Motokros • Timu dovolj dve 4. mesti O Stran 12 Ptuj • Vroča kri zaradi spremembe prometnega režima Iz dvosmerne v enosmerno in nazaj, pa spet znova Uvedena sprememba prometnega režima na delu Ulice Jožefe Lackove je dvignila veliko prahu. Krajani, ki so bili proti uvedbi enosmernega prometa, so v torek na seji sveta četrtne skupnosti Ljudski vrt vendarle dosegli, da bo promet po njej ponovno potekal dvosmerno. Toda sledila bo še ena seja, ki zna prinesti spet drugačno odločitev... Sprememba prometnega režima Prostori za OZ RK Ptuj • Kdo bo sposoben presekati gordijski vozel nesoglasij O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Črna statistika • V) 4) Več kot 9.300 delovnih nezgod, med njimi 24 smrtnih O Strani 4 in 5 ^j^arodno # abavne Km lasbe Ptuj 2016 m UMI Festival NZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski Aktualno petek • 2. septembra 2016 Ptuj • Sprememba prometnega režima dvignila veliko prahu » Bolje, da jih ni tu, tepli bi se! « Uvedena sprememba prometnega režima na delu Ulice Jožefe Lackove je dvignila veliko prahu. Krajani, ki so bili proti uvedbi enosmernega prometa, so v torek na seji sveta četrtne skupnosti Ljudski vrt vendarle dosegli, da bo promet po tej ponovno potekal dvosmerno. V več kot uro in pol trajajoči razpravi so se kar nekajkrat dodobra vnele strasti. Kot je v uvodu pojasnila Tanja Meško Tonejc, predsednica ČS Ljudski vrt, so na tokratno sejo vabili zgolj tiste, ki so na občino pošiljali dopise o nestrinjanju z novo prometno ureditvijo. Poudarila je sicer, da je ta le začasna in da velik odziv - prišlo je okrog 25 krajanov, nekaj jih je imelo tudi pooblastila sosedov - kaže na pomembnost problematike. Meško To-nejčeva je najprej predstavila kronološki potek dogodkov v zvezi z iskanjem rešitve za ureditev prometnega režima na Ulici Jožefe Lackove. Dejala je, da je bila že leta 2011 pripravljena študija in predlog, kako na tem celotnem območju primerno urediti prometno varnost. Zagotovljen naj bi bil celo denar, a ker vsi stanovalci niso želeli odstopiti dela zemljišča za razširitev ceste in ureditev pločnikov, je zadeva takrat padla v vodo. V vmesnem času je sicer bila sprejeta še ena sprememba: omejitev hitrosti na tem območju je zaradi šolske poti na 30 km/h. »A še vedno nekateri divjajo,« je izpostavila Meško Tonejče-va, kar naj bi bil ob ozki cesti za srečanje dveh avtomobilov razlog za uvedbo spremembe. Do te je prišlo na pobudo kra-janke. Zakaj krajani niso imeli možnost povedati svojega mnenja še pred uvedbo spremembe? Predstavniki ptujske občine so si lani septembra stvari pogledali na terenu, nato pa je predlog pripravila komisija za tehnično urejanje prometa Sveta za varnost in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Na podlagi tega je svet četrtne skupnosti februarja letos sprejel sklep, da se na delu Ulice Jožefe Lackove uvede enosmerni promet. Cilj naj bi bil preprečiti tranzitni promet čez hrib. Od skupno 1,7 kilometra so spremembo vpeljali na dolžini tretjine ulice. »Sprememba je začasna, da vidimo, kaj smo z njo pridobili in kaj izgubili,« je dejala predsednica ČS Ljudski vrt. A to še zdaleč ni bil zadovoljiv argument za prisotne krajane, ki so prišli jasno in glasno izrazit nestrinjanje z novim prometnim režimom. Zagovornikov tega namreč tokrat na seji ni bilo, bojda je tako odločila predsednica sveta ČS Ljudski vrt, kar pa je presenetilo preostale prisotne. »Pričakovali smo, da bodo tu zagovorniki te spremembe, tisti, ki sploh ne živijo na tej ulici. Na podlagi česa ste se sploh zavzeli za to rešitev? Krajani, ki živimo tukaj, sploh nismo Enosmerna, a le za kratek čas. V roku meseca dni bo ponovno možno peljati v obe smeri. Uvodnik Varuj me za drobiž?! Vedno bolj jasno postaja, da so stvari v javni upravi postale neobvladljive. Imamo zavode, agencije in podobne institucije, v katerih so ljudje, ki za dobro plačo ne delajo nič, razen da sledijo pravim mnenjskim voditeljem, Po domače: ritolizniki, Veliko, preveč je takih, Takšnih, zaradi katerih so na drugi stran i ljudje, ki pošteno delajo, garajo, pa imajo bistveno prenizke plače, Srednja medicinska sestra v urgentni dejavnosti za svoje delo prejme mesečno okrog 1,000 evrov neto, podoben znesek imajo tudi pazniki v zaporih, Delo policista s V, stopnjo izobrazbe je v Sloveniji vredno 1,111 evrov, jeseni bo sicer znesek 66 evrov višji, kar pa je kaplja v morje, 4,287jih je, ki varujejo vse nas, Ki svojo glavo vsak dan polagajo na pladenj psihopatom in bedakom, Ki morajo takrat, ko vsi bežijo, pogumno stopiti korak naprej, Za precej nizko plačilo, Tisti, ki se vozijo - nekateri več sto kilometrov na delovno mesto - se morda dogovorijo s sodelavci in jim ostane kak evro od potnih stroškov, A sprašujem se, ali je to način, Hočemo res državo, ki jo moramo goljufati, če želimo dostojno plačilo? Si ne zaslužimo svoje plače? Zaposlene se zmeraj prikazuje kot odvečen strošek, politike pa kot naše herojske požrtvovalne rešitelje, Pa še zdaleč ni tako, Redko kateremu politiku je mar za dobrobit ljudi, povečini jih vodijo le lastne koristi; tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju, Vse je prepleteno, slikice pa se z leti zlagajo, Zato ni čudno, da je zaupanje vanje izgubljeno, Začne se na vrhu in konča na lovkah zelo velike hobotnice, Teza, da v Sloveniji ni denarja, je beden izgovor, fraza, Denarje, le slabo je porazdeljen in preveč ga izpuhti, Pokradle so ga elite, tisti, ki z žegnom vladajoče politike zmeraj dosežejo vse, Lobiji, ki imenujejo, razrešujejo in upravljajo z javnim denarjem, pa o njih nikoli ne slišimo nič, ker so predobro kriti, Ker imajo svoje šahovske skakače, V mafijskih filmih so to botri, pri nas ugledni gospodje, polni denarja, Njihov izplen je na žalost prevelik, da bi nam navadnim ljudem kaj ostalo, In dokler bomo tiho in nemo opazovali, bodo stvari takšne, kot so, Vsi mi - tudi v gospodarstvu -bomo delali za drobiž, ubogljivo in slepo sledeč tistim, ki so bili ob pravem času na pravem mestu ,,, Dženana Kmetec Ptuj • OZ RK Ptuj si za delovanje želi boljših prostorov; a ne vsakih Kdo in kdaj bo sposoben pres Nesoglasja med Območnim združenjem Rdečega križa (OZ RK) Ptuj in Prostovoljnim gasilskim nesoglasij so prostori v pritličju ptujskega gasilskega doma, ki jih želijo uporabljati eni in drugi. Omenjeni prostori so sicer v preteklosti služili Rdečemu križu, organizacija je za svoje delo leta in leta uporabljala celoten trakt v pritličju gasilskega doma. Leta 2006, ko so si naslednice nekdanje Gasilske zveze Ptuj razdelile prostore in premoženje v ptujskem gasilskem domu, sta dve pisarni, ki ju je dotlej kot najemnik uporabljalo OZ RK, pripadli PGD Ptuj. Gasilci so pisarne preuredili v prostor za druženje, v Rdečem križu te izgube še do danes niso preboleli. Pred pričetkom obnove gasilskega doma, to je bilo 2009, je bilo OZ RK pozvano, da predloži svoje potrebe po prostorih. Ker bi morali obnovo in dograditev objekta sofinancirati v znesku 160.000 evrov, se jim je to zdelo absolutno predrago. In tako do danes, kljub večkratnim sporom in zapletom ter poskusom reševanja nesoglasij, odnos med dvema humanitarnima organizaci- jama, ki delujeta v gasilskem domu Ptuj, ostaja hladen. V dveh prostorih v pritličju gasilskega doma, ki sta v lasti OZ RK Ptuj, je opaziti prostorsko stisko. V prostorih ni niti omar niti polic, kamor bi lahko stvari zložili in pospravili. OZ RK Ptuj za svoje delo uporablja še dva prostora v kleti gasilskega doma in garaže pod gasilskim domom ter v sosednjem objektu, ki je v lasti Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj. Ker je bila v javnosti nedavno ponovno izpostavljena pobuda, da se OZ RK Ptuj sooča s prostorsko stisko, jim je mestna Foto: Črtomir Goznik Ljudje, ki prihajajo po pomoč na OZ RK Ptuj, oblačila pomerjajo kar na hodniku. Namesto da bi bile obleke zložene na policah, so naložene po stolih in mizah. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 2. septembra 2016 Aktualno Štajerski 3 imeli možnosti odločanja o tem, pričakalo nas je le obvestilo, da bo ulica enosmerna,« je bila jasna Irena Luci. Poudarila je, da bi pri tako pomembnem vprašanju moral biti dosežen širši konsenz. »Zakaj niste sklicali srečanja krajanov,« je med drugim zanimalo Lucijevo, ki pa jasnega odgovora ni dobila. Izpostavila je še, da imajo zaradi uvedbe enosmernega prometa stanovalci velike težave, saj se morajo do lastnih garaž voziti vse okrog hriba, sicer kršijo prometne predpise. Lucijeva je še dejala, da ni problem v stanovalcih ulice, ampak tranzitnem prometu, in predlagala rešitev, da se poostri nadzor merjenja hitrosti. Da se je hitrost z uvedbo novega prometnega režima le še povečala, da imajo zaradi tega slabšo kakovost življenja, saj morajo otroka peljati v šolo in vrtec tri kilometre več, pa je izpostavil Matjaž Pisar. »Asfaltiranje tega hriba smo sofinancirali sami, sedaj pa se po njem ne bomo smeli voziti,« je še bil kritičen Pisar. Da je trkanje na vest, češ da pomeni uvedba starega prometnega režima ogrožanje otroških življenj, povsem neprimerno, pa je dejala Milica Selinšek. Vprašala se je, kdo je odgovoren za njihovo varnost sedaj, ko se morajo peljati po bistveno bolj prometni cesti ob največji gneči do služb in šol. »Želimo,da se naši glasovi slišijo. Znašli smo se v godlji, ki si je nismo sami skuhali. Stvari je treba nekako rešiti,« je bila jasna Selinškova. »Ne želimo šerifov brega!« Oglasili so se tudi številni drugi krajani, prav vsi s podobnimi težavami, prepričani, da imajo zaradi novega prometnega režima slabšo kakovost življenja. Brezkompromisno so vztrajali na svojih zahtevah in na koncu vendarle dosegli vzpostavitev prvotnega prometnega režima. Eden izmed njih je dejal celo, da je dobro, da ni zagovornikov spremembe - vsi so večkrat poimensko povedali, da vedo, kdo so ti - češ da bi se sicer še stepli. »Ne želimo šerifov brega,« je bilo slišati. Slišati je bilo veliko očitkov, med drugim tudi, da je bila uvedba enosmernega prometa na tem delu ulice pisana na kožo le posameznikom. Celo Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, je povedal, da je takšna rešitev -uvedba enosmernega prometa - primerna le kot začasna rešitev. Dejal je še, da je svet tako kot zmeraj podal predlog predsednici ČS Ljudski vrt Tanji Meško Tonejc, da v zvezi s predlagano spremembo skliče sestanek krajanov. Tega ni bilo, po besedah Meško To-nejčeve zato, ker se je želela izogniti prepiru krajanov. So pa ji na seji očitali pristranskost, pa tudi, da se ni držala ustaljenih postopkov. »Ulica ni vaša in ni samo za vas, zato se zresnite,« je na očitke odgovorila predsednica ČS Ljudski vrt. Vztrajala je, da so želeli zagotoviti le prometno varnost. A kljub vsemu ne njej ne ostalim članom sveta ni preostalo drugega, kot da prisluhnejo glasovom ljudi. Promet naj bi po besedah Aleša Gregoreca iz MO Ptuj dvosmerno stekel v roku enega meseca. Dženana Kmetec ekati gordijski vozel društvom (PGD) Ptuj se desetletje vlečejo kot jara kača. Srž težav in občina (MO) Ptuj v uporabo oz. najem ponudila prostore v spodnji etaži objekta OGZ. Predlog za RK ni sprejemljiv. »Te prostore nam je MO Ptuj v uporabo ponudila že pred tremi leti. Kljub možnosti ureditve s strani MO Ptuj organi OZ RK takšne ponudbe niso sprejeli, saj takšni prostori za nas niso bili uporabni. Ne ustrezajo namreč zahtevam in smernicam siste- Foto: Črtomir Goznik OZ RK bi želelo nazaj svoje nekoč izgubljene pisarne, s čimer se PGD Ptuj po besedah Marjane Cafuta ne strinja. Uporabe prostorov v objektu OGZ Ptuj, ki so bili RK ponujeni, ne sprejmejo, saj da so le-ti po njihovem mnenju s higienskega vidika neprimerni za izvajanje njihove dejavnosti. ma HACCP. Žal niti prostori, ki jih uporabljamo v spodnji etaži gasilskega doma, ne izpolnjujejo vseh ključnih kriterijev za naše delo. Izpolnjevali pa so jih prostori v pritličju, ki smo jih pri obnovi gasilskega doma izgubili,« je v dopisu, ki ga je naslovila na MO Ptuj, med drugim navedla sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta. Situacija, kjer se na pragu ene hiše srečujeta dve humanitarni organizaciji, obe javnega pomena, je dokaj kompleksna. Očitno je, da na OZ RK izgube prostorov v pritličju objekta, kar se je dogodilo pred desetimi leti, niso nikoli preboleli. Vse ponudbe, ki so jih od gasilcev in lokalne skupnosti prejeli od tedaj, za njih niso bile sprejemljive in so jih zavrnili. Po drugi strani pa tudi PGD Ptuj vztraja pri svojem in prostora v pritličju, ki bi ga želelo uporabljati OZ RK, ne želi dati iz svojih rok. Čeprav jim prostor služi samo za druženje. Mojca Zemljarič Krajani so s svojo zahtevo zaenkrat uspeli: del ulice, ki je bil začasno enosmeren, bo ponovno dvosmeren. Prepričani so, da sprememba namreč ni prinesla nič dobrega: divjali naj bi po tej ulici še bolj, sami pa so imeli precej težav. Tonejčeva sklicuje novo sejo, ker se ne strinja z odločitvijo Takoj po seji sveta ČS Ljudski vrt je Tonejčeva sporočila: »Po tehtnem razmisleku sem se odločila, da sklicem izredno sejo Sveta Četrtne skupnosti Ljudski vrt v četrtek, 8.9. 2016, ob 18. uri v Domu krajanov Ljudski vrt. Danes smo bili v okrnjeni sestavi 5 (9); sklep, ki smo ga sprejeli na osnovi pobude nekaj krajanov, se mi zdi preuranjen. Zato predlagam, da zaenkrat ne pošiljamo nikomur izvlečka zapisnika 14. seje, ampak se se-stanemo in dogovorimo, na kakšen način bomo prisluhnili še drugi strani. Ne morem se sprijazniti z dejstvom, da bi bila zadeva dokončno odločena na osnovi današnjega sestanka z nekaj prebivalci. Ker moj namen ni bil takšen. Nekajkrat sem sicer danes na seji poudarila, da je treba slišati obe strani in še vedno mislim tako.« / Ptuj • Direktorica Bistre odhaja v Ljubljano Pivčeva podala nepreklicen odstop Aleksandra Pivec, direktorica Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, je danes svetu zavoda podala svojo odstopno izjavo. Svojo karierno pot bo nadaljevala v Ljubljani, na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Člani sveta zavoda Znan-stveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj so danes prejeli odstopno izjavo dolgoletne direktorice Aleksandre Pivec. 19. septembra bo s tem seznanjen tudi mestni svet, ki mora podati soglasje, dan zatem pa bo svet zavoda lahko podal raz-rešnico. Neuradno naj bi se že dalj časa vedelo, da namerava Pivčeva zapustiti dosedanje delov- Foto: Črtomir Goznik no mesto in kariero nadaljevati na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Da odhaja na ta Urad, je potrdila tudi sama. Kot je dejala, je prišel čas, da se poda novim izzivom naproti in poskuša Ptuju pomagati tudi na drugačen način. Kdo bo nov direktor Bistre, ostaja za zdaj še neznano. Več o tem v pogovoru z Pivčevo v naslednji številki Štajerskega tednika. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: ČG 4 Štajerski V središču petek • 2. septembra 2016 Slovenija, Podravje • Lani največ smrtnih nezgod pri delu v zadnjih petih letih Črna statistika: več kot 9.300 delov Delodajalci so slovenskemu inšpektoratu za delo lani prijavili več kot 9.300 delovnih nezgod, med katerimi je Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da so delodajalci dolžni delovnemu inšpektoratu takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu, v kateri so bili delavci smrtno poškodovani ali pa so bili zaradi poškodb nezmožni za delo več kot tri delovne dni. Poleg tega jih o nezgodah obveščajo tudi ope-rativno-komunikacijski centri policije. Za nezgodo pri delu sicer velja vsak nepredviden dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju delodajalca, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izhaja iz dela in pri tem povzroči poškodbo delavca. Lani so tako na Inšpektoratu RS za delo (IRSD) prejeli skupaj 9.367 prijav o delovnih nezgodah (pri tem je treba opozoriti, da delodajalcem od leta 2012 ni več treba prijavljati nezgod, ki se zgodijo na poti na delo in z njega). Kot kažejo podatki, se število prijavljenih nezgod glede na prejšnja leta povečuje. V letu 2014 so namreč delodajalci prijavili 9.337 nezgod pri delu, leto prej pa 9.229. Od vsega skupaj 9.367 delovnih nezgod so delodajalci pri- javili 431 nezgod, za katere so presodili, da so težje, kar je približno enako kot leto poprej. Glavnino vseh prijavljenih delovnih nezgod pa predstavljajo lažje poškodbe. Teh je bilo lani 8.901, kar pomeni 35 več kot predhodno leto. Več pa je bilo tudi smrtnih primerov nezgod - 24, kar je sicer največ v zadnjih petih letih. V letu 2011 je bilo smrtno poškodovanih 20 delavcev, v letu 2012 21, v letu 2013 22 in v letu 2014 23. Poleg 24 smrtnih nezgod pa so lani na inšpektoratu prejeli prijave še treh smrtnih nezgod, v katerih so delavci umrli zaradi posledic bolezni (srčni zastoj, kap in podobno). Največ zaposlenih umrlo v gradbeništvu Inšpektorji so raziskali 12 smrtnih nezgod pri delu. »Raziskali niso tistih nezgod, pri katerih so bili delavci smrtno ponesrečeni v tujini, v prometnih nesrečah ali pa so bili delavci umorjeni s strelnim orožjem«, pojasnjujejo v poročilu o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2015. Po poročilu sodeč so bile največkrat za delavce usodne predvsem prometne nesreče (pet primerov) ter premikajoča se vozila (pet primerov). Omenjena vzroka smrtnih nezgod predstavljata skupaj kar 42 odstotkov vseh smrtnih nezgod pri delu. V štirih primerih so zaposleni umrli zaradi prevrnitev sredstva nanje. V treh primerih so bili za delavce usodni padci, v dveh primerih pa so zaposlene ubili padci predmetov nanje. V dveh primerih sta bila vzrok smrti delavca tudi požar in eksplozija - en delavec je umrl zaradi zadušitve s produkti gorenja, en delavec pa je umrl zaradi eksplozije na cevovodu in posledično padca z višine. V lanskem letu so zabeležili tudi en smrtni primer zaradi nasilja na delovnem mestu. Kot še ugotavljajo na inšpektoratu, je največ zaposlenih umrlo v gradbeništvu (osem smrtnih primerov), sledi proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (sedem Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova ulica 4, 1000 Ljubljana Delovni sestanek županov SLS s ptujskega območja Županja in župani iz vrst SLS na ptujskem območju so se v ponedeljek, 29. 8. 2016, na pobudo predsednika RO SLS za ptujsko-ormoško območje, Radoslava Simoniča, sestali na krajšem delovnem sestanku. Sestanku so prisostvovali tudi nekateri podžupani in predsedniki OO SLS, v kateri ima stranka svoje župane. Na sestanku je bila prisotna tudi članica IO SLS Suzana Lara Krause. Med pomembnejšimi dogovori so sprejeli tudi skupen dogovor, da bodo v kratkem času pristopili k dogovoru o enaki višini sofinanciranja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki ima tudi status regijske knjižnice. Višina sofinanciranja mora biti enaka za vse občane (razen MO Ptuj, ki prejema občutno višje finance od države kot preostale občine) vseh občin na Ptujskem - glede na število prebivalcev. Dogovor so sprejeli, ker se v SLS še kako zavedajo pomembnosti knjižnične dejavnosti za razvoj kulture in izobraževanja naših občanov. Svojo odločitev so že sporočili direktorju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjažu Neudauerju. Med drugim so govorili tudi o pomembnosti delovanja Bibliobusa. Pred 15 leti so bili ravno župani iz vrst SLS največji podporniki za nabavo le-tega. Podatki kažejo, da sta bila nakup in njegovo delovanje do sedaj zelo upravičena. Zavedajo se tudi, da ga bo treba v naslednjih letih nadomestiti z novim - takrat pa računajo tudi na izdatno sofinanciranje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, saj je glavarina -financiranje od države - iz leta v leto skromnejša. Ob koncu so spregovorili tudi o aktualnem dogajanju v stranki, o delovanju RO SLS za ptujsko-ormoško območje in o pripravah na Tabor SLS, ki bo v soboto, 3. septembra 2016, v Velenju, nam je sporočil predsednik RO SLS Ptuj-Ormož Radoslav Simonič. primerov). Tri smrtne primere pa so zabeležili v dejavnosti kopenski promet in cevovodni transport. Največ smrtno ponesrečenih je bilo starih med 30 in 39 let ter med 50 in 59 let. V obeh starostnih skupinah je bilo zabeleženih po sedem smrtnih primerov. Sicer pa je najmlajši smrtno poškodovan v letu 2015 bil star le 24 let, najstarejši pa 65 let. Tako kot v letih 2008, 2011, 2013 in 2014 sta bili tudi v letu 2015 prijavljeni dve smrtni nezgodi, kjer sta življenje izgubili delavki. Delež smrtno ponesrečenih predstavnic ženskega spola je tako v lanskem letu predstavljal približno 10 odstotkov vseh smrtno ponesrečenih delavcev. Najbolj na udaru prsti rok Kot še ugotavljajo v lanskoletnem poročilu, se je največ nezgod pri delu, ki so jih delodajalci prijavili inšpektoratu, zgodilo v predelovalni dejavnosti (37,2 odstotka), poleg tega pa še v dejavnosti trgovine, vzdr- sivCOi> 2AVARHQDELQ Ptuj • Kaj se gradi na Marofu? Na veliko (in hitro) se gradi Že v začetku junija smo v našem časopisu poročali, da nadžupnija sv. Jurija prodaja minjala Odlok o občinskem podrobnem načrtu za to območje. Parcela je že prodana, mestu že gradi. Uradno smo izvedeli, da poslovno-trgovski in stanovanjski objekt, nica trgovske verige Lidl. Avgusta letos je Gradbeno podjetje Drava, d. o. o., začelo investicijo na območju Marofa. Kot je pojasnil Sašo Kovačec, direktor GP Drava, je omenjeno podjetje lastnik zemljišča in investitor obenem. „Gre za lastno investicijo, ki jo bomo deloma oddali v najem, deloma pa ponudili na trgu. Glede na napisano vam za zdaj še ne moremo podati informacij, kaj in kdo bo na tej lokaciji. Izgrajene površine so predvidene za poslovno-trgovski in stanovanjski objekt," je pojasnil Kovačec. Ker so stanovalci blokovskega naselja takoj, ko so dela stekla v nekaterih blokih, dobili pošto, češ da gre za nelegalno gradnjo, smo seveda Kovačca vprašali tudi, ali imajo vsa ustrezna dovoljenja. Zatrdil je, da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, kar je bil pogoj, da so se stroji lahko pognali. Dela naj bi končali februarja 2017, odvisno od vremenskih razmer. „Stanovalci smo postavljeni pred dejstvo, da živimo ob gradbišču. Klicala sem na občino, kjer niso želeli povedati ničesar. Nekaj se gradi pred našimi stanovanji, pa ne vemo niti, kaj. Vsaj tablo bi pričakovali, na kateri bi pisalo, kaj se gradi. Zraven je Šolski center, sama si že- lim, da bi bilo na tej lokaciji kaj drugega, ne le multinacionalke. Takšna izgradnja bo pomenila tudi bistveno povečanje prometa. Se je kdo vprašal, kaj to pomeni za stanovalce in dijake, Na tem mestu naj bi februarja prihodnje leto stal poslovno-trgovski in petek • 2. septembra 2016 V središču Štajerski 5 nih nezgod, med njimi 24 smrtnih bilo 24 smrtnih, kar je največ v zadnjih petih letih. Foto: Črtomir Goznik ževanja in popravila motornih vozil (11,5 odstotka). Na tretjem mestu je gradbeništvo, v kateri so delodajalci prijavili 7,6 odstotka vseh nezgod ter v dejavnosti javne uprave obrambe in socialne varnosti, v kateri so delodajalci prijavili 7,5 odstotka vseh prijavljenih nezgod. S sedmimi odstotki sledijo poškodbe zaposlenih v dejavnosti prometa in skladiščenja. Vzroki za poškodbe so različni, a podobni prejšnjim letom. Največ poškodb se je zgodilo zaradi izgube nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva ...) in predmeti dela, sledijo zdrsi, spotiki in padci delavcev. Med pogostejše vzroke spadajo še: padec bremena na delavca ter gibanje telesa z obremenitvijo in brez obremenitve. Vzroke za nezgode pri delu gre iskati tudi v nizki ravni varnostne kulture, podcenjevanju tveganj in tudi neizkušenosti delavcev, še ugotavljajo na inšpektoratu. V preteklem letu so si delavci daleč največkrat poškodova- Letos v prvih osmih mesecih več kot 5.500 delovnih nezgod li prste rok, in to kar v 28,8 odstotka. Sledijo poškodbe nog, kolen in kolkov z 12,6 odstotka, v 11,2-odstotnem deležu pa so bile zabeležene poškodbe skočnih sklepov, stopal in prstov na nogah. Na četrtem mestu so ponovno poškodbe rok, in sicer zapestje, hrbtišče rok in dlani (10,2 %), v 8,5-odsto-tnem deležu pa so delavci utrpeli poškodbe rame, nadlakti, podlakti in komolca. Pri delu se je lani poškodovalo največ delavcev, starih od 45 let do 54 let, in sicer kar 28,1 odstotka. Druga starostna skupina, v kateri se je zgodilo največ poškodb, je starostna skupina od 35 let do 44 let (27,2 odstotka poškodovanih delavcev). Za en odstotek manj poškodovanih je bilo v starostni skupini od 25 let do 34 let. Najmlajši poškodovani, katerega nezgoda je bila prijavljena na inšpektorat, je bil star 15 let, najstarejši pa 75 let. Sicer pa so se pri delu najpogosteje poškodovali delavci moškega spola (73 %). Delež poškodovanih delavk je tako bil 27-odstoten. Monika Levanič I Število nezgod I Hujša 253 Kolektivna 4 Lažja 5251 Smrtna 8 Smrtna - bolezen 1 Skupaj 5.517 Podatki o nezgodah pri delu, ki so jih delodajalci prijavili IRSD, in sicer za obdobje od 1. 1. 2016 do 25. 8. 2016. Foto: Črtomir Goznik Število delovnih nesreč znova narašča Vrsta nezgode/letoll 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I Hujša 511 430 458 429 431 Kolektivna 22 13 27 15 8 Lažja 12.310 9.625 8.719 8.866 8.901 Smrtna 20 21 22 23 24 Smrtna -bolezen 5 2 3 4 3 Skupaj 12.868* 10.091 9.229 9.337 9.367 *Vključno z nezgodami na poti na delo in z dela. Vir: IRSD VIR: IRSD še ena trgovina parcelo na Volkmerjevi cesti, zaradi česar je občina spre-nov lastnik je Gradbeno podjetje Drava, d. o. o., ki na tem neuradno pa, da bo tam med drugim še ena posloval- ki obiskujejo Šolski center? Jasno je, da so mnenja deljena, so tudi takšni, ki se veselijo, da prihaja Lidl, sama pa menim, da ne bi tako lahko smeli dopustiti multinacionalkam, da stanovanjski objekt. prodirajo na naš trg," pa je kritična Barbara Ambrožič, ena izmed stanovalk, ki je proti izgradnji poslovno-trgovskega objekta na Volkmerjevi cesti. Na tem mestu je sicer že pred 7 leti nameraval graditi Tuš, a so takrat načrti splavali po vodi. OPPN iz leta 2009 je bil na področju Štuki-Marof izdelan zelo podrobno, saj je bil pripravljen za znanega investitorja, a je ta kljub predpogodbi, ki je bila sklenjena z na-džupnijo - takratno lastnico zemljišča - od svoje namere odstopil. Po naših informacijah tudi zato, ker bi moral kriti stroške prestavitve meteornega voda in prečrpališča, ki naj bi bilo na tem mestu. Kako bo to uredil nov lastnik in investitor, pa smo povprašali Kovačca, ki je kratko odgovoril: „Vse stroške, povezane z gradnjo javne infrastrukture, bo v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju in Odlokom o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj kril investitor." Dženana Kmetec Največ kršitev glede delovne opreme in osebne varovalne opreme Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varno in zdravo delo. Tako vsaj pravi zakon. A iz lanskega poročila delovnega inšpektorata izhaja, da je stanje precej daleč od črke zakona. Namreč inšpektorji so ugotovili številne nepravilnosti. Največ nepravilnosti so ugotovili glede ustreznosti delovne opreme pri delodajalcih, skupaj kar 1892. »Največ kršitev so ugotovili glede pregledov in preizkusov delovne opreme. Neizpolnjevanje te obveznosti so inšpektorji ugotovili v 716 primerih. Prav tako delodajalci zelo pogosto delavcem ne zagotavljajo varno delujoče delovne opreme in s tem ogrožajo njihovo varnost in zdravje. To je bilo v preteklem letu ugotovljeno v 778 primerih. Tudi hranjenje dokumentacije glede pregledov in preizkusov delovne opreme delodajalcem še vedno povzroča težave, saj so bile te nepravilnosti ugotovljene v 127 primerih,« pišejo v poročilu. V 1.661 primerih so ugotovili nepravilnosti na področju zagotavljanja ustrezne in namenske osebne varovalne opreme, od tega največ v zvezi z ustreznostjo osebne varovalne opreme (namenskost, skladnost s predpisi, obveščanje delavcev in podobno), in sicer 546 kršitev, v 334 primerih pa delodajalci delavcem niso zagotavljali osebne varovalne opreme ali njene uporabe. V 304 primerih so inšpektorji ugotovili, da delavci niso uporabljali osebne varovalne opreme, čeprav jim jo je delodajalec zagotavljal in je bila na voljo na delovnem mestu. Najpogosteje seje to dogajalo na gradbiščih, in sicer v 201 primeru. Glede ustreznosti delovnih prostorov, urejenosti delovnih mest in ustreznosti delovnega okolja pa so ugotovili 1118 nepravilnosti, pri čemer v to število niso vštete ugotovljene nepravilnosti glede preiskav škodljivosti delovnega okolja in ustreznosti dokumentacije s tega področja. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih glede neustreznih delovnih mest ter prostorov, in sicer 675. Pri tem izstopajo neurejene transportne in gibalne poti za delavce (130 kršitev), prekoračene temperature v delovnih prostorih (45 kršitev), neustrezne svetlobne razmere (42 kršitev) in neustrezno prezračevanje (24 kršitev). Inšpektorji so ugotovili še 427 nepravilnosti v zvezi z nevarnimi kemičnimi snovmi na delovnih mestih. Foto: CG Foto: ČG 6 Štajerski Izobraževanje petek • 2. septembra 2016 Podravje • O konkurenčnosti dveh šol s prilagojenim programom Visenjakova: »Za obstoj OŠ Stanka V OŠ Stanka Vraza Ormož v novem šolskem letu predvidevajo nekaj manj učencev kot prejšnja leta. Razlogov za to naj bi bilo več, o prešolanju svojega otroka na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, kjer poleg novih prostorov nudijo tudi nekatere dodatne obravnave. V Sloveniji je 28 osnovnih šol s prilagojenim programom, med temi dve v našem bližnjem okolišu, in sicer OŠ Stanka Vraza v Ormožu ter OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju. Na ormoški šoli tako kot na ptujski izvajajo dva programa; prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja, po rednih šolah pa nudijo tudi mobilno specialno pedagoško, sociološko pedagoško in logopedsko službo oz. mobilno službo. Po besedah vršilke dolžnosti ravnateljice OŠ Stanka Vraza Ormož Mojce Visenjak, ki sicer kandidira za mesto ravnateljice, naj bi po zdaj znanih podatkih v novem šolskem letu ormoško šolo obiskovalo 22 do 24 otrok, kar je sicer najmanj v zadnjih desetih letih: »Govorice, da bi se bilo treba bati za obstoj šole, nikakor ne držijo, saj jo otroci potrebujejo. Imamo približno enako število vpisanih otrok kot zadnjih deset let in vedeti moramo, da so k nam usmerjeni otroci le iz treh občin. Drži sicer, da jih je morda nekaj manj kot leto prej, to pa zato, ker smo imeli v preteklem letu štiri devetošolce. Moram pa Število vpisanih otrok v zadnjem desetletju Šolsko lete / šte /ilo I OŠ dr. Ljudevita \ Oš Stanka Vraza Pivka Ptuj Ormož 2007/2008 67 27 2008/2009 67 29 20009/2010 70 29 2010/2011 70 30 2011/2012 72 27 2012/2013 79 25 2013/2014 77 25 2014/2015 83 25 2015/2016 88 25 2016/2017* Predvidoma 95 Predvidoma 22-24 Vir: OS Stanka Vraza Ormož in OS dr. Ljudevita Pivka Ptuj Statistični podatki za zadnja leta na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj nakazujejo vsakoletno rahlo povečanje števila vključenih učencev, na OŠ Stanka Vraza Ormož obratno. Podatki niso končni. še povedati, da otroci prihajajo tudi med šolskim letom. Po zdaj znanih podatkih bomo letos imeli štiri oddelke - po dva oddelka posebnega programa ter po dva oddelka prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Poleg tega izvajamo tudi mobilno službo na rednih šolah v obsegu najmanj 5-6 oddelkov (ure po odločbah o usmeritvi). Po lanski statistiki smo samo v okviru mobilne službe obravnavali 82 otrok.« Za otroke skrbi 20 zaposlenih, od tega 13 strokovnih delavcev (specialni pedagogi in logopedi ter socialna pedagoginja (2 logopedinji, še razpis za eno zaradi velikih potreb)), šest oseb tehničnega kadra, ki pa so zaposleni za skrajšani delovni čas, in ravnateljica. Z novim šolskim letom tudi redna logopedska obravnava Pri tem pa nas je še zanimalo, ali držijo informacije, da naj bi nekateri starši svoje otroke žele- nHHKHB Foto: ML V OS Stanka Vraza, ki jo vodi Mojca Visenjak, je letos vpisanih manj otrok kot prejšnja leta. li prepisati v OŠ Ljudevita Pivka Ptuj, kjer bojda nudijo nekatere dodatne dejavnosti, kot sta na primer logopedska obravnava in delovna terapija. Visenjakova uradnih informacij o prepisu katerega izmed njihovih učencev nima. »V tem trenutku dokumentacije, da bi se katerikoli otrok prepisal na drugo šolo, nimamo. Nobena odločba ni prispela. Tudi noben starš meni osebno ni sporočil, da bo otroka izpisal. Vsi naši otroci so še vedno vpisani, saj šolsko leto traja do 31. avgusta. Starši imajo pravico otroka prepisati na drugo šolo, a s strokovnega vidika to lahko zanj pomeni velik stres. Predvidevamo tudi vpis prvo-šolčkov - o natančnem številu pa še ne moremo govoriti, ker še postopek usmerjanja ni končan in še nismo prejeli ustrezne dokumentacije,« še zatrdi. Zaveda pa se, da zaradi majhnosti lahko nudijo manj dodatnih obravnav, kot so logopedska ali delovnoterapevtska obravnava, ki so jih deležni na ptujski šoli. Le-te so sicer v preteklih letih že izvajali tudi na ormoški šoli, a zaradi financiranja obravna- Največja ponudGa prostM dcC v SCovcutji! Elektronska poslovalnica 24 ur/dan - Klikservis Vpis v aktivno bazo iskalcev dela in enostavno poslovanje. Ugodno fotokopiranje in tiskanje ter številne ostale ugodnosti. Poslovalnica Ptuj WWW.SS-ITlb.Si klikservis.ss-mb.si M: 031 329 848 študentski servis maribor Slovenija, Podravje • Še en nesmiseln razpis? Nova možnost za zaposlitev 500 brezposelnih iz vse Slovenije bo imelo možnost dobiti zaposlitev v sklopu enaka; to je še en razpis, za katerega so številni prepričani, da je zastavljen sti - pomeni, da namesto 553 oseb na ptujskem zavodu pogojem ustreza le 268 ci razpisa prepolovili število tistih, ki bi se lahko v sklopu tega razpisa prijavili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z Zavodom RS za zaposlovanje pripravilo razpis "Nova možnost". Gre za program, s pomočjo katerega naj bi se za dobo enega leta lahko zaposlilo 500 brezposelnih od 30. do 49. leta. Subvencija za zaposlitev znaša 5.000 evrov za polni delovni čas, javno povabilo za delodajalce pa je odprto do porabe sredstev, najdlje do 10. oktobra. »Namen javnega povabila je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih v starostni skupini od 30. do 50. leta in preprečevanje njihovega prehoda v dolgotrajno brezposelnost. Na voljo je 2,5 milijona evrov iz slovenskega proračuna. V subvencionirane zaposlitve pri delodajalcih se bodo lahko vključili brezposelni, ki so dopolnili najmanj 30 let in največ 49 let ter so prijavljeni v evidenci brezposelnih več kot 6 mesecev in manj kot 12 mesecev,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu. A ravno omenjeni pogoj, čas prijavljenosti v evidenci brezposelnih oseb, je marsikoga zmotil. Namreč, tisti, ki so na zavodu prijavljeni 5 mesecev in nekaj dni ali leto in en dan, pogojem avtomatsko ne ustrezajo, kot tudi tisti, ki morda doslej niso bili na zavodu. Na ministrstvu za delo smo zato povprašali, zakaj so zastavili takšne pogoje, s katerimi so bistveno skrčili število brezposelnih, ki bi se lahko prijavili na razpis. A v pogojih očitno ne vidijo ničesar spornega, saj so odgovorili: »Subvencija je namenjena tistim brezposelnim osebam v omenjeni starostni skupini, ki se v roku 6 mesecev po nastanku brezposelnosti še niso uspeli sami zaposliti in na ta način preprečujemo njihov prehod v dolgotrajno brezposelnost, ki nastopi po 12 mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih. Tistim, ki so brezposelni več kot 12 mesecev, pa Prevajanje • inštrukcije Jezikovni tečaji za vse generacije ONTARIO d.o.o. Ptuj, Novi trg 6 www.ontario.si 02/ 779 10 80 petek • 2. septembra 2016 Izobraževanje Štajerski 7 Vraza Ormož se ni bati « OŠ Stanka Vraza je šola s prilagojenim programom. Ustanoviteljice šole so od leta 2007 občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Šola je bila kot samostojni zavod ustanovljena leta 1980, oddelki posebnega programa pri OŠ Ormož pa so bili ustanovljeni že leta 1970. Šolo obiskujejo učenci z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. med njimi po neuradnih informacijah tudi želja enega izmed staršev, ki naj bi razmišljal Govorice smo preverili pri v. d. ravnateljice OŠ Stanka Vraza Ormož Mojci Visenjak. bi na naši šoli nudili tudi redne delovnoterapevtske in fiziote-rapevtske obravnave, a tukaj moram najti vir financiranja. Kot možnost financiranja vidim tudi občine ustanoviteljice, ki so v preteklosti, sploh pa v zadnjih letih, imele veliko posluha za našo šolo in naše otroke. Veliko je bilo namreč vlaganj v šolo, saj smo dobili novo streho, okna, posodobili so se notranji prostori, v prihodnje pa načrtujemo obnovitev notranjega pohištva, ki je dotrajano.« Na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj število učencev narašča Po številu vpisanih otrok smo povprašali tudi na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Pri tem nas je še posebej zanimalo, iz katerih občin prihajajo njihovi učenci. Kot je pojasnila tamkajšnja ravnateljica Lidija Hameršak Marin, bo v novem šolskem letu v novo šolo predvidoma vstopilo 95 otrok, kar je največ v zadnjih desetih letih: »V šolskem letu Foto: Črtomir Goznik Vpis v novo OŠ dr. Ljudevita Pivka, kjer ravnateljuje Lidija Hameršak Marin, se povečuje. ve niso bile stalne, nekatere so bile izvedene tudi prostovoljno. A težava je na sistemski ravni, še izpostavi: »Nobena šola s prilagojenim programom nima sistematiziranega delovnega mesta logopeda, delovnega terapevta ali fizioterapevta, ki bi jih otroci nujno potrebovali in tukaj si vodstva šol iščejo poti, kako zagotavljajo te obravnave otrok. Torej šole se morajo znajti po svoje - večje šole imajo več možnosti, ker imajo po normativih večji obseg ur, določenih z ministrstva za izobraževanje in šolstvo (svetovalno delo) ... . Največkrat se poslužujejo dela v okviru svetovalne službe. Nekatere šole pa si pomagajo tudi s financiranjem občin. Moj interes je, da bi tudi naši otroci v naslednjem šolskem letu imeli vsaj nekaj teh dodatnih obravnav.« Tako bodo že to šolsko leto na ormoški šoli nudili redno logopedsko pomoč: »S septembrom bo na naši šoli enkrat na teden logopedinja, ki se bo specializirala tudi za nadomestno komunikacijo.« A Visenjakova se ne bo ustavila pri tem: »Prizadevam si, da 2016/17 bomo imeli pet prvo-šolčkov v programu z nižjim izobrazbenim standardom in tri učence v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Predviden vpis v vse oddelke je 95 otrok. V našo šolo se vključijo učenci na osnovi odločb Zavoda za šolstvo, zato do konca avgusta še ne vemo končne številke, ker odločbe prihajajo celo poletje. Velikokrat se vključijo tudi šele septembra ali oktobra in tudi med šolskim letom.« »Učenci prihajajo iz občin ustanoviteljic, torej MO Ptuj, Dornava, Destrnik, Gorišnica, Markovci, Zavrč, Videm, Žetale, Majšperk, Kidričevo, Hajdina, Juršinci. Poleg tega pa imajo tudi otroke iz občin pogodbenic, med katerimi so poleg občin Trnovska vas, Sveti Andraž, Cirkulane, Podlehnik, Starše in Benedikt tudi občina Ormož in po novem še Središče ob Dravi,« razloži Hameršak Marinova. Na šoli zaposlujejo 51 strokovnih delavcev: »Od tega je 24 strokovnih delavk na rednih OŠ, kjer izvajajo dodatno strokovno pomoč. Dodatno strokovno pomoč tako izvaja 21 specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj, socialna pedagoginja ter tri logo-pedinje. V šolskem letu 2016/17 je po vseh OŠ in vrtcih, ki jih pokrivamo, čez 500 ur dodatne strokovne pomoči, številka pa se do 1. 9. 2016 po navadi še poveča. Na šoli je zaposlenih 26 strokovnih delavk, večinoma specialne in rehabilitacijske pedagoginje, psihologinja, delovna terapevtka, varuhinje ter učitelji specifičnih predmetov (učitelj za šport, učitelj za tehniko in tehnologijo, učitelj za likovno in učitelj za glasbeno umetnost).« Na šoli izvajajo dva programa (prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja) ter mobilno službo za redne OŠ in vrtce. Poleg rednega programa pa imajo učenci možnost, da se vključujejo v vrsto interesnih dejavnosti, ki jih dodajajo glede na interese in želje učencev. Tako so v preteklem šolskem letu na novo uvedli angleščino za učence posebnega programa ter šah za vse učence. Poleg tega izvajajo še druge dodatne dejavnosti in projekte, na primer plavanje po metodi Halliwick v Termah Ptuj, aktivno popoldne - gibalne dejavnosti za učence skupaj s starši, jadranje v okviru projekta "Mirno morje", mednarodni projekt Erasmus ipd. Monika Levanič - a za koga? razpisa Nova možnost. A nova možnost ne bo za vse zgrešeno. Samo ena omejitev - trajanje brezposelno-oseb. To kaže, da so z enim samim pogojem pripravljav-in upali, da bodo uspešno sprejeti na delovno mesto. so na voljo drugi ukrepi APZ. Starostna skupina brezposelnih oseb, starih med 30 in 49 let, je najštevilčnejša, saj vanjo sodi kar 43,4 % vseh brezposelnih. Z namenom, da pomoč prejmejo tisti brezposelni, ki jo najbolj potrebujejo, bomo pri vklju- čevanju oseb v program Nova možnost, ob upoštevanju poklica, izobrazbe, delovnih izkušenj in veščin kandidatov, dajali prednost: osebam, ki v zadnjih dveh letih še niso bile vključene v noben program aktivne politike zaposlovanja, osebam z večjimi možnostmi za uspešen zaključek programa, osebam z večjimi možnostmi za nadaljevanje zaposlitve po zaključku programa, osebam s socialnimi in zdravstvenimi ovirami ter osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost ali socialnovarstvene prejemke. Zastavljeni pogoji v razpisu Nova možnost pomenijo, da se nanj lahko prijavijo le tisti, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje natanko med 6 in 12 meseci in so stari med 30 in 49 let. APZ predstavlja nabor ukrepov, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti, zmanjševanju brezposelnosti ter povečevanju zaposljivosti oseb na trgu dela. Za doseganje namenov APZ so torej različni programi APZ namenjeni različnim ciljnim skupinam brezposelnih oseb, le s sinergijo učinkov različnih programov APZ pa lahko sledimo namenom APZ.« Kaj ta omejitev pomeni v konkretnih številkah? Kriteriju starosti in trajanju brezposelnosti v Sloveniji trenutno ustreza več kot 6.800 brezposelnih oseb od skupno 99.117 iskalcev zaposlitve (na dan 24.8.2016). Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, bo vsem pogojem iz razpisa ustrezalo 268 oseb, če bi bil pogoj le leta, pa bi na novo zaposlitev lahko upalo kar 553 oseb iz evidence brezposelnih, toliko jih namreč starih med 30 in 49 let. Skupaj je na območni službi Ptuj prijavljenih 3282 brezposelnih oseb (31.7. 2016). Tisti, ki pa vendarle ustrezajo vsem omenjenim pogojem, se lahko glede možnosti vključitve v program obrnejo na osebnega svetovalca ali svetovalko pri uradu za delo, kjer so prijavljeni. Dženana Kmetec Ministrstvo je pripravilo tudi pregled aktualnih programov APZ, ki vključujejo različne ciljne skupine brezposelnih oseb: Zaposli.me - subvencija za zaposlitev, namenjena brezposelnim osebam, ki: • so dopolnile 30 let ali več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, • so starejše od 50 let in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, • so dopolnile 30 let ali več, imajo končano največ osnovno šolo (ISCED 2) in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih. Prvi izziv (za mlade) V okviru tega programa se dodeljujejo subvencije za zaposlitev mladih od 15. do 29. leta, ki imajo stalno prebivališče v vzhodni Sloveniji, so najmanj 3 mesece pri nas prijavljeni med brezposelnimi ter se ne izobražujejo ali usposabljajo. Usposabljanje na delovnem mestu 30+ Ta program je namenjen: • starejšim od 50 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljen v evidenci brezposelnih, • starim 30 let in več, ki so najmanj 12 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, • starim 30 let in več, ki imajo največ nedokončano ali končano osnovno šolo (ISCED 2) in so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih. Usposabljanje na delovnem mestu - mladi Ta program je namenjen brezposelnim, ki so mlajši od 30 let in so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih. Delovni preizkus 2016 V delovni preizkus se lahko vključijo tisti, ki so dopolnili 30 let ali več in so vsaj pol leta prijavljeni med brezposelnimi. Javna dela V javna dela se lahko vključujejo samo dolgotrajno brezposelne osebe. Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 2. septembra 2016 Slovenija, Podravje • Letos rekordni pridelki oljne ogrščice, visoke tudi cene Je oljna ogrščica idealna polj Slovenski kmetje so letos izkusili, kako nemočni so v boju z naravo, a morda še bolj s trgom. Cene pšenice so bile katastrofalno ogrščico, ki jo ravno v teh dneh sejejo številni kmetje, pa celo 310 evrov ali več. O razširjenosti poljščine, ki med drugim izboljšuje strukturo tal in je primerna za žetev še pred poletno vročino, je vodja kmetijske svetovalne službe na Ptuju Ivan Brodnjak povedal: »Na večjih kmetijah je del njivskega kolobarja, še posebej odkar na naših poljih ni več sladkorne pese. Namreč odlično se vključuje v triletni kolobar koruze, pšenice in torej oljne ogrščice. Nadalje, ogrščica ima zelo gost in razvejan koreninski sistem, ki po spravilu ostane v njivskih tleh, tako do velike globine zrahlja zemljo in izboljša humus, četudi so tla težka in zbita. Ob tem je mogoče z ogrščico tudi razpleve-liti njive, saj ogrščica zasenči plevele, kot so slak, divji si-rek, ambrozija.« Oljna ogrščica torej povečuje humus v osiromašenih tleh Dravskega in Ptujskega polja, dovolj hitro je pospravljena s polj, da se lahko po njeni žetvi poseje na primer še ajda, ob tem je močno medovita rastlina, slišati je torej kot idealna kultura za podravske kmete. A po oceni Brodnjaka je letos oljna ogrščica rumeno cvetela na 800 hektarjih podravskih njiv, medtem ko je na primer pšenica zorela na 7000 hektarjih. Kaj bi lahko bil razlog, da ta kultura ni še bolj razširjena? »Oljna ogr-ščica spada med novejše kulture,« je odgovoril Brodnjak in nadaljeval: »Ki pa zaradi selekcije in novih hibridov daje višje pridelke, tudi do pet ton na hektar. Letošnje leto je bilo zanjo še posebej ugodno, namreč ko sta pšenica in koruza marca doživeli stres zaradi suše, je ogrščica sploh ni čutila zaradi vzpostavljenega koreninskega sistema. Tako da je bila letošnja letina rekordna,« je povedal Brodnjak. A če lahko letošnjo letino opisujemo s superlativi, je bila lanska zaradi moče ob setvi izjemno skromna, ob tem pa lahko pridelek ogrozijo tudi škodljivci. »Težave z ogrščico imamo lahko, če so v času po setvi obilne padavine, namreč zaradi drobnih semen je kalil- na moč nizka. Od škodljivcev pa je v jeseni nevaren bohač, srčna trohnoba, zgodaj spomladi lahko v posevkih oljne ogrščice naredi veliko škode stebelni kljunotaj ... Vendar pa so praviloma vsa fitofarma-cevtska sredstva za aztiranje teh škodljivcev cenovno ugodna, je pa potrebna pozornost pridelovalcev, da ne zamudijo rokov,« je nevarnosti naštel Brodnjak. Težav z odkupom . -v Vi ■ ogrščice ni Težav z odkupom oljne ogrščice bojda ni. »Odkupijo jo zadruge. Sicer pa jo lahko tudi doma stiskamo, namreč mogoče je pridobiti vrhunsko repično olje, ki ima obilo omega - kislin, samo laneno olje jih ima še več. Ob tem se repica v tujini uporablja za pogonsko gorivo, na primer, če bi na kmetijah četrtino ali tretjino kolobarja predstavljala repica, bi bila ta samooskr- Sv. Andraž • Pohod od kapele do kapele Pohoda se je udeležilo do 90 pohodnikov Društvo upokojencev Sv. Andraž v Slov. goricah je minulo soboto pripravilo pohod po zgodovinskih točkah kulturne dediščine, ki so ga poimenovali od kapele do kapele. Ob 9. uri so se zbrali v tamkajšnji cerkvi, kjer je domači župnik Janko Babič daroval sveto mašo. Po maši je sledil skupen zajtrk ter ogled muzeja fotografij v domu društva upokojencev. Nato pa so se poho-dniki odpravili na pot proti Hrgovi hiši, Vršičevi kapeli v Novincih in še do Zamudove kapele v Slavšlnl. Obiskali so tudi Čučkov in Gomzijev muzej ter viničarsko hišo. Približno 70 udeležencev je prehodilo celotno pot, še približno 20 pa se jih je pohodnikom pridružilo na točkah, ki so jim najbolj ustrezale. Prijetno druženje s spoznavanjem kulturnih zakladov so sklenili s piknikom. »Pohod je bil uspešno končan, tako da smo zadovoljni. Lahko pa bi bilo več udeležencev iz sosednjih občin,« je pri tem še pripomnil predsednik andraškega društva upokojencev Edi Kupčič. Monika Levanič Utrinek s pohoda po zgodovinskih točkah. Slovenija, Podravje • Za prevzem kmetije se je odločilo 411 mladih kmetovalcev » Pomembno je, da imajo mladi vizijo Sredi avgusta je potekel rok za prijavo na razpis za mlade prevzemnike kmetij, ki mladim omogoča pridobitev 45.000 evrov, kmečko zavarujejo, oziroma 18.600 evrov, če se odločijo zgolj za prevzem brez zaposlitve. Na razpis se je odzvalo 411 Na kmetijskem ministrstvu so povedali, da so od leta 2007 do leta 2013 podprli okoli 2600 mladih prevzemnikov kmetij, na lanskem razpisu še 220 mladih prevzemnikov, na letošnji razpis pa se je prijavilo 411 kmetovalcev, na voljo pa je (le) 12 milijonov evrov. »V skupini večjih kmetij, ki imajo perspektivo, se po naši oceni bistveno popravlja starostna struktura. Povprečna starost prevzemnikov kmetij v prejšnjem obdobju je bila 32 let za moške in 34 let za ženske, lanski je za dve leti znižal starost vlagateljev,« je še dejala državna sekretarka Tanja Strniševa. Kmetijsko ministrstvo pa mladih k prevzemu ne spodbuja samo z enkratno denarno pomočjo. »V okviru neposrednih plačil mladim kmetom omogočamo še dodatek na neposredna plačila, kjer se doda 25 odstotkov povprečne vrednosti vsem, ki še niso stari 40 let, kar lahko traja pet let. Tretji ukrep pa je, da dobijo mladi kmetje pri naložbah za 20 odstotnih točk večjo podporo. Skupaj z mladimi smo pripravili seznam drugih ukrepov za njihov boljši položaj, da bi bil prevzem odločitev brez strahu. Moje mnenje je, da je danes zavedanje večine državljanov, da je pridelava hrane temeljna dejavnost družbe in da vsak, ki to dela, kmetje, ki oskrbujejo vse druge s hrano, imajo plemenit poklic in je tudi vedno bolj cenjen,« je nadaljevala Strniševa. Kot v uvodu omenjeno, je agencija za kmetijske trge prejela 411 vlog, in sicer 281 za sklop A (prevzemnik je/bo zaposlen na kmetiji) in 130 vlog za sklop B (prevzemnik ni/ne bo zaposlen na kmetiji). Ob tem se je na zadnji razpis odzvalo 63 kmetov iz Podravja (UE Ptuj (27), Ormož (16), Slovenska Bistrica (11), Lenart (9)). Odziv podravskih kmetov je Felicita Domiter s KGZS, Zavoda Ptuj pokomentirala: »Takšen odziv smo pričakovali, saj je bilo zanimanje že med letom veliko. Gre namreč za dolgotrajen proces, od začetnega informiranja prenosnikov in prevzemnikov do končne odločitve. Zelo pomembno je, da so tisti, ki predajo kmetijo, prepričani, da bodo prevzemniki nadaljevali s kmetijstvom in razvijali dejavnost.« O razvoju in obstoju kmetij, ki so jih prevzeli mladi kmetje, pa je Felicita Domiter povedala, da so kmetije v večini primerov napredovale v pozitivni smeri. »Vidi se napredek in nove ideje, tako da je ta ukrep vsekakor zelo pozitiven. Seveda so primeri, ko se kdaj zalomi, vendar so to bolj izjeme kot pravilo. Tudi celotna kmetijska politika je naklo- " Ijjá&í!m Foto: Jure Zauneker petek • 2. septembra 2016 Kmetijstvo Štajerski 9 ščina za podravskega kmeta? nizke, napovedujejo se tudi nizke odkupne cene koruze, na drugi strani pa so letos za tono ječmena prejeli 130 evrov, za oljno Foto: Črtomir Goznik ba s pogonskim gorivom, če bi seveda pri nas bila temu zakonodaja naklonjena. Ob tem pa se repične tropine lahko uporabljajo v prehrani živali, namreč vsebujejo 32 % beljakovin. In oljna ogrščica je rastlina, s katero na najlažji način pridelaš veliko količino beljakovin in s tem nadomestiš v prehrani živali sojo, ki jo sicer uvažamo. Res pa je, da je treba tropine, če z njimi krmimo govedi, dodatno termično obdelati,« je glavne lastnosti oljne ogrščice izpostavil Brodnjak. Kot že v uvodu omenjeno, sedaj mnogi kmetje sejejo oljno ogrščico, ali za pridelovanje ozimne ogrščice ali za ozelenitev. »Od 20. avgusta do 10. Septembra je idealni čas za setev te kulture, in sicer potrebujemo približno 2,5 kilograma semena po hektarju, če pa ogrščico seje-mo za ozelenitev, jo je smiselno posejati do 25. septembra, na hektar pa porabimo približno 12 kilogramov semena,« še svetuje Ivan Brodnjak. Mojca Vtič Pogodbeniki bodo imeli prednost in boljše plačilo Foto: Črtomir Goznik Da je oljna ogrščica poljščina, kije zanimiva tudi za kmete in odkupovalce, je potrdil tudi direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janžekovič. Letos je ptujska zadruga s polj odpeljala med 500 in 600 tonami pridelka, točnih podatkov na zadrugi še nimajo. In zakaj bi bila zanimiva? Seveda zaradi cene, ki je zadnja leta osrednji kazalec uspešnosti. »Zadruga je svojim pogodbenikom za tono pridelka plačala tudi 325 evrov, kmetom, ki z nami nimajo sklenjene pogodbe pa 315 evrov. Razlika v ceni je bila odvisna tudi od količine. Tisti, ki so imeli večje količine, kar pomeni, da smo lahko pridelek neposredno odpeljali z njive, so prejeli več kot manjši, kjer smo imeli še stroške zbiranja.« Razliko med plačilom pogodbenim kmetom in ostalimi, je utemeljil: »Dovolj imamo taktiziranja. Tudi mi se moramo vnaprej dogovoriti, kako in kaj, zato se bomo zavzemali, da bodo pogodbeniki prejeli več kot ostali, zagotovljen pa jim bo tudi odkup.« 0 letošnji letini oziroma ceni oljne ogrščice pa je prvi mož zadruge še dejal: »Kmet, ki je letos žel oljno ogrščico, je v primerjavi s kmetom, ki je žel pšenico, na hektarju pridobil tudi 210 evrov. Ob tem so vlaganja v oljno ogrščico nižja. Zato je oljna ogrščica zagotovo zanimiva kultura, tudi z odkupom ni problema.« Zadruga namreč oljno ogrščico proda v tujino, saj pri nas predelovalnic ni, je še povedal Marjan Janžekovič. in cilj« če se ti zaposlijo na kmetiji in se mladih kmetov, 63 iz Podravja. njena mladim, tudi pri neposrednih plačilih in drugih investicijskih ukrepih. Pomembno je, da imajo mladi vizijo in cilj, da radi delajo v kmetijstvu in da s tem živijo,« je svoja opažanja strnila Felicita Domiter. Kot omenjeno, je bilo lani na ravni Slovenije odobrenih 220 vlog za mlade prevzemnike, od tega 54 iz območja Podravja (skupaj z Mariborom). Večina ali 45 mladih prevzemnikov se je odločilo za prevzem z zaposlitvijo (Sklop A) in devet za prevzem brez zaposlitve na kmetiji. Rok za prijavo na razpis podaljšan Kmetijsko ministrstvo je letos poleti objavilo tudi razpis za naložbe v kmetijsko mehanizacijo in druge ukrepe, s katerimi bi kmetije znižale stroške pridelave, izboljšale varovanje okolja, varnost ter higieno na kmetijah. Ministrstvo je rok za prijavo na razpis, ki obsega 40 milijonov evrov, podaljšalo za mesec dni, torej okvirno do 10. oktobra. Razlog za podaljšanje je predvsem v zahtevnosti priprave projektne dokumentacije in pridobivanju vseh ustreznih dovoljenj za izvedbo investicij, so pojasnili na ministrstvu. Mojca Vtič Križevci pri Ljutomeru • Recept za prleško gibanico Do zaščite je še dolga pot Člani Kulturnega in izobraževalnega društva Kelih v zadnjih letih veliko pozornosti posvečajo tradicionalni kulinarični specialiteti vzhodnega dela države, prleški gibanici. V Križevcih pri Ljutomeru tretje leto zapored pripravljajo prireditev Prleška gibanica. Osrednji dogodek bo to soboto popoldan v središču Križevcev, ko bodo med drugim razglasili najboljšo prleško gibanico, v začetku tega tedna pa je društvo Kelih pripravilo posvet, na katerem so številni prisotni govorili o poenotenju recepta za to prleško kulinarično posebnost, ki neka- ko živi v senci »bogatejše« prekmurske kolegice. Lansko leto, ko je potekal prvi posvet na temo prleške gibanice, so se prisotni spraševali naslednje: Ali je prleška gibanica dovolj prepoznavna? Kdo in kako se trudi za njeno večjo prepoznavnost? Jo zaščititi ali ne? Ugotovili so, da je gibanica izdelek, ki daje Prlekiji prepoznavnost, v prihodnje pa bi si želeli, da bi si prido- bila evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti, po kateri je zaščiten recept. Takšno zaščito ima pridobljeno prekmurska gibanica. Po lanskem posvetu je ostalo kar nekaj odprtih vprašanj, predvsem povezanih s pripravo. Med drugim se krešejo mnenja koliko plasti naj bi imela prleška gibanica. Gospodinje jo pripravljajo s štirimi in tudi sedmimi ali celo devetimi plastmi, Foto: Miha Soštarič Na posvetu v Križevcih pri Ljutomeru so govorili o obliki in sestavinah za prleško gibanico. To soboto bo društvo Kelih med 10. in 11. uro v Eko hostlu Križevci zbiralo prleške gibanice, ki jih bo pozneje strokovna komisija ocenila, zanimivo pa bo videti, katero vino bo komisija izbrala kot najprimernejše k tej kulinarični posebnosti Prlekije. dilema pa se pojavlja tudi pri dodajanju sestavin. Nekoč je bila prleška gibanica slana jed, danes se streže kot sladkana. Pojavlja se vprašanje, ali je prava le tista, ki se peče v krušni peči v lončeni posodi. In kakšne oblike naj bo, se sprašujejo prleške gospodinje, ki jo pripravljajo. Več kot 60 receptov za prleško gibanico Na ta odprta vprašanja so govorili na tokratnem posvetu. Društvo Kelih je v zadnjem letu izvedlo številne aktivnosti, ki so zajemale promocijo in s tem večanje prepoznavnosti prleške gibanice. Več kot 60 receptov za pripravo prleške gibanice so zbrali, tudi iz kuharske knjige, ki je bila natisnjena pred več kot sto leti. »Če povzamemo, največkrat se dela okrogla prleška gibanica, ki ima od 5 do 9 plasti vlečenega testa, nadev se največkrat deva na vsako plast testa, skuta in kisla smetana se približno enako pogosto deva ali vsako posebej ali pa skupaj. Najbolj niha višina prleške gibanice. Na pridobljenih rezultatih zbranih receptov je bil narejen prvi korak k poenotenju recepta. Določile so se smernice glede oblike, višine in sestavin za vlečeno testo ter nadev. Ob tem se je razvila zanimiva debata. Pomembno je, da ob teh aktivnostih razmišljamo tudi o morebitni zaščiti prleške gibanice v prihodnosti, zato je treba biti pazljiv že zdaj,« je dejala predsednica društva Kelih Tjaša Kos, ki je dodala: »Naslednji korak, ki ga bo potrebno narediti, je določiti količino sestavin v receptu. Obilo dela bo potrebnega postoriti v prihodnje, zato zbiranje receptov poteka še naprej. Hkrati bo potrebnega veliko dogovarjanja in strpnosti vseh.« Vsi prisotni na tokratnem posvetu se zavedajo, da je do zaščite prleške gibanice še dolga pot, verjamejo pa, da se bo s številnimi aktivnostmi prepoznavnost prleške gibanice povečala. Miha Šoštarič 3 www.tednik.si Stajerskitednik : Stajerskitednik 10 Štajerski Kultura petek • 2. septembra 2016 Ptuj • Dnevi poezije in vina Vina in poezije še ni zmanjkalo Letošnji Dnevi poezije in vina so že z otvoritvenim večerom podrli vse rekorde in Vrazov trg napolnili do zadnjega kotička. Festival, ki Ptuj spreminja v svetovno prestolnico poezije, se kljub finančnim skrbem stara kot vino ... Pometanje Nate najraje pozabljam medpadlim listjem poznega poletja na sprednji terasi ob gladkem džezu 3 plus 4. Nekateri listi se pač posušijo, odpadejo in se zdrobijo. Nik Osmančevič, zmagovalec letošnjega natečaja za najboljši izvirni verz Oddih v verzih Dnevi poezije in vina so se pred okroglima dvema desetletjema povsem ljubiteljsko in amatersko pričeli v Medani v Goriških brdih, zrasli pa v mednarodno uveljavljen festival. Pro-ducentka festivala Anja Kovač pravi: »Če so sprva na festivalu sodelovali povečini mladi, še neuveljavljeni, a perspektivni mladi pesniki, danes na vsakem festivalu gostimo častne goste, ki so svetovne zvezde poezije, nekateri pa celo kandidati za Nobelovo nagrado.« Pesniških gostov je festival letos naštel natanko toliko kot svojih let: okroglih dvajset. Ker je festival rasel tako po številu obiskovalcev kot pestrosti programa, so ga pred sedmimi leti preselili na Ptuj. Kovačeva pojasnjuje, da so organizatorji s tem dobili nove možnosti za širitev in nov ustvarjalni veter v svoja jadra s posebnim lokalnim pečatom: »Tu smo našli potrebni entuziazem in podporo, zato je bil Ptuj logična izbira, ko smo začeli preraščati prvotno lokacijo in smo se ozirali za novimi možnostmi.« Letos se je spremljevalno dogajanje odvijalo v kar trinajstih različnih krajih, središče dogajanja pa ostalo na Ptuju. Srce festivala ostajajo pesniška branja in vinske degustacije, a se festival z leti širi in dozoreva, predvsem pa vsako leto ponudi kaj novega. Organizatorja festivala, založba Beletrina in Kultur-no-umetniško društvo Meridiani, namreč poezijo kot »univerzalno izrazno sredstvo« dopolnjujeta tudi z drugimi umetnostmi; glas- Program je vsako leto bogatejši; pesniškim branjem, vinskim de-gustacijam, prevajalski delavnici, koncertom, razstavam, umetniškim instalacijam, otroškemu programu itd. so se letos pridružili še spust po reki Dravi ter vinska delavnica in kviz. bo, gledališčem in vizualno umetnostjo. Kovačeva pravi: »Z raznolikim programom privabljamo novo publiko ter ponujamo sveže vsebine našim zvestim obiskovalcem, vse seveda v povezavi s poezijo ter promocijo kulture pitja kvalitetnih slovenskih vin.« Dnevi poezije in vina so razvili tudi prepoznavno in edinstveno celostno podobo. Za videz festivalskih promocijskih materialov in publikacij je tudi letos poskrbel Luka Kravanja, za podobo širšega festivalskega prizorišča od Travnika poezije do stolčkov iz steklenic Stanka Vauda Ben-čevič, za odrsko podobo oz. Zid poezije pa Dušan Fišer. Je kaj pesmi in žlahtne kapljice ostalo še za prihodnje leto? Organizatorji odgovarjajo: »Načrte za naslednji festival delamo vsako leto, še preden mine aktualni festival, bodo pa seveda zelo odvisni od finančnih pogojev.« Eva Milošič t* KO í'vs áfc*/** ut-V ACÍ O poeziji denarja i ^ Svetlobna instalacija italijanskega umetnika Marca Nerea Ro-tellija z naslovom Fluxus je na pročelje ptujskega gradu zarisala verze letošnjih pesniških gostov festivala. Vodja festivala Aleš Šteger opozarja, da trije največji ptujski festivali (poleg Dnevov poezije in vina še Arsana in Art Stays) mestu prinašajo mednarodno prepoznavnost in večji turistični obisk, vendar že leta delujejo v nestabilnem okolju. Tudi producentka festivala Anja Kovač pravi: »Brez sprememb v financiranju festivali v bodoče v dosedanji obliki ne bodo več izvedljivi. Trenutno ptujska občina festivale sofinancira z deležem v višini od 15 do 20 % proračuna festivalov, kar ni primerljivo z mednarodnimi standardi. Od Mestne občine Ptuj pričakujemo, da bo držala obljubo in prispevala vsaj 30 % sredstev.« Na festivalu so zato zbirali podpise peticije za ohranitev ptujskih poletnih festivalov. Ormož • Ko zazvenijo stihi in trki kozarcev Gostili Ko Una Pesniško branje v okviru festivala Dnevi poezije in vina je minuli četrtek zavilo v verze tudi ormoško knjižnico. Na večernem pesniškem branju na dvorišču, ki so ga v okviru ptujskega poletnega festivala že šesto leto pripravili ormoški knjižničarji, so se tokrat predstavili korejski kandidat za Nobelovo nagrado Ko Un, sicer tudi eden izmed štirih častnih gostov letošnjega festivala, Ida Linde iz Švedske in norveški pesnik Sigbj0rn Skaden. Za predstavi- tev pesnikov in prevode pesmi, ki so tako zvenele v korejskem, švedskem, norveškem in tudi francoskem jeziku, je poskrbela odgovorna urednica spletnega portala airBeletrina Manca G. Renko. Pesniško branje je še kako prijalo ob dobri kapljici, s katero je obiskovalce razvajala vinska klet Dveri Pax. Monika Levanič Z leve: odgovorna urednica spletnega portala airBeletrina Manca G. Renko, Ida Linde iz Švedske, norveški pesnik Sigbj0rn Skaden in eden izmed štirih častnih gostov letošnjega festivala, korejski pesnik Ko Un. Tednikova knjigarnica Na potep v naravo Morda bi bil pričujoči zapis primernejši na začetku počitnic in ne zdaj, ko spomin nanje po malem bledi in so šolske klopi polne novih zvedavih oči, pa tudi šolske skrbi in naloge se začenjajo kopičiti. A roko na srce, učenje in življenje gre bolje od glave in rok in nog, če med delom in učenjem poskrbimo za telesno gibanje in počitek. Oboje, počivati in gibati se, pa je najbolje početi v naravi, med zelenjem, med drevesi, daleč od vsakršnega hrupa. In je čisto vseeno, ali je vreme toplo in sončno, ali oblačno in mračno, ali deževno, le oblačila in oprema morajo biti primerni. Verjemite, telo in um vam bosta hvaležna! Te dni je pri prvi slovenski založbi, to je pri celjski Mohorjevi družbi, izšla lična, priročna knjiga za najmlajše in njihove starše (dobrodošla pa bo tudi vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi) z naslovom Na potep v naravo, ki je pod-naslovljena Bonton v gozdu in na travniku. Avtorica Mateja Gomboc je profesorica, ki s svojimi in šolskimi otroki udejanja povezovanje z naravo. V življenju se je veliko potepala, najraje v naravi, ki jo občuduje v vsakem trenutku dneva in v vsakem letnem času. Gombočeva svoje izkušnje in vzgojna navodila oblikuje v zgodbe, ki jih lahko berete kot literarne zgodbice ali pa jih sprejmete kot povsem poučna navodila in dramila. Na potep v naravo zajema petnajst pripovedi in njih naslovi so zgovorni: Gremo!, Govorica gozda, Malica v gozdu, Drevo pripoveduje, Gremo po mah in drevesce, Stopinje v snegu, Znamenja v gozdu, Drobceni koraki pomladi, drevesa - stari znanci, Čarobni svet živali, začarani gozd, Gozd pripoveduje tudi ponoči, Od korenine do cveta in sadu, Čisto majčkena narava, V hribe gremo!. Tako začenja prva zgodbica: Na robu mesta, na koncu ulice, tik preden se zavije proti gozdu, stoji hiša, čisto taka kot tvoja ali babičina. V njej živijo Ivana, Jure, Anže, očka in mamica. Jure in Ivana, brat in sestra, nista več majhna, o ne! Oba že hodita v šolo in znata tisoč in eno modrost. Tudi vezalke si znata zavezati, zapeti gumbe in še kakšno pesmico zraven! Vesta tudi, katere čevlje si človek obuje, ko gre v gledališče, in kateri so primerni za gozd. In kdaj si nadeneš plašč, kdaj pa vetrovko. Tudi to vesta, kako glasno se govori v muzeju in zakaj se tam ne sme dotikati kamnov. A pustimo to, kaj vse znata, ker tu ni dovolj prostora, da bi vse napisali. Pojdimo k zgodbi! Za rojstni dan, ki so ga praznovali ob koncu poletja, sta od babice in dedka dobila imenitni darili: vsak svoj nahrbtnik. Takega s številnimi žepi za mnogo skrivnosti in za nujne pripomočke, ki jih potrebujeta, kadar se odpravita na potep: za steklenico vode, malico, daljnogled, rezervna oblačila, vetrovko, baterijsko svetilko in še kaj. Jure ima celo švicarski nož, vendar ga sme uporabljati le, če je zraven očka. Ali pa vsaj Anže, starejši brat... Uvodna zgodbica torej vabi na prvi potep, tej prvi in vsem preostalim tudi sledijo izpostavljena, posebej poudarjena navodila, ki so natisnjena tako, da je branje prijazno tudi dislek-tikom. Za drugo zgodbico tako sledi naslov: Kako spoštujemo gozd? V kratkih alinejah je med drugim zapisano, da smeti vedno odnesemo s seboj domov in jih ne puščamo v gozdu . V knjigi izvemo, kako nas narava nahrani in napoji, koliko so stara drevesa in kako lahko to sami ugotovimo, kaj nam gozd ponuja pozimi, kako prepoznavamo sledi, kako je včasih človek neprijazen, kako prepoznavamo liste in plodove dreves, kaj naredimo, če srečamo medveda in kaj, če se v gozdu izgubimo, kako prenočiti v naravi, katere so odlične igre v naravi. Avtorica pripoveduje tudi o tem, da ptičji par nahrani svoje mlade ptičke s skoraj tridesetimi kilogrami žuželk, da je v mravljišču skoraj milijon mravelj, da so pod mravljišči rovi, ki segajo do poldrugega metra v globino . Knjigo, ki jo danes priporočam tudi za družinsko branje, je ilustrirala Erika Omerzel Vujic in je primerna za skupno branje učencem do petega razreda. Liljana Klemenčič D MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ . ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA PTUJ Sobota 3. septembra ob 20.00 Nedelja 4. septembra ob 20.00 Miro Gavran Sladoled - komedija Gostuje ND Maribor in Zavod Novi Zato Goran Vojnovič * TAK SI - komedija Gostuje SiTi Teater Ljubljana * od 27. avgusta do 11. septembra 2016 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si Foto: CG Foto: ML Motokros Za Gajserja je dovolj 36 točk ali dve 4. mesti Strani 12 Nogomet V Zavrču Poljak, na Ptuju Rujevič Stran 12 Padalstvo »Thalgau priprava za Chicago« Stran 13 Atletika Veronika konstantno, Maja natančno 6 m Stran 13 Futsal Pričetek priprav ekipe Tomaž Šic bar Stran 14 Strelstvo Trap strelci iz Ormoža ekipno 2. na DP Stran 15 tednik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Veljko Batrovic je bil v prejšnji sezoni po nekaterih statističnih podatkih najboljši igralec Zavrča, Matic Črnic je člansko nogometno kariero začel pri Aluminiju, se-odslej se bo dokazoval v Domžalah. daj se iz Domžal seli k Reki. Nogomet • Prestopni rok Pester zaključek prestopnega roka Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Prestopni rok za nogometaše je za nekatere obstranske spremljevalce najpomembnejše postranske stvari na svetu celo bolj zanimiv od samega tekmovanja, predvsem zaradi izjemno visokih izplačanih odškodnin. Je npr. 105 milijonov evrov za Paula Pogbaja (toliko je Manchester United plačal Juventusu) sploh še smiselna številka za prestop nogometaša? Iz vidika običajnega človeka seveda ne, iz vidika posla pa je za tistega, ki to plača, očitno razumna cena. Če vemo, da se bo zaradi tega prodalo približno 500.000 originalnih dresov z imenom Pogba (nobeden nima cene manjše od 50 do 60 evrov) in da bo klub postal še bolj zanimiv za oglaševalce, potem je računica hitro veliko bolj jasna ... V Sloveniji so ob prestopih številke seveda veliko, veliko nižje. Športni direktor Maribora Zlatko Zahovic si je pred sedmimi leti ob prihod Rozman k Pevniku na delovno mesto v štajersko prestolnico želel, da bi NK Maribor v določenem času v Sloveniji postal to, kar je zagrebški Dinamo na Hrvaškem. Z realiziranimi prestopi Iličica, Berica, Veliko-nje, Stojanovica in še koga je tudi bil na dobri poti, a je v zadnjem letu ali dveh v tem segmentu nekoliko zastal. Dinamo je na drugi strani naredil nekaj korakov naprej in letos prodal Marka Pjaco v Juventus za 23 milijonov evrov, Marka Roga v Napoli za 15 milijonov evrov ... Iz Zavrča praktično zastonj, iz Dinama za 15 milijonov evrov Zadnji omenjeni, Marko Rog, je bil pred nekaj sezonami npr. na preizkušnji v Zavrču. »Če bi takrat ostal v Zavr-ču in bi ga mi želeli prodati, potem nihče ne bi bil zanj pri- pravljen plačati niti 100.000 evrov. Ker pa ga je prodal Dinamo, je njegova cena takšna, kot je,« je o razmerjih na tem področju v enem od intervjujev povedal Roman Vuk. »Le Dinamo, Maribor in od lani še Olimpija so v tej regiji sposobni realizirati odmevnejše prestope, nihče drug.« V zadnjem tednu se je to vseeno nekoliko spremenilo: Matic Črnic je npr. iz Domžal odšel k Matjažu Keku v Reko, po ocenah poznavalcev je bila cena približno pol milijona evrov. K tej številki so veliko pripomogle dobre Matičeve igre proti angleškemu West Hamu v kvalifikacijah za Ligo Evropa. Ne gre pa pozabiti, da se je Mariborčan kar nekaj časa kalil pri Aluminiju v 2. ligi. Zamenjavo za Črnica so Domžalčani poiskali v Zavrču, kjer je lani odlično nastopal Veljko Batrovic (v 27 tekmah je zabil 8 zadetkov). Novopečeni črnogorski reprezentant bi lahko bil resnično dobra okrepitev za četo Luka Elsnerja. Mezga, Zahovic, Benko, Bajde ... V zadnjih dnevih prestopnega roka so bili zelo dejavni praktično vsi slovenski pr-voligaši. Maribor je tako v svoje vrste pripeljal stara znanca, Dejana Mezgo in Luka Zahovica, na drugi strani sta vijoličaste zapustila Gregor Bajde (Novara, italijanska 2. liga) in Amar Rahmanovic (Celje). Še večji pretres so sprožili Ljubljančani, saj je moral oditi trener Rodolfo Vanoli. V igralskem kadru so potegnili še eno dokaj odmevno potezo, saj so v svoje vrste zvabili Hrvata Leona Benka, ki je najboljše predstave pred nekaj sezonami pokazal v dresu Reke. Dejavni so bili tudi pri Celju, kjer je trener Robert Pevnik za zadnje dni prestopnega roka glasno napovedoval tri okrepitve. Dalibor Volaš in Amar Rahmanovic sta res prišla v knežje mesto, nazadnje še Matjaž Rozman. Aktivni so bili tudi v Kopru, kjer so angažirali tri igralce: Panamca Ricarda Avila, Južnokorejca Parka In-hyeoka in dosedanjega člana Zavrča Eda Kevina Kokorovica. Ta je bil pred letošnjo sezono v 2. ligi predviden za kapetana Zavrča. Za-vrška kolonija v 1. ligi se tako iz dneva v dan širi, omenimo še Matea Mužeka v Rudarju in Tina Karamatica v Radomljah ... Močna kidričevsko-završka povezava Pri Aluminiju so se glede okrepitev najbolj naslonili na Zavrč, od koder so v tem prestopnem roku prišli Francesco Tahiraj, Nemanja Jakšič in nazadnje še Lovro Cvek. Drugi novinci so še Josip Zeba, Toni Petrovič, Milan Kocic, Blaž Kramer, Aleksander Srdic in Miha- el Rebernik, o vseh pa smo že poročali. Kidričani so v smeri Zavrča na kaljenje prav tako poslali kar nekaj igralcev, Nejc Brodnjak, Tilen Ahec, Erik Zorec in Do- iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íblztu! CRADIOPTUJ ^ «« aflietu www.radio-ptuj.si men Klajnšek so najbolj izpostavljeni. Kidričani so dva igralca poslali še na Videm, Davida Kajtna in Domna Murka, dva pa sta v Kidričevo prišla in še hitreje odšla -Marko Roškar v Dravo, Žan Florjane pa v Krko. V zadnjem dnevu prestopnega roka je Kidričevo zapustil tudi Robert Kurež, ki je bil v sezoni 2012/13 najbolj vroč igralec Aluminija, po vmesni avanturi v Grčiji in povratku k Aluminiju pa se njegova forma nikoli več ni približala tedanji. V letošnji sezoni sta po dokaj obetavnem začetku prednost pred njim dobila mlada novinca Blaž Kramer in Toni Petrovič. Kurež bo odslej branil barve Mure, ki jo v 3. ligi vzhod v letošnji sezoni vodi Franci Fridl. Zmagovalci in poraženci prestopnega roka pa se vedno pokažejo šele čez nekaj časa, ko njihove najnovejše pridobitve upravičijo (ali pa tudi ne) pričakovanja. Jože Mohorič Matjaž Rozman iz Gerečje vasi je v lanski sezoni branil na Hrvaškem, kjer je bil član ekipe Slaven Belupo. Po preteku pogodbe je letos zaradi želje po ohranjanju forme treniral pri celjskem pr-voligašu, s katerim je tik pred koncem prestopnega roka sklenil dveletno pogodbo. Celjani imajo sedaj v svojih vrstah dva zares odlična vratarja, poleg Rozmana še Matica Kotnika. Rozman je med mladinci nastopal za Dravo, člansko kariero pa je začel pri Aluminiju. Po tem je leta 2006 odšel v Interblock, sledil je prestop v nemški Greuther Fürth, leta 2012 pa se je vrnil v Slovenijo in postal član velenjskega Rudarja. Lansko sezono je preživel na Hrvaškem. V začetku »operacija Rusija« z Litvo Slovenska nogometna reprezentanca v nedeljo ob 18. uri v Litvi začenja nov kvalifikacijski ciklus, tokrat za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2018 v Rusiji. Selektor Srečko Katanec je igralce skupaj z novim pomočnikom Tomažem Kavčičem pozdravil na mini pripravah na Brdu pri Kranju. »Začenjamo nov cikel. Upam, da bomo začeli bolje kot prejšnjega, predvsem glede točk,« je dejal selektor, ki ga veselijo dobre igre številnih posameznikov za svoje klube na zadnjih prvenstvenih tekmah. Tako bomo lahko letos kar sedmerico spremljali v tekmah Lige prvakov (Jan Oblak, Petar Stojanovic, Kevin Kampl, Benjamin Verbič, Miha Mevlja so tudi vpoklicani v reprezentanco, Andraž Šporar in Ažbe Jug tokrat nista zraven). Če k naštetim dodamo še Bezjaka, Iličiča, Krhina, Birso, Beriča, Samardžiča ..., potem se lahko zares veselimo začetka novega cikla in tarnanje res ni potrebno. Litva konec koncev ni reprezentanca, ki bi se je morali bati, razlika na lestvici FIFA je prav tako očitna - Slovenija 59., Litva 126. Kapetan Boštjan Cesar je na zboru na Gorenjskem povedal: »Moramo živeti za rezultat. To nam je mogoče malce manjkalo v prejšnjih kvalifikacijah. Od danes naprej moramo preklopiti na reprezentančno raven. V nedeljo nas čaka začetek kvalifikacij in moramo ga dobro opraviti. Osebno si želim uvrstitev na SP. Večina nas je tam že igrala in vemo, kaj to pomeni. To so sanje vsakega nogometaša, zato moramo vsi tudi na treningih dati vse, kar lahko.« Poleg Slovenije in Litve v skupini F igrajo še Anglija, Slovaška, Škotska in Malta. Seznam Slovenije: - vratarji: Vid Belec (Carpi), Matic Kotnik (Celje), Jan Oblak (Atle-tico Madrid); - branilci: Boštjan Cesar (Chievo), Bojan Jokic (Villarreal), Miha Mevlja (Rostov), Miral Samardžic (Henan Jianye), Nejc Skubic (Konyaspor), Aljaž Struna (Palermo), Petar Stojanovic (Dinamo Zagreb), Dejan Trajkovski (Twente); - vezisti: Valter Birsa (Chievo), Matic Črnic (Rijeka), Kevin Kampl (Bayer Leverkusen), Rene Krhin (Granada), Jasmin Kurtic (Atalanta), Benjamin Verbič (Koebenhavn), Blaž Vrhovec (Maribor), Miha Zajc (Olimpija), Josip Iličic (Fiorentina); - napadalci: Robert Beric (St. Etienne), Roman Bezjak (Darmstadt), Milivoje Novakovic (Maribor). 12 Štajerski Šport petek • 2. septembra 2016 Motokros • Svetovno prvenstvo MXGP Dovolj je 36 točk ali dve 4. mesti Le še dve dirki sta ostali do konca letošnje motokro-sistične sezone svetovnega prvenstva v najmočnejšem razredu MXGP, na vrhu pa še vedno kraljuje slovenski junak Tim Gajser. Lani je slavil v razredu MX2, letos je zelo blizu osvojitvi naslova v prestižnem razredu. 19-letnik iz Pečk pri Ma-kolah v nedeljo na Nizozemskem ni izkoristil prve »meč žogice« za potrditev naslova svetovnega prvaka, na peščeni progi v Assnu se nikakor ni znašel, za nameček je v drugi vožnji ob padcu (na srečo jo je odnesel brez poškodb) poškodoval motor in ni mogel nadaljevati dirke. Italijan Antonio Cairoli je z zmago v drugi dirki zaostanek za Gajserjem znižal na 65 točk, to pa je pred zadnjima dvema dirkama še vedno velik zaostanek. Preprost teoretični izračun kaže, da mora Tim za ubranitev te prednosti v zadnjih štirih vožnjah (po dve v Charlottu in Glen Hele-nu) osvojiti 35 točk. Na veliki večini letošnjih dirk jih je več osvojil na enem samem prizorišču ... Če bo v noči s sobote na nedeljo po sloven- skem času v Charlottu v obeh vožnjah osvojil zanj povprečni 4. mesti (vsako prinaša 18 točk), bo že pred zadnjo dirko tudi teoretično postal svetovni prvak. Tudi v primeru, da mu to ne uspe, bo imel na legendarnem prizorišču Glen Helen še vedno priložnost za to . Tim ima tako še naprej vse niti trdno v svojih rokah . Prva dirka v Charlottu bo po slovenskem času v nedeljo zjutraj ob 1.00, druga pa ob 4.00, obe s prenosom na Sport TV1. JM Foto: AP Tim Gajser bo imel v Charlottu v ZDA drugo možnost za potrditev naslova svetovnega prvaka MXGP. Nogomet • NK Drava, 2. SNL Judo • Mednarodno tekmovanje V Zavrču Poljak, na Ptuju Rujevič Nika dvakrat prva na Madžarskem Foto: Črtomir Goznik Miran Emeršič, trener NK Zavrč NK Zavre: Prihaja neporaženi Triglav V petek se v Zavrču v tamkajšnjem Športnem parku obeta nogometna poslastica, saj v goste Haložanom prihaja trenutno vodilna ekipa lige Triglav. Gorenjci so imenitno začeli prvenstvo (4 tekme - 4 zmage) in s tem začeli uresničevati napovedi o boju za vrh lestvice. Zavrčani za razliko od Gorenjcev sezone niso pričeli najbolje in so trenutno zgolj z zmago na 8. mestu tabele. Tudi zato si želijo čim večje podpore s tribun, kajti ta bi jim pomenila ogromno in bi jih lahko ponesla k čim boljši predstavi - morda tudi do presenečenja proti favoritom iz Kranja. Če bo želja in angažiranost vsakega posameznika v belem maksimalna, potem lahko Zavrčani seveda računajo na tri točke ali pa vsaj remi. Težave s poškodbami imata Marko Marciuš in Alen Krajnc, tako da sta njuna nastopa nekoliko vprašljiva, preostali nogometaši, tudi kapetan Rok Zorko, pa z nestrpnostjo pričakujejo »orle«: »Zavedamo se, da je pred nami težka tekma, tekmec je namreč vodilna ekipa lige. Triglav prihaja k nam z 2. SNL, 5. krog: Zavrč - Triglav, petek, 2. 9, ob 16.30 v Zavrču odlično popotnico in je seveda favorit, zato bomo morali dati vse od sebe, da bi prišli vsaj do remija, ki bi bil za nas že uspeh. V napadu moramo popraviti realizacijo, manj napak pa moramo storiti tudi v obrambi. Igrali bomo na zmago, uspeh pa bi bil že remi.« Ob koncu prestopnega roka sta se v Zavrču zgodili še dve kadrovski spremembi. Prva se nanaša na športnega direktorja: v Zavrču so se sporazumno razšli z dosedanjim prvim operativcem Mirkom Smo-dejem, ki bo kariero najverjetneje nadaljeval v Krškem, kjer je že deloval. Druga sprememba je povezana z novincem na igrišču: završke vrste je okrepil poljski vezist Kamil Woj-ciehowski. Gre za 22-letnega robustnega zadnjega veznega igralca, ki je do sedaj nastopal v poljski 2. in 3. ligi, nazadnje pa je bil član nemškega tretje-ligaša Bonnerja. Poljak bo za bele nastopil takoj, ko bo urejena potrebna dokumentacija. tp NK Drava: »Vse bo odvisno od nas« Nogometaši Drave se v tem krogu odpravljajo v Veržej, kjer jih v soboto čaka obračun s Farmtechom. Ta je v prejšnjem krogu nekoliko presenetil, saj je v gosteh odvzel točko Rolteku, ob tem se je tudi igralsko okrepil. Ne glede na to imajo Ptuj-čani kvalitetnejšo zasedbo in pred drugim letošnjim gostovanjem je trener Drave Simon Sešlar povedal: »Vse bo odvisno od nas. Če bomo igrali tako, kot znamo, in na višjem nivoju kot na prejšnji domači tekmi, potem bomo prišli do pozitivnega rezultata.« V ekipi Drave prav gotovo ne bo kaznovanega Freliha, ki je dobil na zadnji tekmi rdeči karton. Od poškodovanih se je na treninge ta teden vrnil Kajtazi, a z zaščitno masko na obrazu še ne bo povsem nared za igro, medtem ko bosta morda lahko igrala Kurež in Hribernik. Z njima bi se nedvomno povečala kvaliteta ekipe, ki je v tem tednu opravila poseben trening: treniral jih je namreč Damjan Gaj-ser, ki je na poti do naziva trenerja UEFA pro. To je bila za igralce zanimiva izkušnja, podobno kot bo zanimivo tudi sobotno gostovanje, na katerem Drava za samozavest pred nadaljevanjem prvenstva v 2. ligi potrebuje zmago. Tri točke bo napadala tudi z novo okrepitvijo, Enesom Rujevi-čem, igralcem zvezne vrste, ki je v svoji bogati karieri igral že za Interblock, Olimpijo, Triglav, Krko, Krško in nazadnje Šenčur. David Breznik 2. SNL, 5. krog: Farmtech Veržej -Drava, sobota, 3. 9, ob 16.30 v Veržeju V madžarskem Siklosu so se dvodnevnega mednarodnega prvenstva, na katerem je skupno nastopilo 640 tekmovalcev iz več kot 70 klubov iz devetih držav, udeležili tudi predstavniki JK Drava. Te je spremljal trener Vlado Čuš, na tatamije pa so stopili Nika Šlamberger, Mihaela Vogrin, Vid Kmetec in Blaž Krajnc. Med našimi obetavnimi tekmovalkami in tekmovalci se je tokrat posebej izkazala Nika Šlamberger, ki je slavila v konkurenci mlajših članic do 23 let v kategoriji do 78 kg in pri mladinkah v kategoriji nad 70 kg. Prvenstvo članic in članov do 23 let je štelo tudi za državno prvenstvo Madžarske. V tem tekmovanju je Šlambergerjeva za prvo mesto s tremi ipponi premagala tri domačinke - Meszarose-vo, Tringlijevo in v finalu še Kalydijevo. S tremi ipponi je do zmage prišla tudi med mladinkami v kategoriji do 70 kg. Na Madžarskem je Nika v vseh ozirih pokazala odlične borbe. Med članicami do 23 let je Mihaela Vogrin med desetimi tekmovalkami v kategoriji do 57 kg osvojila 7. mesto. Vid Kmetec je v kategoriji do 73 kg, kjer je nastopilo 18 tek- Nika Šlamberger (JK Drava Ptuj) je na Madžarskem dvakrat stopila na najvišjo stopničko. movalcev, izpadel v drugem krogu, čeprav je bil na pragu zmage proti Madžaru Oriju. Prav tako je v drugem krogu v kategoriji do 81 kg izpadel Blaž Krajnc, ki ga je premagal Hrvat Dakovič. V konkurenci mladincev in mladink do 18. leta starosti je bila v kategoriji do 57 kg Mihaela Vogrin peta, medtem ko se je Blaž Krajnc v kategoriji do 81 kg po uvodni zmagi v polfinalni borbi žal poško- Rokomet • Jeruzalem Ormož Katarci boljši za gol JERUZALEM ORMOŽ -LEKHWIYA S. C. 31:32 (17:17) JERUZALEM: Balent (9 obramb), Caf; Kavčič 2, Ko-derman, Ocvirk 4, Ciglar, Šo-štarič, Žuran 8, Lukman, Kosi 3, T. Hebar, Mesaric 2, Rajšp 1, Cirar 11 (2). Trener: Saša Prapotnik. Na Hardeku je bila odigrana prava prvenstvena tekma z ogromno izključitvami (Jeruzalem 12; Lekhwiya 18 minut). Kljub porazu proti lanskoletnemu klubskemu prvaku azijskega pokala je v igri Ormožanov, ki so nastopili v okrnjeni zasedbi (manjkali so Čudič, Kocbek in Ozmec), viden napredek. V 1. polčasu Ormožani niso našli rešitve za odličnega krožnega napadalca Cheyeba Firasa. Ta je bil na črti neza-ustavljiv in Katarci so popolnoma vladali na Hardeku. V 10. minuti so vodili za pet zadetkov (4:9), enako tudi v 15. minuti (7:12). Šele v zaključku 1. polčasa, ko je domači vratar Tomislav Balent zbral nekaj obramb, je prednost gostov pričela padati in odlični Gal Cirar je v 30. minuti izenačil. To je bil zadetek številka devet za Ve-lenjčana v dresu Jeruzalema. V 31. minuti je Gregor Ocvirk (novinec v dresu Jeruzalema, vse štiri zadetke je dosegel v 2. polčasu) zadel za prvo ormoško vodstvo (18:17). Jeruzalem je v nadaljevanju vodil za tri zadetke (22:19, 23:20). Zgrešeni zi-cerji in odlične obrambe Maa-lema Youssefa (7 obramb v 2. polčasu, skupaj 10 obramb) doval proti Mullerju, kar mu je preprečilo borbo za 3. mesto. Vsi ti rezultati kažejo na dobro delo v JK Drava, ki z novim šolskim letom začenja v judo centru Drava Ptuj v okviru športne dvorane Mladika organizirano vadbo juda za otroke, ki se ji lahko zainteresirani pridružijo vsak ponedeljek in sredo med 16. do 20. uro. Več informacij najdete na spletni strani www.judo-ptuj.si. David Breznik so Katarcem omogočili vrnitev v igro. V napeti končnici so Ormožani pri izidu 31:31 zgrešili sedemmetrovko (Cirar). Vse to so s pridom izkoristili Katarci in v 60. minuti povedli za gol (31:32). Ormožani so krenili v zadnji napad za izenačenje, a zgrešili dva meta. »Viden je napredek v naši igri in to nas veseli. Ostane nam še dobrih deset dni do začetka sezone in še je čas, da popravimo nekatere napake. Zdaj se bo ekipi pridružil še Dominik Ozmec in znova bo nekoliko večja širina tako v napadu kot v obrambi. Ne glede na vse težave glede poškodb (Čudič, Kocbek) smo optimistični in taki moramo tudi ostati, čeprav ne bo šlo vse po želenih tirnicah,« je dejal trener Saša Prapotnik. V nedeljo ob 17.00 na Har-dek prihaja francoski prvoli-gaš Aix de Provence, kjer igra sloviti Jerome Fernandez. uk petek m 2. septembra 2016 Šport Štajrnhi 13 Padalstvo m Peter Balta in Marko Veselič »Thalgau priprava za Chicago« Peter Balta (AK Ptuj, levo) je slavil na tekmi svetovnega pokala v Avstriji. V Štajerskem tedniku smo že v torkovi izdaji poročali o izjemnem uspehu slovenskih padalcev na zadnji tekmi svetovnega pokala v skokih na cilj v avstrijskem Thalgauu. Reprezentančna ekipa Elan je tam osvojila 2. mesto, na tretjo stopničko med ekipami pa so stopili padalci Aero-kluba Ptuj. Ob tem je Peter Balta slavil med moškimi, Maja Sajovic med dekleti, Marko Veselič (vsi AK Ptuj) pa je bil med mladinci tretji! Za komentar in nekaj vtisov o tekmovanju smo po vrnitvi v Slovenijo prosili dva ptujska padalca, ki sta tam naravnost blestela. Najprej je o dosedanjem delu sezone spregovoril eden najboljših padalcev sveta, član slovenske padalske reprezentance, Ptujčan Peter Balta. Čestitke ob izjemnem uspehu. Kot posameznik ste zasedli prvo mesto na tekmi svetovnega pokala v izjemni konkurenci, z ekipo pa pristali na tretjem mestu. Kaj vse se je moralo sestaviti med tekmo in v dnevih pred njo, da lahko športnik doseže tak rezultat? P. Balta: »Hvala za čestitke! Tale rezultat je gotovo posledica trdega dela in sodelovanja vseh slovenskih ekip. Za to tekmo smo skupaj z reprezentanco trenirali na Bledu, treningi pa so bili res intenzivni. Formo smo vsi tempi- rali in se osredotočili prav na ta mesec, saj so pred nami res pomembne tekme.« Z mladincem Markom Veseličem potujeta na svetovno prvenstvo v Chicago. Sodelujeta kot klubska kolega in hkrati kot trener - učenec. P. Balta: »Ja, res je, potujeva v ZDA in prav o tej tekmi sem govoril kot tisti res pomembni. Vse svoje moči sva usmerila v dosego čim boljšega rezultata. Ves trening in tekme pred nastopom v ZDA so neke vrste priprava, nekak hud trening in preizkus pripravljenosti za svetovno prvenstvo. Z Markom trenirava skupaj, nanj skušam prenesti svoje izkušnje. Letos mu gre res dobro.« Biti prvi na tekmi svetovnega pokala v Thalga-uu je krasen rezultat, ki se ga ne osvoji ravno zlahka in je vreden posebne pohvale. P. Balta: »Tega se zavedam, a tokrat sem tekmoval v večji meri sam s sabo. Seveda sem vesel prvega mesta, a mene je veliko bolj razveselil res odličen rezultat. Konec koncev se ne bi pretirano sekiral, tudi če mi ne bi prinesel prvega mesta. Da pa sem zmagal, pa je še toliko lepše.« Kakšni pa so načrti za naslednje tedne do konca sezone? P. Balta: »Vsekakor vse sile usmerjamo proti Chica-gu. Imeli smo res intenzivne treninge, nato dva tedna po- čitka, preizkus znanja v Thalgauu, zdaj pa gremo nazaj na treninge. Tokrat bomo za spremembo skupaj z reprezentanco imeli priprave v Moškanjcih.« Torej vas je te dni moč videti v naši neposredni bližini? P. Balta: »Ja, praktično ves dan smo na letališču, najin-tenzivneje dopoldne.« Po vrnitvi iz Amerike vas za svetovni pokal letos čakata še dve tekmi? P. Balta: »Res je, sledita še tekmi v Nemčiji in zaključna v Švici. Seveda bomo dali tudi takrat vse od sebe.« Samozavestno na prvo veliko tekmo Ob izjemni sezoni smo za komentar povprašali tudi mladinca Marka Veseliča. Čestitke za 3. mesto med mladinci na tekmi svetovnega pokala. Kako je potekala letošnja sezona do sedaj? M. Veselič: »Treningi za to tekmo so bili v začetku nekoliko okrnjeni zaradi slabega vremena, a smo dobro pripravljeni že od prej. V začetnih serijah sem se malo lovil, nato pa sem se umiril in obdržal konstanto pripravljenost. Letošnja sezona je zame res dobra. Trenutno sem v skupnem seštevku tretji med mladinci, tako da se bom moral še toliko bolj potruditi na zadnjih dveh tekmah, če bom želel to mesto obdržati ali ga celo izboljšati.« Tretje mesto med mladinci je odličen kazalec napredka. Pa tudi drugi slovenski tekmovalci so pometali s konkurenco. M. Veselič: »Res je, ta re- zultat mi je dal potrditev, da sem na dobri poti. Sedaj bom lahko šel bolj samozavestno v Chicago. Sicer med tekmo načeloma ne spremljam sproti rezultatov drugih tekmovalcev, tako da me vsak uspeh toliko bolj razveseli in hkrati preseneti. Naša prva ekipa je bila tokrat v napetem boju za stopničke, tako da smo se ostali iz druge ekipe zbrali ob krogu in navijali za vsakega člana prve ekipe. Vedeli pa smo, da ima Balta stopničke praktično zagotovljene. Lepo smo jim pobrali medalje.« Res ste izjemna ekipa. Čestitam tudi ob uvrstitvi na svetovno prvenstvo in želim dober rezultat. M. Veselič: »Hvala. Res se že veselim nastopa v ZDA. To bo moja prva tako pomembna tekma - moje prvo svetovno prvenstvo.« Vesna Osterc Atletika • Mitinga v Novem mestu in Velenju Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Veronika v Velenju konstantno, Maja natančno 6 metrov Uvod poln presenečenj Sestri Domjan na mitingu v Novem mestu Na stadionu Portoval je v ponedeljek potekal 27. mednarodni atletski miting Novo mesto 2016. To je bilo prvo večje člansko atletsko tekmovanje v Sloveniji po končanih olimpijskih igrah v Riu. Na mitingu na Dolenjskem sta iz Atletskega kluba Ptuj nastopili sestri Domjan. Veronika je tekmovala v metu diska, kjer je bila konkurenca zelo skromna, saj so med članicami nastopale le tri tekmovalke. V tej konkurenci je bila naša najboljša metalka veliko boljša od tekmic iz Češke in je zmagala z rezultatom 55,39 metra. Njena serija metov je znašala prestop, 52,46, 55,39, prestop, 55,37 in 54,81 metra. V Novem mestu je tekmovala tudi Doroteja Domjan, ki je nastopila v teku na 200 metrov. V tej sprinterski disciplini je s časom 27,08 sekunde osvojila 5. mesto. Mednarodni miting v Velenju V sredo zvečer je bilo na Doroteja in Veronika Domjan (AK Ptuj) sta v tem tednu nastopili na dveh mednarodnih mitingih. stadionu Ob jezeru v Velenju največje vsakoletno atletsko tekmovanje v Sloveniji - 21. mednarodni miting Velenje 2016. Na njem so tekmovale tri predstavnice Atletskega kluba Ptuj: Veronika Domjan, Doroteja Domjan in Maja Bedrač. V metu diska je Veronika Domjan zmagala z rezultatom 56,35 metra. Atletinja iz Zavrča je tokrat uspešno opravila vseh šest metov, sodniki pa so izmerili tele daljave: 56,35, 55,56, 56,13, 54,27, 53,58 in 56,18 metra. To kaže na izredno konstantnost Domjanove, pred katero je naslednji torek največji cilj v tem delu sezone, nastop na Hanžekovičevem memorialu v Zagrebu. V Velenju je po skorajda mesecu dni odmora ponovno tekmovala Maja Bedrač in v skoku v daljino tokrat s preskočenimi natančno šestimi metri zasedla 4. mesto. Glavni cilj odlične mlade atletinje v tej sezoni na prostem bo dober nastop na Atletskem pokalu Slovenije v mnogoboju v začetku oktobra. Tretja članica ptujskega kluba na mitingu v Velenju je bila Doroteja Domjan ki je tekla na 400 metrov. V svoji paradni disciplini je dosegla čas 59,33 sekunde, kar je v močni in kvalitetni mednarodni konkurenci zadostovalo za 13. mesto. David Breznik V sredo popoldan je bilo odigranih prvih deset tekem 1. kroga pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj za sezono 2016/17. Tekmovanje se je spet pokazalo kot nepredvidljivo, saj se je zgodilo nekaj presenečenj. Najbolj v oči bode poraz glavnega kandidata za vrh Superlige, ekipe Gerečje vasi, ki je doma po enajstmetrovkah klonila proti Zg. Polskavi. Podobno se je godilo še enemu »superliga-šu«, Podvincem, ki so doma prav tako po enajstmetrovkah klonili proti Spodnji Pol-skavi. Tudi tretjeligaš Videm se je na Grajeni mučil, po rednem delu zaostajal že z 2:0, nato pa po loteriji vendarle slavil. Junak je bil rezervni vratar, veteran Šmigoc, ki je ubranil dve enajstmetrovki; prvi čuvaj mreže Vidma Ma-logorski se je namreč med tekmo poškodoval. V obračunu dveh tekmecev iz Superlige Bukovcev in Skorbe so slavili domačini, na preostalih tekmah pa večjih presenečenj ni bilo. Ostale tekme bodo odigrane prihodnji teden, v torek in sredo. Rezultati 1. kroga pokala MNZ Ptuj: Slovenja vas - Hajdina 2:7 (0:6) Makole Bar Miha - Prager-sko 75 2:11 (1:4) Gerečja vas - Zg. Polska-va 6:7 (0:0) - po 11-m Grajena - Videm 3:6 (0:0) - po 11-m Majšperk - Leskovec 0:1 (0:1) Boč Poljčane - Aha Emmi Bistrica 0:2 (0:0) Stojnci - Hajdoše 8:2 (5:1) Bukovci - Skorba 4:3 (2:2) Podvinci Betonarna Kuhar - Polskava Avtoprevozni-štvo Grobelnik 7:9 (31) -po 11-m Rogoznica - Tržec 3 2 (1:1) tp 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 2. septembra 2016 Futsal • Tomaž Šic bar Pričetek priprav ekipe Tomaž Šic bar Po suvereno osvojenem prvem mestu v minuli sezoni 2. slovenske futsal lige so se igralci od Svetega Tomaža po nekajletnem premoru znova uvrstili v elitno slovensko futsal ligi. Pod novim imenom Tomaž Šic bar so hardeško dvorano zamenjali za ljutomersko, kjer so minuli ponedeljek tudi začeli priprave. »Prvi občutki so pozitivni, na novi lokaciji smo bili dobro sprejeti,« je po uvodnem preizkušanju parketa v Ljutomeru dejal Matej Gajser, ki bo tudi v novi sezoni skupaj z Marjanom Magdičem pripravljal ekipo za zahtevne nastope v prvoligaški druščini. V času priprav se bodo nogometaši na treningih dobivali štirikrat tedensko. »Na začetku priprav bo vse posvečeno fizični pripravi in izboljšanju aerobnih sposobnosti, nato pa nas čakajo tudi prijateljske tekme,« je dodal Gajser. Za nastopanje v prvi ligi je vodstvo kluba okrepilo igralsko zasedbo. Ogrodje bodo sestavljali igralci, ki so ekipi priborili naslov prvaka v drugi ligi. Šampionsko ekipo je doslej zapusti Tomaž Gaj-ser, ki je trenutno zasebno v tujini in se bo ekipi morda pridružil v nadaljevanju sezone. Na spisku novincev so Dejan Kurbus, Dejan Kociper, Marko Roškar, Nogometaši ekipe Tomaž Sic bar so pod vodstvom trenerjev Mateja Gajserja in Marjana Magdiča v Ljutomeru začeli priprave za sezono v prvi ligi. Marko Budja in Marko Ro- žman, v svojih vrstah pa si želijo tudi Roka Buzetija, ki je v minuli sezoni nastopal za državnega prvaka iz Maribora. Dokončen spisek igralcev, ki bodo dres ekipe Tomaž Šic bar nosili v prihodnji sezoni, bo znan v naslednjem tednu. Pod vodstvom trenerskega dvojca Gajser-Magdič so prve treninge v ljutomerski dvorani, poleg nekaterih že omenjenih novincev opravili Miha Magdič, Urban Rokomet • Prijateljski tekmi Hitra in učinkovita igra ptujskih rokometašev: DRAVA PTUJ - VIDOVEC 35:19 (18:9) DRAVA PTUJ: Žuran 2, Šalamun 4, Herman 5, Belic 2, Jeftic 6, Hrupič 3, Gregorc 5, Janžeko-vič, Bračič, Sabo, Reisman 1, Mlač 2, Lesjak 3, Maroh, Jen-sterle, Belec, Rosič, Prvonožac; Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Drave so v športni dvorani Center odigrali povratno prijateljsko tekmo z Vidovcem (prvo tekmo na Hrvaškem so dobili z rezultatom 42:31, op. a.). Ptujčani so bili pričakovano boljši tekmec in trener Ivan Hrupič je ponovno dal priložnost za igro vsem igralcem. Na začetku so domači rokometaši postavili gibljivo 6-0 obrambo, ki je odlično delovala. S hitro igro so prihajali dravaši do številnih lahkih zadetkov, medtem ko so s čvrsto obrambo omogočili, da se je s svojimi obrambami v prvem polčasu izkazal tudi vratar Belec. V končnici so domačini preizkusili tudi 5-1 obrambo, ki so jo nekaj časa igrali tudi v nadaljevanju. V zadnjem delu so ponovno v nekaj akcijah preizkušali novo pravilo sedmih ali ob izključitvi šestih igralcev v napadu in ta igra jim je tokrat tudi kar dobro uspevala. Pred začetkom prvenstva v 1. A slovenski rokometni ligi jih predvidoma čaka le še ena pri- Goričan, Mitja Gašparič, Domen Školiber, Kevin Belšak, Timotej Vočanec, Gregor Miklošič, Kristjan Vrbnjak, Miha Prijol, David Goričan in Klemen Zlatnik. Med tistimi, ki bodo morali v novi sezoni prevzeti veliko breme na svoja ramena, je prav gotovo član mlade reprezentance Miha Mag-dič: »Večina igralcev bo prvič občutila ta nivo igranja, to hitrost igre. Upamo, borimo se, delali bomo na tem, da si pravljalna tekma, ki jo bodo ta petek odigrali v Italiji s tamkajšnjim prvoligašem Meranom. David Breznik Ptujčanke blizu državnim prvakinjam: ŽRK AKLIMAT PTUJ - RK ZAGORJE 28:30 (13:15) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Ma- teša 6, Križanec, Prapotnik 1, Grabrovec, Korotaj 5, Šraj-ner Majcen 1, Borovčak 3, Pušnik, Gomilšek 5, Kreft 2, Kolednik,Selinšek 5, Kopold-Metličar. Trener: Nikola Bistro-vic. V torek zvečer so v dvorani Center na Ptuju Ptujčanke gostile ekipo Zagorja. Šlo je za Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so proti gostom iz Hrvaške uigravali različne postavitve v obrambi ter napadalne različice. zagotovimo obstanek v prvi ligi. Ne poznamo nivoja lige, ne vemo, kam lahko sežemo, zato so vse napovedi odveč. Želimo si uvrstitve na osmo mesto in s tem uvrstitev v četrtfinale.« Prvenstvo v prvi slovenski futsal ligi se začne 23. septembra, ekipa Tomaž Šic bar pa bo v prvem krogu gostovala v Sevnici. V drugem krogu, teden dni pozneje, bo v Ljutomeru gostoval Dobovec. Miha Šoštarič povratni prijateljski obračun teh dveh tekmic, pred kratkim so v Zasavju slavile državne prvakinje. Te so bile boljše tudi tokrat, toda za zmago so se morale še kako potruditi. Ptujska ekipa se je namreč pokazala kot izredno čvrsta, ki ve, kaj hoče. Do prvenstva pa je še nekaj časa za odpravo napak, ki jih je v igri še vedno nekaj, predvsem v taktičnih elementih. Tokrat je bil pristop odličen, prav tako tehnični elementi in sama telesna priprava in izvedba. V vsakem primeru se letos obeta zanimivo prvenstvo, saj bi jo Ptujčanke ob maksimalnem pristopu lahko zagodle praktično vsem favoritinjam. Gostje so v prvem delu imele rahlo pobudo, toda na več kot tri zadetke jim ni uspelo uiti. Domači nske so se več kot dostojno upirale in ob polčasu je bilo 13:15. Slika se kaj prida ni spremenila niti v nadaljevanju. Še naprej so imele rahlo iniciativo Zasavke, ki v teh dneh bijejo plat zvona, saj kljub dejstvu, da so postale državne prvakinje in so imele obljubljena dodatna sponzorska sredstva, do tega ni prišlo, zaradi česar so morale odpovedati tudi nastop v ligi prvakinj. V 45. minuti so Zagor-janke povedle za +5 (19:24), toda nepopustljive varovanke Nikole Bistroviča so jih dobre tri minute pred koncem ujele, izenačeno je bilo še pri 28:28. Pri vodstvu varovank Bojana Vogla rja 28:29 so nekaj sekund pred koncem »aklimatke« zapravile napad za izenačenje, kar so izkušene Zagorjanke izkoristile za končno zmago 28:30. Ptujčanke so tudi tokrat precej prakticirale novo pravilo, in sicer »igro v napadu 7 proti 6«, Športni napovednik Nogomet • 2. SNL PARI 5. KROGA - PETEK ob 16.30: Zavrč - Triglav Kranj; SOBOTA ob 16.30: Farmtech Veržej - Drava Ptuj, Ankaran Hr-vatini - Brda, Krka - Roltek Dob; NEDELJA ob 16.30: Zarica Kranj - Brežice Terme Čatež. 3. SNL - SEVER PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.30: Maribor B - AjDAS Lenart; SOBOTA ob 17.00: Rogaška - Šmarje pri Jelšah, S. Rojko Dobrovce - Dravinja; NEDELJA ob 10.30: Videm - Dravograd; NEDELJA ob 17.00: ZU VIL Brunšvik - Fužinar Ravne Systems, Šmartno 1928 - Šampion, Korotan Prevalje - Mons Claudius. SUPERLIGA PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče ob Dravi -Skorba, Aha Emmi Bistrica - Cirkulane; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Gerečja vas, Podvinci Betonarna Kuhar - Hajdina, Bukovci - Apače. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Ormož - Podlehnik, Tržec - Leskovec, Rogoznica - Pragersko; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Markovci, Dornava - Boč Poljčane. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Majšperk - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Grajena; NEDELJA ob 17.00: Makole bar Miha - Slovenja vas. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 VZHOD PARI 1. KROGA - PETEK ob 18.00: Markovci - Gorišnica, Dornava - Borovci, Tržec - Grajena, Podlehnik - Podvinci Betonarna Kuhar. VETERANI 35 ZAHOD PARI 1. KROGA - PETEK ob 18.00: Pragersko - Leskovec, Lovrenc - Spodnja Polskava, Skorba - Hajdina. VETERANI 40 PARI 1. KROGA - PETEK ob 18.00: Zgornja Polskava - Ormož, Videm - Pohorje Oplotnica; Hajdoše - Majšperk (odigrano v četrtek 31. avgusta). Rokomet • Prijateljski tekmi ŽRK Aklimat Ptuj - HC Graz (PETEK ob 20.00, športna dvorana Center) Jeruzalem Ormož - Aix de Provence (NEDELJA ob 17.00, športna dvorana na Hardeku) Bowling • Podjetniška liga Pred vrati je nova sezona podjetniške lige, tokrat jubilejna, že 20. po vrsti. Ekipe se lahko do ponedeljka, 5. 9., prijavijo na recepciji Bowling centra Ptuj, kjer bo ob 20. uri sestanek kapetanov ekip in žreb. Liga jesen 2016 se bo začela v ponedeljek, 12. 9., ter bo trajala predvidoma do konca decembra (odvisno od števila ekip). Naslov iz spomladanske lige bodo branili igralci Dokl gostinstva. Plavanje • PA Kurent Plavalna akademija Kurent vpisuje v plavalno šolo za novo šolsko leto. Vpisujejo neplavalce, rekreativce, tekmovalce ... Vpisi potekajo v Termah Ptuj ob torkih in četrtkih v septembru do zapolnitve prostih mest. Informacije: www.kurent-pa.si ali 051-311-258 (Boštjan). DB, JM brez vratarke v vratih. Naslednje srečanje bodo ptujske rokometašice odigrale v petek, 2. septembra, ko bodo v dvorani Center ob 20. uri gostile avstrijske prvoligašinje HC Graz. 7. septembra na Ptuj prihaja ligaški tekmec, ekipa Celja, generalko pred začetkom prvenstva pa bodo rokometaši-ce ŽRK Aklimat Ptuj odigrale v petek, 9. septembra, ko bodo doma gostile Koko iz Varaždina. tp Foto: Črtomir Goznik Ptujske igralke so se odlično upirale državnim prvakinjam. Foto: MS petek • 2. septembra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • Državno prvenstvo trap 2016 Trap strelci iz Ormoža ekipni podprvaki Minuli konec tedna je v Rakičanu pri Murski Soboti domače SD Trap Štefana Kovača organiziralo državno prvenstvo v streljanju s puško šibrenico v disciplini trap. Na pravkar odprtem prenovljenem strelišču, ki se po investiciji v vrednosti 62.000 EUR ponaša z najmodernejšimi stroji za izmet letečih tarč v Sloveniji (v strelskem žargonu golobov), so bili v olimpijskem trapu v članski in mladinski konkurenci zelo uspešni tudi ormoški in ptujski strelci, saj so v ekipni razvrstitvi osvojili srebrno in bronasto odličje ter bron med mladinci. V kvalifikacijah najboljši olimpijec Boštjan Maček Med člani je suvereno in prepričljivo najboljše streljanje v kvalifikacijah s 119 zadetki (od 125) v petih serijah pokazal domači favorit, dvakratni olimpijec ter aktualni in enajstkratni državni prvak Boštjan Maček, ki je na pravkar končanih OI v Riu de Janeiru osvojil 22. mesto (s 113 zadetki ni uspel izboljšati dosežka izpred štirih let, ko je v Londonu osvojil odlično 7. mesto). Mačku je v kvalifikacijah s 115 zadetki (24, 20, 23, 23, 25) sledil talentiran ormoški strelec Tomaž Bla-zinšek, ki je s 7. mestom in 120 zadetki iz Azerbajdžana (Baku) ponosen lastnik letošnje najvišje uvrstitve vseh slovenskih strelcev na svetovnih pokalih ISSF. Zunaj finala je le za eno zadeto tarčo ostal Ptujčan Mišo Rakuša (110) in tako osvojil dobro 8. mesto. Dobro sta se borila tudi Ptujčan Bojan Rakuša in Ormo-žan Jožef Kampuš (17. in 18. mesto), tretji strelec Poetovie Sergej Skledar je osvojil 24. mesto. Slabše od pričakovanj Foto: SD Trap Štefan Kovač Murska Sobota Ormožani so se v Murski Soboti v trapu veselili ekipnega srebra in naslova državnih podprvakov; z leve: Jožef Kampuš, Tomaž Blazinšek in Branko Valenko. Novo ekipno bronasto odličje pa so dosegli tudi ptujski strelci Poetovie; z desne: Mišo Rakuša, Sergej Skledar in Bojan Rakuša. in realne forme se je odrezal Branko Valenko. V finalu na svoj rojstni dan slavil Ivan Krkač Izjemno izenačeno streljanje so v polfinalu na 15 tarč (in en dovoljen naboj v cevi) pokazali finalisti, saj so Maček, Vatovec, Kompan in Krkač zadeli po 13 tarč, kar je prineslo dodatno razstre-ljevanje v dvoboju za zlato in bronasto odličje, ki se izvaja v dveh parih na novih 15 tarč. V polfinalu je bil iz boja za odličje izločen Tomaž Bla-zinšek, ki je z 11 zadetki osvojil končno 5. mesto. V boju za zlato odličje je presenetljivo slavil najstarejši med finalisti Ivan Krkač iz Kunšperka, ki je s 13:11 premagal Mačka na drugem mestu. Krkač se je do zdaj v finale DP uvrstil samo leta 2010, ko je osvojil 5. mesto, tokrat pa si je na svoj 54. rojstni dan pristreljal imenitno darilo -naslov državnega prvaka. Ekipa Trap Ormož do srebra, Poetovio do brona V zanimivi ekipni tekmi DP so suvereno zmago in 13- naslov ekipnih državnih prvakov dosegli domači strelci Trap Štefana Kovača iz Murske Sobote s 328 zadetki. Izjemen boj za preostali ekipni odličji je potekal med aktualnimi prvaki z Vrhnike, štirikratnimi prvaki iz Ilirske Bistrice ter Ptujčani in Ormožani. Slednji so v zadnji, peti seriji posameznikov zadeli največ tarč, 70, - in se povzpeli do ekipnega srebra ter naslova državnih podprvakov, kar je do zdaj največji uspeh ormoškega kluba. Velik nasmešek na obrazu so imeli tudi ptujski strelci Poetovie, saj so z bronastim odličjem ponovili svoj lanski dosežek in izenačili svojo najvišjo uvrstitev na D P. Ekipni odličji za Ptujčane in Ormo-žane imata veliko vrednost, saj pomenita dodaten motiv za še zavzetejše delo tudi v prihodnje. Letos reorganizirana ormoška trap družina, ki jo od srede leta 2016 vodi novi predsednik Branko Valenko, je obenem tik pred zaključkom velike investicije z izgradnjo novega strelišča za olimpijski trap, kar je velika pridobitev za slovenski strelski šport in še posebej za severovzhodni del Slovenije, ki z izjemo mednarodno priznanega strelišča Gaj-Pragersko ni imelo na razpolago drugih kvalitetnih objektov. Med mladinci Ormožan Miha Nahtigal bronast V kvalifikacijah med mladinci je najvišji rezultat dosegel mlad in perspektiven 16-letni ormoški strelec Miha Nahtigal in s 104 zadetki za enega goloba premagal domačega favorita, še ne 15-letnega Reneja Mačka (sina Boštjana Mačka). Slednji je bil nato uspešnejši v polfinalu, kjer je s 14 zadetki pokazal izjemno kakovost in zanesljivost na en strel. Izmed favorizirane trojice Maček, Nahtigal in Tomaž Zupan je bil v polfinalu najmanj zbran ormoški strelec in se je z 9 zadetki moral zadovoljiti z bojem za bronasto odličje proti goriškemu strelcu Žigi Juretiču; dobil ga je z 10:7 in se po lanskem srebru veselil še bronastega odličja. V boju za zlato odličje je znova zablestel Maček, bil še v drugo boljši od Zupana in ga premagal z rezultatom 9:7 ter slavil svoj prvi naslov državnega prvaka. Simeon Gonc Rezultati, člani posamezno (51 strelcev): 1. Ivan Krkač, Kunšperk 112 + 13 + 13 2. Denis Vatovec, Vrhnika 113 + 13 + 11 3. Boštjan Maček, Trap Štefana Kovača 119 + 13 + 14 4. Ivo Kompan, Ilirska Bistrica 113 + 13 + 12 5. Tomaž Blazinšek, Trap Ormož 115 + 11 6. Matjaž Lepen, Trap Kungota 111 + 10 8. Mišo Rakuša, Poetovio 110 17. Bojan Rakuša, Poetovio 104 18. Jožef Kampuš, Trap 0rmož104 24. Tomaž Skledar, Poetovio 103 26. Branko Valenko, Trap Ormož 99 Člani ekipno: 1. SD Trap Štefan Kovač MS 328 2. SD Trap Ormož 318 3. SD Poetovio 317 4. TK Ilirska Bistrica 316 5. SD Vrhnika 315 6. SD Trap Kungota 305 7. TK Brda 300 8. ŠSD Radgona 292 9. SD Rudar Globoko 286 10. TSK ZLD Gorica 282 11. SD Kamnik 276 Mladinci posamezno: 1. Rene Maček, Trap Štefana Kovača 103 + 14 + 9 2. Tomaž Zupan, Rudar Globoko 99 + 11 + 7 3. MIha Nahtigal, Trap Ormož 104 + 9 +10 Foto: SD Trap Štefan Kovač Murska Sobota Posamične medalje se je med mladinci veselil ormoški strelec Miha Nahtigal (v sredini), ki je po lanskem srebru tokrat osvojil še ene srebrno odličje. Zmagal je Rene Maček (drugi z desne). Nogomet • Mlajše selekcije Že dva lokalna derbija Pred dobrim tednom se je začela nova sezona tudi za mlade igralce ekip U-15 v vzhodni skupini. V prvih štirih krogih je bilo veliko tekem prestavljenih, zato je zaradi različnega števila odigranih srečanj stanje na lestvici trenutno nekoliko nerealno. Odigrana sta bila že dva lokalna derbija med ekipami z območja MNZ Ptuj. V 3. krogu je ekipa Gerečja vas Hajdina presenetila Kidriča-ne in jim odščipnila točko, v 4. krogu pa so Kidričani na Ptuju ugnali vrstnike Drave. Liga U-15 vzhod REZULTATI 3. KROGA: Gerečja vas Hajdina - Aluminij 1:1, Rudar Velenje - Drava Ptuj 6:0, Aha Emmi Bistrica - Maribor 0:7, Mura - Šmartno 1928 2:0, Dravograd-Avto Grubelnik - Vipoll Veržej 1:3, Celje - Šampion 4:0 , Dravinja - Krško 3:6. REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj - Aluminij 0:5, Vipoll Veržej - Gerečja vas Hajdi- na 2:0, Rudar Velenje - Aha Emmi Bistrica 3:0, Šampion - Dravinja 9:1, Šmartno 1928 - Celje 0:12, Maribor - Mura 6:0, Krško - Dravograd-Avto Grubelnik 7:1. 1. CELJE 4 4 0 0 22:1 12 2. MARIBOR 3 3 0 0 16:0 9 3. RUDAR VELENJE4 3 0 1 14:3 9 4. ŠAMPION 4 3 0 1 19:9 9 5. KRŠKO 4 3 0 1 18:8 9 6. VIPOLL VERŽEJ 4 3 0 1 11:6 9 7. ALUMINIJ 2 1 1 0 6:1 4 8. MURA 4 1 0 3 5:14 3 9. GEREČJA VAS 2 0 1 1 1:3 1 10. A. E. BISTRICA 4 0 1 3 3:17 1 11. ŠMARTNO 28 4 0 1 3 1:20 1 12. DRAVOGRAD 2 0 0 2 2:10 0 13. DRAVA PTUJ 2 0 0 2 0:11 0 14. DRAVINJA 3 0 0 3 6:21 0 m Košarka Basket na placi Košarkarski klub Ljutomer je na ljutomerskem mestnem središču pripravil 8. Basket na Placi. V ulični košarki se je merilo deset ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa SMR (Niko Bačvič, Andrej Jablanovec, Domen Ziško), ki je v finalu s 15:9 premagala Partizane (Matevž Jakelj, Toni Rajnar, Matic Makovec, Aleš Preglej). Tretja je bila ekipa M&Mseki (Rok Gošnjak, Jaka Godec, Luka Pojbič Kovačič, Tomaž Sagaj). NŠ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v 4. krogu Lige U-15 vzhod na na Ptuju ugnali vrstnike Drave. 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 2. septembra 2016 Majšperk • 80 let za PGD Stoperce in 20 let obstoja GZ Majšperk Gasilci so vedno pripravljeni pomagati drugim Z majhnimi, a smelimi koraki so pred 80 leti na pot gasilstva stopili Stoperčani, ki so se povezali v gasilskem prostovoljnem društvu. »V teh letih so se menjavale oblasti, spremenil se je način življenja in vrednote, a pri nas še vedno veje duh, ki je bil prisoten ob ustanovitvi društva, to je duh humanitarnosti in prostovoljstva,« je na slovesnosti poudaril predsednik PGD Stoperce Adolf Kopše. Foto: Mojca Vtič Gasilska zveza Majšperk pod gasilskim praporom povezuje gasilska društva Majšperk, Majšperk-Breg, Ptujska Gora, Medvedce in Stoperce. V 20 letih so uspešno obnovili vozni park in gasilske domove, opremo, ob tem so ves čas skrbeli tudi za izobraženost in usposobljenost gasilcev in gasilk. Dodal je, da ob letošnji obletnici ne bo izrečenih velikih besed, prevzemov novih avtomobilov, odprtij. »Vse to smo doživeli v preteklih nekaj letih, ko smo društvu izročili velika darila. V desetih letih smo zamenjali orodno vozilo, razvili nov prapor, adaptirali gasilski dom, zamenjali avtocisterno, pridobili novo moštveno vozilo, cevni material, tehnično in zaščitno opremo. Samo deset let in toliko sprememb. Kako je to mogoče? Mogoče je zaradi članstva in sloge, ki je v našem društvu, podpore krajanov in lokalne skupnosti.« Predsednik je prepričan, da so bile vse investicije upravičene, saj da se vse vloženo obrestuje s pripravljenostjo gasilcev pomagati kadarkoli in kjerkoli. In ravno nesebičnost in srčnost gasilcev so izpostavili mladi Stoperčani iz tamkajšnje podružnične šole. Dodali so še, da so gasilci pogumni, vztrajni, vzdržljivi, predani, da imajo veliko srce ter da so vedno pripravljeni pomagati drugim. In te lastnosti gasilci uspešno pri-vzgajajo tudi mladim, ne samo v Stopercah, temveč na celo- tnem območju Gasilske zveze Majšperk, ki letos obeležuje 20 let delovanja. Namreč gasilska zveza šteje nekaj več kot 600 članov in članic, od tega 309 članov, 172 članic in tudi 130 mladih občanov in občank. In vključevanje mladih v gasilske vrste je izpostavila tudi županja Darinka Fakin: »Ravno gasilci ste tisti, ki znate v svoje vrste vključiti tudi mlade, s tem mladi izkazujejo, da jim humanitarno delo in pomoč ljudem v stiski nista tuji.« Ob tem je županja čestitala vsem gasilkam in gasilcem: »Naj bodo vaše poti vedno varne in hvala vam za vse, kar delate za nas.« Zbrane gasilke in gasilce je nagovoril tudi predsednik GZ Majšperk Dragomir Murko, ki je izpostavil, da se naloge gasilcev po vsaki spremembi zakonodaje in pravilnikov širijo. Gasilci iz majšperške gasilske zveze so že vzpostavili mrežo defibrila-torjev, septembra pa začnejo še z izobraževanjem prvih posredovalcev. »To pomeni, da bomo gasilci v vmesnem času, od klica do prihoda reševalcev, nudili oskrbo, ki jo bo oseba v stiski potrebovala. S tem se bo skrajšal vmesni čas.« Murko je svoj nagovor zbranim sklenil še z zahvalo stoperškim gasilcem in Stoperčanom ter dodal: »Čudim se kraju Stoperce in ljudem, ki v tem kraju živite ali izvirate iz njega. Namreč vsi ste srčno povezani s Stopercami, ste v najrazličnejših društvih in po potrebi vinogradniki ali gasilci. Vsa čast.« Mojca Vtič Ptuj • Zanimivost iz Kicarja Na cvet so čakali pol stoletja Pri Čuševih v Kicarju je te dni zacvetela agava. V Sredozemlju ali Južni Ameriki to sicer ne bi bilo nič posebnega, v naših krajih pa je bilo za to potrebnega veliko truda in ljubezni. Milan Čuš za rastlino, ki mu jo je podarila starejša gospa iz Rogo-znice, skrbi že 50 let. Ker njegova varovanka danes s skupaj posodo tehta okoli 1.200 kilogramov, so se stvari zapletle že pri loncu ... »Prvo korito smo naredili iz hrastovih plohov, kar pa seveda ni bilo obstojno. Danes je agava že v tretji posodi, ki smo jo iz pločevine zvarili kar sami. Tako velikih posod namreč ni mogoče kupiti, razen morda plastičnih, ki tolikšne teže najbrž ne bi zdržale,« pojasnjuje Milan. Rastlina bi v večji posodi morda še zrasla, vendar so se zahtevnemu presajanju raje odrekli. Agave so sočnice, ki temperature pod lediščem prenesejo le nekaj dni zapored, zato so imeli Ču-ševi veliko dela predvsem s prezi-movanjem rastline. Njen skrbnik pravi, da so rastlino vsako jesen z viličarjem in traktorjem prepeljali v veliko garažo ob železnici, kjer je bil zaposlen: »Zaradi dizelskih vozil je moralo biti v garaži tudi pozimi stalno okoli 20 stopinj Celzija, kar je rastlini ustrezalo. Zanjo smo celo naredili poseben podstavek, na vrata garaže pa so sodelavci za šalo napisali 'Bife Pri kaktusu' ...« Zadnjih nekaj let jo je vozil prezimovat v bratovo garažo. Ogromna agava je bila nekoč še bujnejša kot danes, pravi Milan: »Pred nekaj leti sem jo zalil Juršinci • 70 let lovske družine Ob jubileju razvili nov društ Člani Lovske družine (LD) Juršinci so v sklopu prireditev ob letošnjem občinskem društva. Ob tej priložnosti so razvili nov društveni prapor in predstavili priložnostno Kroniko je uredil dr. Marjan Toš. V knjižici je povzeta zgodovina delovanja LD Juršinci, opisano bogato in ustvarjalno delovanje juršinskih lovcev, njihova skrb za varstvo narave in divjadi ter živahen društveni utrip: od lovskega strelstva do kinologije, lovske kulture in lovskih običajev. Korenine LD Juršinci segajo v leto 1945, ko sta bili na tem območju ustanovljeni dve družini: LD Juršinci in LD Vitomarci. Ustanovni člani LD Juršinci so bili Anton Slodnjak (starešina), Franc Ritonja, Štefan Gačnik, Franc Meznarič, Feliks Podhostnik, Pavel Kondrič, Anton Štebih, Janez Majerič, Janko Majerič, Jože Vučak, Tomaž Bec in Franc Raušl. Leta 1953 sta se LD Juršinci in Vitomarci združili, v času nove politične ureditve po osamosvojitvi Slovenije pa ponovno razdelili. Prvi lovski dom so juršinski lovci zgradili leta 1972, za njegovo izgradnjo ima največ zaslug takratni starešina Simon Toplak. V kasnejših letih so z ogromno prostovoljnega dela lovski dom dogradili in ga v obliki, kot jo ima še danes, namenu predali leta 1982. Novi dom so gradili pod vodstvom starešine Štefana Gačnika. Novozgrajeni lovski dom z okolico je postal ena od najbolj prepoznavnih zgradb v krajevnem središču. Ob domu z v vodi raztopljenim umetnim gnojilom. Tega najbrž ne bi smel storiti, saj so njeni listi pričeli odpadati.« V zadnjih treh tednih pa je rastlina pognala kake tri ali štiri metre visoko steblo s cvetom, ki meri dobrega pol metra. Agave niso trajnice, temveč ve- dnozelene večletnice; cvetijo le enkrat, naredijo plodove in nato odmrejo. Pa brez skrbi, Čuše-vi imajo podmladek rastline že pripravljen. Če vas bo torej čez kakih pet desetletij pot zanesla v Kicar ... Eva Milošič Ponosna Milica in Milan Čuš ob svoji cvetoči agavi Foto: EM so nato uredili še strelišče, člani zelene bratovščine so razvili tudi društveni prapor. V kasnejših letih so dom in okolico redno urejali in vzdrževali. Od ustanovitve do danes so LD Juršinci vodili (starešine): Anton Slodnjak, Franc Ri-tonja, Feliks Podhostnik, Simon Toplak, Štefan Gačnik, Alojz Ka- učič, Alojz Herga, Tonček Rižnar in Ivan Hrga (predsednik od leta 2014). Častni člani LD Juršinci so Štefan Gačnik, Rado Komadina in Simon Toplak. LD Juršinci danes razpolaga z 2.687 hektarji lovnih površin, prednostna naloga članov je trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Slavnostni trenutek ob praznovanju 70-letnice LD Juršinci - razvitje Hrga, župan Alojz Kaučič in praporščak Franc Pignar. petek • 2. septembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj, Videm • Akcija budilkarjev Frizura za vso družino SMS, ki je prinesel veselje Včeraj se je pričelo novo šolsko leto, bil pa je tudi prvi delovni dan v septembru. Počitniške zgodbe bodo kmalu pozabljene, nadomestile jih bodo šolske, za mnoge bo novo šolsko leto zadnje leto osnovnošolskega izobraževanja. Tako tudi za Saro Svenšek, učenko OŠ Videm, katere SMS je zmagal v akciji budilkarjev Radia Ptuj Frizura za vso družino. Foto: Črtomir Goznik Skupinska fotografija Sare in Kristine Svenšek ter frizerja Dejana Krajnca Frizija pred preobrazbo......in po njej Foto: Črtomir Goznik Kot je v imenu budilkarjev povedal Kristijan Šmid, so želeli s to akcijo poskrbeti, da bi prvi šolski dan polepšali celi družini, da bi bil še bolj svečan kot sicer, ne da bi bilo treba družinski proračun olajšati še za stroške novih pričesk. Za to so poskrbeli skupaj s frizerjem Dejanom Krajncem Frizijem, ki ima že 11 let salon na Draženski cesti 11 na Ptuju in je tako rekoč „uradni" frizer celotne ekipe budikalkarjev. Sara je s svojim SMS-som razveselila tudi svojo mamo Kristino, zaposleno v Boxmarku, in očeta Dušana (trenutno brez zaposlitve), ki pa se akcije zadnji avgustovski dan zaradi bolezni ni mogel udeležiti in bo frizerja obiskal ob prvi priložnosti. „Sarin zmagovalni SMS je prinesel veliko veselje, povabilo v akcijo Frizura za vso družino nam zelo veliko pomeni. Prišel je ob pravem času, da nas je razveselil, kajti v zadnjem času smo imeli nekaj slabih trenutkov," je povedala Kristina Svenšek. V salonu Dejana Krajnca Frizija, kjer poskrbijo za modne pričeske žensk in moških, pri čemer uporabljajo profesionalno lasno kozmetiko, ki je naprodaj tudi strankam, so pri Sari, ki ima naravno kodraste lase, ohranili dolžino las, kar je bila tudi njena želja. Tako so osvežili le konice, njene kodraste lase pa zravnali s fenom in likalnikom. Piko na i je novi pričeski dala vpletene kita. To je frizura, ki si jo bo Sara lahko omislila tudi za kakšne druge svečane priložnosti, ne samo na prvi šolski dan. Frizi ji je podaril tudi novo krtačo za razčesavanje las. Tudi pri gospe Kristini ni bilo izrazitih posegov, ohranili so dosedanjo lini- jo. Postrigli so jo paževsko, zadaj krajše, ob straneh nekoliko daljše. Zadovoljstvo obeh je bilo po posegu veliko. To pa je bila največja nagrada tudi za frizerja in celotno ekipo budilkarjev, da so bili nagrajenci zadovoljni, ker so jim vsi skupaj olepšali dan oz. trenutke v njihovem življenju. MG veni prapor prazniku proslavili častitljiv jubilej, 70 let delovanja publikacijo, v kateri je zbrana zgodovina družine. Ob praznovanju jubileja so se juršinskim lovcem pridružili številni gostje, med njimi starešine sosednjih in prijateljskih lovskih družin. Govorniki na prireditvi so bili starešina LD Juršinci Ivan Hrga, član upravnega odbora Lovske zveze Slovenije in predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj- Ormož Emilijan Trafela ter župan domače občine Alojz Kaučič. Zaslužnim za delo v lovski organizaciji so podelili priznanja in odlikovanja, v kulturnem programu pa so se predstavili učenci domače osnovne šole, rogisti ZLD Ptuj-Or-mož in pevci kvarteta Bakus. Mojca Zemljarič Foto: Mirko Moleh novega društvenega prapora: na fotografiji (z desne) so starešina Ivan Vurberk • Jubilejno srečanje pevcev Štajerska poje Vurberško grajsko dvorišče je bilo minulo nedeljo v organizaciji Turističnega društva Vurberk v znamenju zborovskega petja, bilo je namreč jubilejno, 25. srečanje pevskih zborov Štajerska poje 2016. Na tem največjem pevskem druženju v severovzhodni Sloveniji je letos nastopilo 22 zborov, ženskih, moških in mešanih iz različnih krajev Štajerske. Tako so nastopile pevke in pevci iz Slovenskih Konjic, Frankolovega, Maribora, Ruš, pa Žetal, Ivanjkov-cev, Velike Nedelje, Grajene, Šentilja v Slovenskih goricah, Destr-nika, Trnič, Rač, Ožbalta ob Dravi in še iz številnih drugih krajev. Vsak zbor je na prireditvi zapel, pod taktirko svojega zborovodje, po lastni izbiri dve slovenski pe- smi. Ob začetku in tudi ob koncu prireditve pa so vsi pevci in pevke skupaj zapeli po eno pesem, ki ju je izbral organizator. Tokrat sta to bili »Travnički so že zeleni«, dirigirala jo je profesorica Marija Mohorko, ki že vrsto let uspešno vodi ŽePZ iz Trnič ter MoPZ iz Dvorjan, in himno vurberških srečanj »Pojdem na Štajersko«, ki pa jo je vodila Jasna Ciglar, sicer zborovodkinja MoPZ iz Dupleka. Letošnjo jubilejno prireditev so z nastopom popestrili še tam-buraši iz Dupleka in mlada pevka Jana Greifoner iz sosednjih Dvorjan, sicer pevka-solistka župnijskega pevskega zbora od svetega Martina. Ob odprtju srečanja pevskih zborov je spregovoril tudi župan občine Duplek Mitja Horvat, ki je med drugim dejal: »Lahko samo čestitam pevkam in pevcem ter njihovim zborovodjem za vložen trud pri ohranjanju slovenske domače pesmi ter pri udeležbi na vurberških pevskih druženjih. Ponosni smo lahko tudi na prizadevnost našega Turističnega društva Vurberk, ki ob srečanju pevskih zborov organizira tudi druge odmevne prireditve, ki so prepoznavne preko občinskih meja«. Vodja prireditve Bojan Vogri-nec pa je o nedeljskem druženju povedal: »Izjemno smo veseli, da smo prišli do tako visoke številke naših druženj, v to so nas zagotovo »prisilili« pevke in pevci, ki iz leta v leto z veseljem prihajajo na Vurberk. Tudi letos je tako in zagotovo bo tudi v prihodnje in se za srečanja prihodnja leta ni bati. Prireditev je postala tradicionalna, tako da si jo posamezni zbori uvrščajo v svoje letne programe. Na naša srečanja prihajajo pevke in pevci različnih starosti, tako od 20 pa vse do krepko preko 80 let in resnično gre za množično pevsko medgeneracijsko druženje; to je tudi cilj prireditve Štajerska poje«. Janez Toplak Med udeleženci so bili tudi pevci MoPZ iz Grajene, ki jih vodi Tomaž Mohorko. Foto: JT 18 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 2. septembra 2016 Zdravstveni nasveti Driska ali diareja Driska ali diareja je črevesno obolenje, za katerega je značilno tekoče blato, povečana pogostost odvajanja in večja količina blata kot običajno. Spremljajoči znaki so lahko napenjanje, bruhanje, slabost, trebušni krči, lahko tudi povečana telesna temperatura. Če se driska začne nenadoma in traja nekaj ur do tri dni, govorimo o akutni driski. Če težave trajajo 3 tedne ali več, govorimo o kronični driski in je nujen pregled pri zdravniku. Tako pri akutni kot pri kronični driski lahko pride do izsušitve oz. dehidracije organizma. Dehidracija se najprej pokaže z manjšo napetostjo kože, kot je običajno. To je še posebej nevarno pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj pri njih Mlade in odrasle muce, brezdomke in sirote, ki se potikajo v okolici, kjer živimo, imajo eno samo veliko željo, in to je, da jih nekdo vzame k sebi, posvoji, nahrani in takrat so verjetno najsrečnejša bitja na Zemlji. Svojo hvaležnost, da smo jim ponudili topel dom, nam vračajo celo življenje, z izkazovanjem ljubezni, razveseljevanjem in preganjanjem slabe volje in ostalimi mačjimi vragolijami. V svojem mačjem brezdomnem življenju so muce zaradi slabe prehrambne kon-dicije izpostavljene najrazličnejšim okužbam in boleznim, boleznim kože in zajedavskim boleznim. Nekatere od teh bolezni so lahko potencialno nevarne tudi ljudem. Omenil bi predvsem mikrosporiazo, imenovano tudi kožna plesen. Obolevajo kužki in muce. Povzroča jo glivica Mikrospo-rum canis. S to boleznijo se lahko okuži tudi človek. Na koži predvsem glave in rok se pojavijo rdeča ostro omejena mesta, z rahlim luščenjem po robovih. Bolezen je povsem ozdravljiva pri živalih in pri ljudeh. Diagnostika bolezni je enostavna, z Woodovo UV-svetilko ali gojiščno preiska- lahko izsušitev nastopi zelo hitro. Enako velja za starostnike, ki ne pijejo dovolj tekočine ali celo jemljejo diuretike (zdravila za odvajanje vode iz telesa). Za pravilno zdravljenje driske je treba najti vzrok nastanka le-te. Vzrokov driske je lah- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. vo v laboratoriju. Če obolelo področje v temnem prostoru osvetlimo z Woodovo svetilko, opazimo značilno fluorescira-nje na koži, kar je dovolj za postavitev suma na mikrosporia-zo. Naslednja težava so lahko paraziti, predvsem toxoplaz-ma, trakuljavost in glistavost. S toxoplazmo in trakuljo se lahko okuži tudi človek. Bolhe predstavljajo pomemben člen v razvojni verigi trakulj in jih je treba odpraviti. Večina brezdomnih muc je okuženih s kožnimi garjami, ki povzročajo srbež po glavi, vratu in luskajočo kožo. V nekaterih primerih lahko delež ljudi v stiku z garjavo živaljo ko zelo veliko - od zastrupitve s hrano, spremembe okolja, stresa ... Za najboljše svetovanje moramo v lekarni pridobiti informacije o osebi, ki ima drisko, in sicer kako dolgo driska traja, ali je prisotna kri v blatu, ali ima oseba povišano telesno razvije srbeče spremembe po koži v obliki papul, predvsem po rokah in telesu. Parazit se na človeku ne razmnožuje Povzročitelj je Notoedres cati. Prav tako so pogoste tudi ušesne garje, povzročitelj je Oto-dectes cynotis, vendar se človek z njimi ne more okužiti. Navedel sem nekaj najpogostejših bolezni, ki se pojavljajo predvsem pri brezdomnih, zanemarjenih mucah. Vse zgoraj omenjene bolezni pri mucah ne predstavljajo v današnjem času prav nobenega problema in nevarnosti za človeka. Veterinarska medicina in farmacija sta tako napredovali, da lahko že z enim samim nanosom kožnih kapljic na kožo muce preprečimo in ozdravimo zgoraj omenjene bolezni. Prav tako obstajajo kakovostna zdravila zoper parazite, vključno s trakulja-vostjo. V izogib težavam svetujem vsem dobrim ljudem, ki so pripravljeni posvojiti brezdomne muce, da jih pripeljejo na pregled k veterinarju v ambulanto, ki se ukvarja z zdravljenjem malih hišnih živali. Z njim se bodo dogovorili o morebitni preventivi, cepljenjih, prehrani, sterilizaciji, kastraciji in ostali preventivi. Vredno se je potruditi in posvojiti muco, ki morda prvi trenutek ni videti najlepše. Verjemite mi, da se bo v upoštevanju zgoraj navedenega z vašo pomočjo prelevila v pravo mačjo krasotico. Emil Senčar, dr. vet. med. temperaturo in podobno. Ob ustreznem pogovoru lahko farmacevt oceni resnost težav, morebiten vzrok nastanka driske, svetuje ustrezno zdravljenje ali obisk zdravnika. V vsakem primeru lahko sami lajšamo težave ob driski z nadomeščanjem vode in elektrolitov, ki jih izgubljamo z drisko, uživanjem hrane z manj maščobami in vlaknin (oboje pospešuje odvajanje) in uživanjem hrane in drugih izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami. V lekarni svetujemo izdelke glede na vzrok nastanka driske. Ob zastrupitvi s hrano svetujemo zdravljenje z enkratnim visokim odmerkom medicinskega oglja skupaj z nadomeščanjem vode in elektrolitov ter jemanje probiotičnih zdravil ali prehranskih dopolnil. Ob tem je treba opozoriti, da je pripravke s probiotičnimi bakterijami treba začeti jemat 2 uri po zaužitju medicinskega oglja. Ob sočasnem zaužitju oglje izniči učinek probiotičnih bakterij. Probiotični pripravki so v različnih oblikah (kapsule, tablete, raztopine, praški) in vsebujejo probiotične kulture, Foto: Črtomir Goznik Bojan Potrč, mag. farm., Lekarne Ptuj t. i. mlečnokislinske bakterije. Navadno so to laktobacili in bifidobakterije, ki morajo biti v enkratnem odmerku v dovolj visoki koncentraciji (najmanj 109). Za preprečevanje izsušitve oz. dehidracije pa ni dovolj samo pitje vode, treba je nadomestiti tudi izgubljene elektrolite, da preprečimo t. i. elektrolitsko neravnovesje v telesu. Pitje peroralne rehidra-cijske soli, ki vsebuje ustrezno razmerje vode in elektrolitov, preprečuje poslabšanje stanja ali celo hujših posledic driske. Od zdravilnih rastlin so prva izbira suhi plodovi borovnic. Plodovi se lahko uživajo kot taki ali se pripravi čaj. Primerni so tudi za nosečnice. Drisko lahko povzroči tudi uporaba antibiotikov. Ob znani občutljivosti lahko preventivno ob antibiotiku jemljete pro-biotik, vendar z dveurnim zamikom. Tako boste imeli manj težav s pojavom driske. Pogost in zelo neprijeten pojav je potovalna driska. Pojavi se predvsem na potovanjih v kraje, kjer je dostop do čiste vode otežen. Drisko v večini primerov povzročijo bakterije, ki so prisotne v onesnaženi vodi, lahko tudi v slabo predelani hrani. Ob izbiri hrane v predelih sveta, kot so Afrika, jugovzhodna Azija, Karibsko otočje ipd., je treba biti pozoren, da imamo ob sebi vedno vir neoporečne pitne vode, da ne uživamo nepasteriziranih mlečnih izdelkov, surove hrane in sadja, ki ni v lupini, in nasploh jedi, ki niso ali so slabo toplotno obdelane. Ali ste vedeli? • Neredni obroki, nezdrava hrana in stres porušijo sestavo bakterijske flore v črevesu, kar lahko povzroča driske. • Do izsušitve oz. dehidracije pride, ker telo izgublja vodo in minerale. Znaki izsušitve so manj napeta koža, suha usta, huda žeja, malo ali celo nič potemnjenega seča, vrtoglavica in hiter srčni utrip. • Občasno izmenjavanje driske in zaprtja, ki ju spremlja značilno zvijanje v trebuhu, je najbolj značilno za sindrom razdražljivega črevesja. Prvo pravilo pri driski ostaja nadomeščanje izgubljene tekočine in hranljivih snovi. Tako obolelemu ponujamo hrano, ki mu diši. To velja predvsem za najmlajše, saj pri njih najhitreje pride do dehidracije in oslabelosti organizma! Bojan Potrč, mag. farm., Lekarne Ptuj Lekarniška podružnica Destrnik Foto: osebni arhiv Pomagajmo si Anja in Zdravko bosta opozarjala na varno pot v šolo Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) v sodelovanju z avto-moto društvi in s policijo začenja preventivno akcijo ob začetku šolskega leta, v kateri bosta katerimi maskoti Anja in Zdrav-ko opozarjala na varnost otrok na poti v šolo. Ob tem pa na AMZS poudarjajo, da se takšne akcije ne smejo izvajati le prve šolske dni, pač pa celo leto. AMZS maskoti bosta z avto-moto društvi v Dravogradu, Izlakah, Markovcih, Murski Soboti, Piranu in Slovenski Bistrici v križiščih ob šolah voznike opozarjali, čez koliko dni se otroci vračajo v šolo. 1. septembra pa bosta maskoti nosili sporočilo Še 365 dni!, s čimer želijo izpostaviti in pozvati pristojne institucije, naj prometno varnost za najbolj ranljive udeležence v prometu zagotavljajo vse dni v letu, je v izjavi za medije danes pojasnil vodja področja mobilnosti pri AMZS Jure Kostanj-šek. Policist Boštjan Smolej pa je dodal, da policija vedno rada sodeluje pri vseh aktivnostih, ki so namenjene izboljšanju varnosti v cestnem prometu, še posebej če izboljšujejo varnosti najmlajših. Policisti sicer ustaljeno v prvih dneh šolskega leta posveča- jo pozornost in nadzirajo zlasti dejavnike, ki so ključni za prometno varnost v bližini šol. To so hitrost vozil, prevoz otrok v šolo in uporaba varnostnih pasov v vozilih. Ob tem je dodal, da z aktivnostmi nadaljujemo tudi letos. Tako spremljajo varnost otrok na poti v šolo, sodelujejo z vodstvi šol pri načrtovanju varnih poti v šolo, spremljajo tudi organizirane prevoze otrok v šolo in iz nje ter šolske izlete na način, da preverijo voznike in ustreznost vozila. Statistika kaže, da promet v enem letu terja približno tri življenja otrok. Po njegovih besedah se največkrat to zgodi v mestnem, urbanem okolju, otroci pa so v teh najhujših nesrečah običajno udeleženi kot potniki v vozilih in kot pešci, v manjši meri pa kot kolesarji. AMZS Foto: varna pot Tačke in repki Kaj moramo vedeti, če posvojimo brezdomno muco Današnji prispevek sem napisal kot odgovor na mnogotera vprašanja in dileme, kako ravnati, če posvojimo najdeno muco, in na kaj moramo biti pri tem pozorni. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. petek • 2. septembra 2016 Za kratek čas Štajerski 19 UGANKARSKI SLOVARČEK: ADULAR = okrasni kamen, ANAA = atol v pacifiškem otočju Tuamotu, BATALJA = boj, bitka, BRERA = umetnostna galerija v Milanu, EJRENE = grška boginja, HABANERA = kubanski ljudski parni ples, JIRS = rdečkasto rjav M RAS = ziljska narodna noša- ,V,SV1V ,VN|i3a rak (21.6. - 22.7.) Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in predelali določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih najdete v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca. m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Potreba po čustveni in gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila in elana. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat jo bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Delavne obveznosti vam bodo pomagale pri ozavešča-nju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. In ne e se sproščati. otroka. Ljubezen je zdravilo sreče. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji in da uvidite, kaj vam je — blizu. Odprle se vam bodo nove po- O slovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha. STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Adrenalinski izzivi prinašajo neko novost in nove poglede. Tako boste znali uživati in kljub povečanemu delu najdete navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej Q po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi in nevezani imajo možnost Amorjeve puščice. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) S Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem K mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke. s§) VODNAR VODNAR (21. 1. -18. 2.) Teden, ki je pred vami, bo močno zaznamovan po partnerski ljubezni in povečani harmoniji. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni in se ne držite zastarelih prepričanj. rn&l ribi