CEDNIK PTUJ, 22. MAJA 1969 LETO XXII., ŠT. 20 CENA 0,50 DIN [daj vskladitev cen uminija? ¿reformo nismo bili dosled- bil naslov sestavka, v ka- 1Л smo pred nekaj tedni v jovoru z inž. Franjom Grün- em, direktorjem tovarne gli- Ljn aluminija v Kidričevem kdaj zveznim poslancem, in fcom Podričnikom, direk- ^ tovarne Impol v Sloven- Uistrici, sedaj republiškim Ujncem, opisali razmere v ¡slovanski barvni metalur- Medtem ko v Kidričevem ininij pridobivajo, ga v Im- b predelujejo v polfabrikat. hžek pri polfabrikatu pa je tej večji kot pri surovem mini ju. fomanjkanje alurninija na tovnem tržišču oziroma nje- (1 izredna konjunktura je ogočila tovarni v Kidričevem itošnjem letu izreden izvoz cenah, ki so znatno višje od (oniranih cen na domačem iiu. Podobna situacija je v «lu. Tudi ta bi lahko izvo- letos neomejene količine Jelanega aluminij?. Toda te- la domačem tržišču ne more iti zaradi ugodnih cen na m tržišču. Tovarna v Kidri- em se je v glavnem orienti- 1 v izvoz iz razumljivih lokov, ker ji Impol ne more, »di plafoniranih cen, plačati mlnija po ceni, kakršno do- шпај naših meja. Zjradi tega zaostaja proiz- inja v Impolu v prvih petih «ecih za dobrih šestnajst »očkov od planirane. Da še irat poudarimo, samo zaradi manjkanja surovine. Letošnji 'a bi lahko Impol še presegel, 'rav so ga povečali glede na Racijo v lanskem letu za 'kot 50 odstotkov. Ko ocenjujemo bilanco prvih fih mesecev v jugoslovanskem ''podarstvu, vidimo, da se je iz- precej povečal. Toda še bolj 'i« povečal uvoz. Bilanca pr- " Štirih mesecev je razlika milijard dinarjev. Samo v barvni metalurgiji je za P odstotkov večji od lanskega predvsem zaradi neureje- cen na domačem tržišču. ' približen račun pa pokaže, ob urejenih cenah v alu- ì^'iski industriji prihranili tri milijone dolarjev. Ob î^ailetni )orbi za vsak deviz- dinar kar čedna vsota deviz, /^■■epričan sem, da nismo tako l^ii, da bi tako vsoto denar- /^nko tako mirno izpustili iz Ij; Samo zato, ker ni od leta ko smo začeli uvajati go- ^ärsko reformo, nihče ure- j.' "^^.zima cen v aluminijski in- ''■'ji, čeprav so proizvajalci j^ečkrat glasno zahtevali. potem kriviti? Tovar- ni,,''', Kidričevem, ki na tujem dobi za tono aluminija 100 in več dolarjev več kot na domačem tržišču? Je kriv take- mu stanju naš samoupravni si- stem? Verjetno tudi ne. Torej lahko krivimo samo tiste, ki ne spremljajo dogodkov doma in v svetu, čeprav so za to odgo- vorni in končno tudi plačani. Po besedah Štefana Podrični- ka, direktorja Impola iz Sloven- ske Bistrice, lahko pričakujemo do konca meseca maja ureditev režima cen na domačem tržišču. Toda — le pričakujemo. To pričakovanej je dolgo že tri le- ta. Ob vsem tem pa nas navda- ja misel, da nekje nekaj ni v redu. Prepričani smo, da to ni niti v Kidričevem niti v Sloven- ski Bistrici, vsaj kar se alumini- ja tiče. -b Ptufska občina KAKO POŽIVITI KULTURNO PROSVETNO DEJAVNOST? v jubilejnem letu pričakuje- mo, da bo kulturno-prosvetna dejavnost v Ptuju in celotni ob- čini poživila. Menijo, da naj bi to omogočil program kulturne- ga razvoja. Pri oblikovanju pro- grama bi naj sodelovale vse kulturne ustanove, družbenopo- litične organizacije ter posamez- niki. Z družbenimi sredstvi naj bi spodbudili zlasti tiste kultur- ne institucije in dejavnosti, kjer je vidna kvaliteta in rast, kjer se zadovoljujejo kulturne po- trebe občanov ... Naloga POKRAJINSKEGA MUZEJA kot ene osrednjih kulturnih institucij bo še naprej sistematično urejevanje in do- polnjevanje obstoječih zbirk in prirejanje tematskih razstav. Glede na to bodo opravljena mnoga interna dela. Muzej bo skrbel za investicijsko vzdrže- vanje in adaptacijo objektov, ki jih upravlja. V naslednjim ob- dobju bo uredil novo stopnišče v arheološki zbirki, odprl in uredil vinarski oddelek na gra- du, obnovil grajsko fasado in nadaljeval arheološko izkopava- nje na Hajdini. LJUDSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA skrbi tudi za delo- vanje 25 vaških knjižnic. V pri- hodnje si bo morala še bolj pri- zadevati in spodbuditi k ponov- nemu delovanju nekatere vaške knjižnice, predvsem v Majšper- ku in v Gorišnici. Večina teh knjižnic ne opravlja zadovolji- vo svojega poslanstva, bodisi za- radi neprimernih prostorov ali nezainteresiranosti vaških orga- nizacij in prebivalstva. ŠOLSKA KNJIŽNICA, kjer je izposojevanje zadovoljivo, bo- do v naslednjem obdobju pre- uredile knjižno zalogo po so- dobnih kn jižičarskih načelih. Strokovne knjižnice podjetij in zavodov bodo poskrbele za večji letni prirastek knjig. Prav tako bo ptujska knjižnica v nasled- njem obdobju izpopolnila svoj knjižni fond, ki šteje danes 59.453 knjig. Študijski in ljud- ski knjižnici bodo že v tem letu dodelil! preurejene in ustreznej- še prostore v poslopju nel^da- njega minoritskega samostana. ZGODOVINSKI ARHIV bo moral tudi v bodoče varovati arhivsko gradivo na območju občin Ptuj in Ormož in ga stro- kovno urejati. Zavodu je treba dodeliti in preurediti sedanje prostore študijske knjižnice. Posebno pozorost bi morali v prihodnje posvečati amaterski dejavnosti. V zvezi kulturno- prosvetnih organizacij je ¿7 pro- svetnih društev, od katerih ima le 11 ustrezne materialne pogo- je. Kljub osnovnim pogojem, ki jih nekatera društva imajo, pa ni povsod pravega napredka. Ob tem se vsiljuje misel, ali je sploh potrebno, da je v vsaki večji vasi prosvetno društvo, ki vzdr- žuje eno ali dve sekciji, ki pa le životarita? Ali ne bi bilo bolj pametno ustvariti nekaj močnih kulturno-prosvetnih centrov, kjer bi bili vsi pogoji za delo? V tem so mišljene dvorane, delavoljni ljudje ... Z. R. V ORMOŠKEM GOSPO- DARSTVU LANI BOLJŠE KOT PREDLANI Analiza zaključnih raču- nov gospodarskih organiza- cij v ormoški občini za leto 1968 je pokazala, da je fi- nančni rezultat gospodarstva v ormoški občini nekoliko boljši, kot je bil po zaključ- nem računu za leto 1967. V to analizo žal ni vključen po- slovni uspeh Kmetijskega kombinata »Jeruzalem« Or- mož, ki se je 1. 7. 1968 pri- ključil izvoznemu podjetju Slovenija-vino Ljubljana. Iz splošnega pregleda go- spodarstva je razvidno, da so se znatno povečali vsi ele- menti, ki vplivajo na konč- ni uspeh gospodarjenja. V tem se kažejo prvi znaki, da so vsa prizadevanja de- lovnih organizacij in splošne občinske politike le rodila željene uspehe, ki upajmo, tu- di v bodoče ne bodo izostali. Proti vsakršnemu pritisku Obisk v Crni gori je pred- sednik Tito izkoristil za še en neposreden in iskren po- govor z ljudstvom te repu- blike. Kakor ob podobnih pri- ložnostih je tudi tokrat od- krito govoril o aktualnih pro- blemih naše dežele in današ- njega sveta. To, kar je dose- gla naša dežela po vojni, po- sebej še v letih reforme, je samo spodbuda za nove na- pore in uspehe. Toda tak hi- ter razvoj spremljajo tudi mnoge težave, nerešeni stari ali novi problemi. Tito jih ni ublaževal, celo naglašal jih je ter s tem spodbujal državlja- ne, da jih spremljajo in gle- de na svoje možnosti poma- gajo zanje iskati rešitve. Na podoben način pa je predsednik Tito govoril tudi o današnji svetovni situaciji. Perspektive niso rožnate, ker je mnogo nerešenih vprašanj, mnogo je nevralgičnih točk, ki lahko sprožijo nove spopa- de. Jugoslavija se bo boriia za ohranitev miru, proti vsa- kršnim pritiskom na male ir. srednje dežele, proti tenden- cam nekaterih sil v svetu, da bi barantale na škodo dru- gih, za mirno reševanje spo- rov, za spoštovanje suvere- nosti. Narodi Jugoslavije so pri- pravljeni — če bi nekdo po- skušal izvajati nanje pritisk — braniti svojo deželo, svoj mir, svobodo in neodvisnost, kakor so delali to v svoji zgo- dovini, v zadnji vojni in po njej ter vedno, ko je nastaja- la nevarnost. Temeljne mi- sli predsednika Tita odraža- jo razpoloženje vsakega člo- veka naše dežele. To odloč- nost ljudstva v Jugoslaviji so posebno opazili v inozem- stvu. Predsednik se posebej o- brača k mladini. Načelo vse- Ijudske obrambe — razgla- šeno pred letom dni in zasno- vano na določilu ustave SFRJ, da nima nikdo pravice podpisati kapitulacijo (edino naša ustava na svetu vsebuje to določilo), je posebno spre- jela mladina. Ta je tudi to- krat pokazala, da sledi tra- dicijam generacij, da so mla- di ljudje najvažnejša sila ju- goslovanske družbe in naj- večje jamstvo neodvisnosti in svobode. V svetovnih časopisih je ta posebnost Jugoslavije našla zelo vidno mesto. Naša deže- la nikdar ni in nikdar ne bo priznala nikomur pravice do skrbništva nad njo niti ruše- nja njene suverenosti. »Ju- goslavija, ki leži na važnem prehodnem ozemlju, je pri- vlačna za sile, ki bi si rade priborile vpliv v njej« — ci- tira nek velik svetovni list Titove besede ter dodaja, da je jugoslovanski predsednik rekel, da moramo imeti vsi pred očmi nevarnost, da bo- mo postavljeni nekega dne na preizkušnjo in da moramo bi- ti pripravljeni braniti svojo deželo. Te in druge besede pred- sednika Tita z govora v Tito- gradu, da smo vsi — mlada generacija in tisti, ki so se borili v drugi svetovni voj- ni, dolžni braniti svojo svo- bodo, so našle prostor v po- ročilih svetovnih agencij in listov. Odprto besedo in pri- pravljenost ljudstva na od- por je sprejel svet kot jam- stvo miru in prepreko vsem silam, ki bi se hotele igrati z usodo drugih dežel. MDJ. SEMINAR ZA OBRTNI- KE - PRIVATNIKE V SLOV. BISTRICI V preteklem tednu se je končal v Slov. Bistrici semi- nar za gostince in obrtnike o vodenju poslovnih knjig. Sklican je bil na željo zaseb- nih obrtnikov in gostincev in na priporočilo skupščine občine Slov. Bistrica. Organi- zirala ga je bistriška Delav- ska univerza. Seminarju je prisostvovalo 33 obrtnikov in 22 gostincev. Predavatelji na seminarju pa so bili: Rozalija Sušek, stro- kovni sodelavec Ekonomske- ga centra iz Maribora ter davčni inšpektor za bistriško občino Tone Praprotnik. Seminar so plačali zaseb- niki sami, njegova cena pa je bila 80 dinarjev, trajal je tri dni. VREME za čas od petka, 23 maja, do nedelje, 1, junija 1969 Prvi krajec bo v soboto, 24. maja, ob 13.15. Napoved: do nedelje, 25. maja, bo še spremenljivo vreme. V soboto, 24. maja, bo verjetno deževalo. Tudi v nedeljo, 25. maja, so možne še kratkotrajne padavine, vendar se bo vreme ta dan začelo zbol j sevati. Od ponedeljka, 26. maja, do sobote, 31. maja, bo sonč- no in toplo do 28 stopinj C. V nedeljo, 1. junija, bo sicer sončno, vendar so še možne posamezne plohe. Alojz Cestaik stran 2 tednik — četrtek 22. TVI Mup.perk v 1968. letu Fincmčni rezultat presegel pričckovcsnja v tekstilni industriji v ptujski občini zavzema domi- nantno mesto TVI Majšperk. Fri izdelovanju volnene pre- je ter volnenih in polvolne- nih tkanin ima tovarna že tradicijo. 2^radi dobre kva- litete ima tudi primerno re- putacijo. Ze z delno zastare- limi delovnimi napravami in s svojim precej usposoblje- nim kadrom, ki je precej konstanten, skuša prilagodi- ti svoje izdelke potrebam do- mačega in tujega trga. Proizvodni plan so v lan- skem letu dosegli z nekaii ri- mi izjemami. V predilnici je zabeležen izpad v prvem tri- mesečju zaradi stagnacije pri mikanih tkaninah, ki ga ka- sneje ni bilo mogoče nado- knaditi. V tkalnici je na do- seganje plana slabo vplivala montaža novih statev, ki se je precej zavlekla. Posledice je imela tudi pogosta menja- va asortimana na statvah. Tovarna je morala dati v tka- nje kooperantom veliko mi- kanih in česanih tkanin. V podjetju ugotavljajo, da porast izvoza, pri katerem se ne ustvarja zaželjena renta- bilnost, povzroča tudi proble- me, ki so v neposredni zvezi s postopno modernizacijo, za- radi katere se zvišuje tehno- loška brezposelnost. Pristopili so h kooperaciji med trgovino in proizvodnjo ter k tehničnemu sodelova- nju z inozemskim proizvajal cem volnice za ročno delo. S kooperacijo s trgovino si je pcHijetje zagotovilo finančna sredstva za nabavo. eproduk- cijskega materiala in nemo- teno prodajo. Tehnično so- delovanje z inozemskim part- nerjem pa zagotavlja hitrej- še osvajanje tehnologije Močna prodaja na doma- čem trgu je kljub manjšemu izvozu pripomogla k ustvr.r- janju zelo dobrega finančne- ga rezultata. Po pokazateljih iz zaključnega računa je fi- nančni uspeh presegel priča- kovanja. Celotni dohodek se je glede na leto 1967 povečal za 54 "/o. Porabljena sredstva so večja za 53 »/o. To je ugo- dno vplivalo na povečanje neto produkta, ki je za 57 "/o večji kot v preteklem letu. Doseženega dohodka niso delili v škodo skladov podjet- ja. Poslovni sklad so pove- čali za 100 ®/e, sklad skupne porabe pa za 411 "/o. Sredstva za ustvarjanje materialne ba- ze za nadaljnjo reprodukcijo in sredstva za rekreacijo čla- nov kolektiva zvišujejo iz le- ta v leto. Primeren je tudi porast o- sebnih dohodkov za 55 "/o, vendar poprečni osebni do- hodki na delavca niso visoki. V 1967. letu so bili 723 din, v 1968. letu pa 845 din. za V ptujskih gostinskih podjetjih manjša prodaja pijač Celotni ciahodek je povečalo le &P grad Gostinsko dejavnost na območju ptujske občine iz- vajajo tri gostinska podjetja in sindikalni dom Gorca. Gostinska podjetja lani niso dosegla realizacije iz leta 1967. Fakturirana realizaci- ja je nižja za 1 odst. in ker terjatve od kupcev predstav- ljajo le 63 odst. lanskoletnih, je doseženi celotni dohodek višji za 2 odst. Najvišja po- večanja celotnega dohodka ima gostinsko podjetje »Grad Bori« (indeks 108), Haloški biser je ostal na isti ravni kot v letu 1967, gostinsko podjetje Breg pa izkazuje za 1 odst. nižji celotni dohodek Padec prometa po realizaci- ji pri gostinskem podjetju Breg sicer ni velik, vendar se je količinska prodaja gle- de na porast nabavnih cen in zvišanja tarife prometne- ga davka precej znižala. Tu- di v gostinskem podjetju Haloški biser, ki je po števi- lu obratov in po finančni realizaciji najmočnejše go- stinsko podjetje v občini, je količinski promet prodaje pijač nižji, in to pri vinu za 21 odst., raznih alkoholnih pijačah za 14 odst. in pri brezalkoholni pijačah za 15 odstotkov. Več je bilo nočitev doma- čih, manj pa tujih gostov. Izkoriščenost hotelskih ka- pacitet je znašala odst. Isti primer je tudi pri let(>- višču grad Bori. i^qj turisti so vedno bolj ,5 ni, zato ima podjetje črtu adaptacijo gostilp,, križ. Vse sobe namçf opremiti s centralno ¿ vo in kopalnicami. Gostinske storitve oij v občini tudi sindikata Gorca, ki je dosegel d ključnem računu za I9j dovolj iv uspeh. S svojij vrednosti malim prou nima vpliva na celota stinstvo. Celotni dohode ma je za 39 odst. višji) bil leta 1967. Omenjea hodek pa ne predstavlj 1 odst. skupnega celo dohodka gostinstva. Znižana količinska p ja alkoholnih pijač je' precejšen vpliv na p prometnega davka, k .kljub zvišani tarifi г odst. nižji, kot je bil 1967. Druge obveznosti do 1 be ki jih plačujejo gosq podjetja po vre^ ne predstavljajo večjih) kov in je ostal doseženj hodek po poravnavi poslovnih stroškov na ravni kot leta 1967. Pri delitvi dohodka sredstva za osebne deh ostala enaka kot 1967, a slovni sklad so določili kaj manj, povečan pa j< lež v sklad skupne pora Delo skupščine občine Ormož v naslednjem obdobju Program dela skupščine obči- ne Ormož za obdobje od maja 1969 do maja 1970 izhaja pred- vsem iz ocene dosedanje reali- zacije naporov in stremljenj za uveljavitev teženj gospodarske in družbene reforme, kot tudi iz splošnih ugotovitev, da so se delovnim ljudem v delovnih or- ganizacijzah in vsem občanom povečale možnosti za odločanje v uresničevanju vsesplošnih na- čel nadaljnjega družbenega na- predka. Vendar pa pri dinamičnem razvoju vloge našega občana v sistemu samoupravljanja nasto- pajo predvsem na gospodarsko lovnimi organizacijami in de- javnostmi ob sočasnem upošte- vanju interesov delovnega člo- veka. Skladno s sedanjim razvojem bo treba opredeljevati mesto osebnega dela in osebne lastni- ne po proizvajalnih sredstvih, vsestransko pospeševati vse ob- like proizvodnega sodelovanja in ugotoviti, kakšne so možnosti za večji razmah osebnega dela pri neposrednih proizvajalcih, ki delajo z delovnimi sredstvi v osebni lasti. Novoizvoljeni odborniki skupščine občine Ormož na svo- jem prvem zasedanju ko so svečano zaprisegli, da bodo vestno in z vso odirovornostjo opravljali zaupano samo- upravno funkcijo. Kot je v razgovoru poudaril Franc No- vak, predsednik občinske skupščine, zaupa v sedanji se- stav skupščine ter pričakuje, da bo njeno delo uspe.šno prav tako. kot je bilo uspešno v pretekli mandatni dobi. eiEDALIŠČE PTUJ v soboto, 24. maja 1969, ob 19 30 bo uprizorilo ptujsko gledališče v režiji Petra MALCA dramo »MARIANA PINEDA«, velikega španske- ga pesnika in dramatika Fe- derica Garcia LORCE. To delo je naštudiralo naše gle- dališče v počastitev 50-let- nice ZK.J. V glavnih vlogah nastf)pa- jo: Oiga FRICEVA, Ančka BA.íGOTOVA, Jožica SKO- KOVA, Anica KRANJČEVA Gizela TRANCARJEVA, Da- nica TUKNSKOVA, Vesna CEHOVA. Jožica PRAHOVA in Mirko VAUPOTIC, Andrej PODBREZNIK, Franci MAU- CEC Emil TOM ASIC in Loj- ze MA TJ ASIC. Giastx) je «komponira! pro- fesor Stanko PREK, pesmi pa je naštudirala z učenka- mi osnovne šole »Toneta Zni- dariča« Greta GLATZOVA. manj razvitih področjih izraziti problemi, ki zahtevajo boljšega orsanskega povezovanja in usklajevanja interesov, zgrajenih na samoupravnih osnovah. Pri- zadevanja skupščine občine bodo v tem bodočem obdobju mora- la izhajati iz dosedinjih uspehov in uspehov, ki si jih obetajo v bodoče Na področju gospodarstva bo nujno izhaiati iz seilamih reši- tev na področiu izobražcvania. zdravstva in socialnega skrb- stva. V gospodarstvu bn nujno pospeševati procese poslovnih integracij združenega dela, ki potekajo med posameznimi de- Ena izmed pomembnih nalog občinske skupščine v naslednjem mandatnem obdobju bo poživi- rev dejavnosti krajevnih skup- nosti, ki morajo postati institu- ai le neposrednega zadovoljeva- nja potreb občanov ter tesno povezana z vsemi oblikami družbenega dogajanja in napred- ka. Več o delu skupščine občine Ormož v naslednjem obdobju bomo poročali prihodnjič. J. S. KREDITI ZA KMETE: Smo ostali samo pri obljubah? Lanskoletne jesenske razprave o našem kmetijstvu so dale precej novih pobud. Marsikaj je bilo rečenega. Toda, ko sedaj po nekaj mesecih gledamo na vso to aktivnost, čeprav je bilo res nekaj storjenega, se nam zdi, da se ponovno vračamo z našim kmetijstvom tja, kjer je bilo. Dva vzroka za takšno miš- ljenje sta: investicijski dinar in pa potrošniški krediti za kme- te. Kmet je še v začetku lahko dobii maksimalno milijon starih dinarjev kredita, medtem ko ga sedaj ne more dobiti več. Po sedanjih pogojih, ki jih je razpi- sala banka, lahko dobijo bistriš- ki kmetje maksimalno 250 tisoč starih dinarjev in še to najpre- možnejši, te pa lahko v bistriš- ki občini preštejemo na prste ene roke. Še manj pa je inve- sticijskega denarja, tako še zda- leč ni misliti na tako-obsežno obnovo sadovnjakov v bistriš- ki občini, kot si jo je v začet- ku zamislil kmetijski kombinat. Na zadnjem razgovoru na kmetijskem kombinatu sem iz- vedel da kmetje sami premalo vafčujejo pri hranilno-kredit- nem odseku Večje varčevanje b jim prineslo tudi večje, ozi- roma več kreditov. Tako so se- daj krediti omejeni, saj so sko- raj \sa sredstva že izčrpana. Takšno stanje le še pot misel, da posamezne oba« celo manjše skupnosti ne mogle rešiti kmetijstva ' zase in da bo le treba si v skupno in enotno ako našem kmetijstvu ter mu ' gočiti normalnejše pogo|t spodarjenja oziroma krni pravicah in dolžnostih izt> z delavci. Prijeten razgovor v počastitev 50-letnice SZDL in ZM je aktiv, Zg. Bistrica skupno s šti mladinskimi aktivi orgaj ral razgovor o prehojen^ volucionarni poti od ' leta do danes. Razgovora se je udel' okoli 50 mladincev, ki • velikim zanimanjenn spf Ijali izvajanje dveh prV cev, podpolkovnika Rada tiča in Ivana Sagadin^. zaključku njunih izvaj^ jima mladinci postavlja'' Vilna vpra.šanja in v zaP predali skromna darila j ^ četrtek, 22. maja 19g9 STRAN 3 ^or abč. gasilske zveze Ormož ^alizem brez sredstev emalo ^ iz območja ormoške fi se zbrali preteklo I v Litmerku na s>o- i^em letnem obenem poleg delegatov iz ^ gasilskih društev &o prisostvovali tudi: ßK, zastopnik gasil- ftze Slovenije; Ivan I, zastopnik občinske I zveze Maribor; Mar- ÎrVAT, zastopnik ob- {gasilske zveze Ptuj, kopnika občinskih ga- zvez Čakovec in Va- Pozdravni brzojavki lili tudi občinski zve- lomer in Lendava, ki ladržanosti svojih za- ov nista poslali, febranih skrbno pri- nih poročilih predsed- tajnika, poveljnika, lika in nadzornega se je razvila živahna ja, v kateri so gasilci !i« marsikatero aktualno ročila predsednika ob- gasilske zveze Ormož PUCKA je razvidno, ¡asilstvo na ormoškem u kljub mnogim ie- od zadnje konference les storilo lep korak Se vedno se srce u- največjimi težavami ran ju potrebnih sred- stev za nakup gasilske opre- me, ki je v večini gasiLskih društev še vedno najbolj bo- leča točka. Nekatera druš- tva nimajo niti ustreznih signalnih naprav, s katf^rimi bi lahko sklicali gasilce ob požarih ali drugih elemen- tarnih nezgodah. V poročilih kot tudi v po- sameznih diskusijah je bil poudarjen preveč mačehov- ski odnos do gasilstva, ki še vedno ne uživa tistega sta- tusa, kot smo ga priznali drugim društvom in organi- zacijam. Poleg preventivne dejav- nosti in gašenja požarov na- lagamo gasilskim društvom v zadnjih nekaj letih tudi druge naloge. Zelo važnega pomena pri tem je krepitev obrambne sposobnosti obča- nov in mobilizacija vseh ma- terialnih sil za našo varnost. Na območju občinske ga- silske zveze Ormož deluje 22 področnih in dve industrij- ski gasilski društvi. V teh društvih, ki tako nesebično in humano varujejo druž- beno in zasebno imovino pred požari in drugimi ka- tastrofami, deluje okrog 1200 gasilcev, ki v sodelovanju s sosednjo občinsko gasilsko zvezo Ptuj skrbijo tudi za svojo strokovno izpopolnje- vanje. Občinska gasilska zveza Ormož je skupno s predstav- niki področnih gasilskih društev sklenila, da boiio letos proslavili 100-letnico gasilstva na Slovenskem. Da bi tudi najmlajše pritegnili v svoje vrste, bodo gasilci predavali v osnovnih šolah o dejavnosti in pomenu ga- silstva. 25. maja se bo pi- onirska ekipa udeležila ga- silskega slavja v Laškem, 13. julija pa gasilskega republi- škega zleta v Ptuju. Delegat OGZ se bo udeležil tudi sklepne prireditve v Metliki. Gasilci iz območja or.'uo- ške občine imajo tudi za v bodoče postavljene nove de- lovne načrte. Predvsem bo- do skrbeli, da bodo v pri- meru požarov in drijgih ele- mentarnih nezgod pravočas- no pomagali in s tem pre- prečili včasih tudi večmili- jonske škode. To bi vsekakor kazalo upoštevati ter dati gasilskim organizacijam ena- kopraven status in nekoliko več materialne podpore. Več o zboru in gasilstvu na ormoškem območju beri- te v današnji in v naših pri- hodnjih številkah. J S Impolu primanjkuje aluminij v prvih Štirih mesecih letoš- njega leta je proizvodnja v to- varni Impol v Slovenski Bistri- ci za 30 odstotkov večja od ti- ste v lanskem letu y istem ob- dobju. Kljub temu zaostaja za 16 odstotkov za planom. Vzrok: pxomanjkanje aluminija. Razgovor z direktorjem to- varne Impol Štefanom POD- RIČNIKOM: _ — V letošnjem letu si je va- še podjetje postavilo visok plan. Kakšni so izgledi, da plan do konca leta dosežete? »Letošnji plan proizvadnie je za 52 odstotkov večji od lan- skoletne realizacije. V glavnem pa temelji na obratovanju nove valjarne. Zal so prvi meseci le- tošnjega leta pokazali, da plana do konca leta ne bo mogoče doseči. Dosedanja proizvodnja je namreč za 30 odstotkov večja od lanske, kljub temu naše ka- Tako smo od obeh leto« manj aluminija, kot sqio pri£s> kovali. Posledica takega staaja pa je mnogo manjša proizvod- nja y naših obratih, kot smo pričakovali.« — Pričakufete » nastcda^ mesecih izbol^nje? »Vsekakor. 2e konec tega meseca lahko računamo, da se bo uredil sistem cen т naS alu- minijski industriji. To se pravi, da se bodo cene približale sve- tovnim. Te so namreč mnogo višje od naših domačih, ki so plafonirane. Razen tega lahko že v pri- hodnjem mesecu pričakujemo nekaj aluminija iz uvoza, tako da bomo lahko začeli delati v Impolu s polno zasedenostjo. Z ureditvijo cen na domačem tržišču pa bodo tudi odpadle ovire, ki so preprečevale boljše odnose na domačem aluminij- skem tržišču.« — Z gradnjo nove valjarne je šlo vaše podjetje v velike In- vesticije. Kako je z odplačilom anuitet? »Kljub temu, da smo začeli z obratovanjem nove valjarne žele v letošnjem letu, odplačujemo kredite že tri leta. Vendar se jc letos situacija zaradi premajhne proizvodnje v prvih petih me- secih še zaostrila Ravno tu nam izpad povzroča največje težave.« Štefan Podričnik isfoüy ¥ črešnjevec? Utiranje ceste od Slov. e do njene železniške dolžini štirih kilo- ! je pri Crešnjevčanih ilo željo, da bi dobi)i do svojega kraja v : dveh kilometrov. Ta ie vsekakor potrebna irukcije. Ce pa že de- naredimo pošteno! Ta- krajevna skupnost v ievcu stopila v akcijo, i izgovoru s poslancem ■¿kega zbora I\'anom !KOM sem izvedel, da • Crešnjevčani odločili stovoljni prispevek za 'anje ceste. Prepriča- fiamreč bili, da samo- ^'ek, v katerem bi vsi ' prispevali, ne bi bil ^pešen. Razen tega pa zbrali niti tolik sred- fezultat njihove akcije ^ kot deset milijonov ' 'jlinarjev. Denarja va- niso vplačali. Ven- Vsi podpisali zadolž- I jih morajo poravnati '»ca leta 1970. Prispev- ; vnašajo od 5000 do 500 ¡ ^arih dinarjev. I ^avljalni odbor za as- I ""^je ceste se je tudi [ ^Ше! z vojnimi oblast- ^ bodo tudi te ki pre- ^abljajo to cesto, pri- svoj delež. Vojska bo ^t^a z deli in naklada- S^amoza v vrednosti K^ilijonov starih dinar- ^»ïka pa bo dala pre- ['^eni kredit za tistih "'bilijonov, za katere so se vaščani obvezali, da jih bodo vplačali do prihodnjega leta. Sedaj so v teku razgovori s Cestnim skladom Sloveni- je, ki bi naj prispeval ostali delež za dokončno ureditev ceste. Projekt, po katerem bi bilo cestišče asfaltirano v širini štirih metrov, predvi- deva vrednost del v višini 77 milijonov dinarjev. Tako bo še ta teden prišla posebna komisija Cestnega sklada, ki si bo cesto ogledala in nato dala svoje mnenje. Akcija, ki so jo sprožili Crešnjevčani, je vsekakor hvalevredna. Pokazala je, da so ljudje pripravljeni prispe- vati precejšnja sredstva za ureditev skupnih problemov. Prostovoljni prispevek pa je nova oblika, ki je dala izre- den rezultat, ker je vsak va- ščan prispeval po svojih zmožnostih in po pomenu, ki ga bo zanj imel asfalt do Crešnjevca. Ne bi bilo napak, da bi tu- di v drugih krajih razmislili o akciji v Crešnjevcu, ker so tako zbrali mnogo več sred- stev, kot so jih drugje s sa- moprispevkom (primer Oplotnica). Izredno zanima- nje pa je ta sekcija zbudila pri Cestnem skladu Slove- nije, ker so redki primeri, da so prebivalci nekega kra- ja pripravljeni prispevati to- likšna sredstva za asfaltira- nje njihove ceste. -b GLEDALIŠČE PTUJ SOBOTA, 24. 5. 1969 ob 19.30: F. G. Lorca: MARL^NA PI- NEDA (Premiera); NEDELJA: 25. 5. 1969, ob 19.30: F. G. Lorca: MARIANA PI- NEDA (Repriza); PONEDELJEK, 26. 5. 1969, ob 19.30: F. Streicher: ZADREGA NAD ZADREGO (Gostovanje v Markovcih); ČETRTEK, 29. 5. 1969, ob 19.30: F. Streicher: ZADREGA NAD ZADREGO; SOBOTA, 31. 5. 1969, ob 20. uri: F. G. Lorca: MARIANA PI- NEDA (Gostovanje v Ljuto- meru v počastitev občinske- ga praznika). Odllkovcsnl gasilci Predsedstvo gasilske zveze Slovenije je pred nedavnim za vestno in prostovoljno delo na področju gasilstva odlikovalo z gasilsko plamenico štiri gasilce iz obč'ne Ormož. Gasilsko plamenico prve stopnje sta prejela Alojz Obran Iz Pršetinc in Franc Rajh, ml- iz Ivanjkovec, plamenica II. stopnje pa je bila dodeljena Drfgu Klobučarju iz Središča in Štefanu Bolcarju iz Dobrave. Vsem štirim odlikovancem tudi čestitke našega lista ter da bi v bodoče tako zvesto služili klicu: »V službi ljudstva, na pomoč!« J. S- pacitete niso polno zasedene iv preprostega in glavnega vzroka, ker nimamo dovolj surovine. Naročila pa so tolikšna, da bi lahko naš plan še presegli.« — Zakaj je tolikšno pomanj- kanje aluminija? »Vzroka sta dva. Zaradi iz- redno ugodne konjunkture na zunanjem tržišču se je tovarna glinice in aluminija iz Kidriče- vega precej preorientirala na izvoz. Na drugi strani pa zaosta- ja predviden uvoz aluminija. — Kako gleda aa takl&« si- tuacijo vaš kolektiv? »Vsi s strahom spremljamo takšno situacijo. Ob takSnem stanju pa je zelo aktualno v prašna je osebnih dohodkov. Razen tega nam ta negotorost v proizvodnji zavira reorgani- zacijo v delu strokovnih služb in notranje organizacije, ki $e lahko ustali le ob konstantni in zagotovljeni proizvodfljL« Љ Pogled na del nove valjarne straH 4 tednik — četrtek. 22. ма.тд in,, Mladinski pevski festival v Kidričevem v nedeljo, 25. maja 1969, s pričetkoni ob 14.30 bo v dvora- ni tovarne glinice in aluminija v KIDRIČEVEM tradicionalni mladinski pevski festival. Nasto- pilo bo 16 mladinskih pevskih zborov občine Ptuj in posamez- ni mladinski pevski zbori iz občin Ormož, Čakovec in Va- raždin. Tiskani programi veljajo kot vstopnice (za odrasle 3 din, za otroke 1 dinar). Prevoz z avtobusom v Kidri- čevo za odrasle bo z avtobusne postaje Ptuj ob 13.15, po potre- bi pa bo vozilo tudi več avto- busov. Prosimo prebivalce Kidričeve- ga, Ptuja in drugih bližnjih krajev, da s svojo udeležbo na festivalu podprejo prizadevanje naših mladih, ki so za izvedbo festivala žrtvovali zelo mnogo truda in časa. Občinski svet Zveze kultur, prosvet. organiz. Ptuj AVTOBUS GORIšr^iCA- MURETINCl Pot me je vodila iz Goriš- nice v Muretince. Ker ni bilo nobenega vozila sem moral peš. To sicer ni tako hudo posebno če je lepo vreme, toda drugače je z otroki ali bolniki, ki morajo k zdrav- niku v Gorišnico in je pač 7 km vendar preveč. Ivako nujno bi rabili tudi mi avto- bus, pravijo občani. Zvedel sem, da obratuje avtobus komunalnega pod- jetja na relaciji Ptuj—Bori —Muretinci in obratno, men- da celo dvakrat dnevno. Za- to bi mogoče vendar odprli tudi to progo in ugodili upra- vičeni želji prebivalcev Mu- retinc. -o- ČEMU PREDNOST? Novi svet krajevne skup- nosti Kidričevo se bo moral spoprijeti letos z mnogimi nerešenimi problemi, pa tudi novih ne zmanjka. Pri pič- lih sredstvih nastaja vpraša- nje, čemu dati prednost, ker je vse potrebno. Nedvonmo pa je treba najprej urediti otroško igrišče, asfaltirati v naselju še nekatere ceste, urediti križišče proti Njiver- cem ter pločnik proti tovar- ni. MF NOV MALI ŽITNI KOMBAJN Zagrebško podjetje Agro- servis je uvozilo iz Danske mali žitni kombajn, ki je pri- lagojen potrebam zasebnih kmetijskih gospodarstev. Njegova delovna površina je široka do 180 cm, vleče ga traktor 30 KS in je zelo pri- praven: v nekaj minutah je pripravljen za delo, na uro pa nadlati 12 do 18 mtc zrnja. Pripraven je za delo tudi na valovitem zemljišču. Zelo zanimiv je tudi zaradi izred- no nizke cene: stane vsega 25.000 dinarjev. Poljedelsko-živinorejska šola na Turnišču IzobraŽevanje kmečke mladine Vse kaže, da smo se tudi pri nas začeli bolj zanimati za usodo kmetijstva. Z več- jim poudarkom bomo morali obravnavati tudi izobraževa- nje kmečke mladine. To vprašanje smo preveč zane- marjali in ga nenačrtno re- ševali. V ptujáki občini, ki je kmetijsko območje, konča osemletko le polovica učen- cev. Večina teh otrok ostane na kmetijah, ko konča šesti ali sedmi razred. Staro geslo »za kmeta bo že dober« je ob uveljavljanju sodobnega kmetijstva že zdavnaj pre- živelo. Naš razvoj zahteva poleg umnih kmetovalcev tudi družbenopolitično raz- gledane ljudi. Kmečka mladina odhaja z doma. Mnogi vidijo rešitev v zaposlovanju v tujini. Na kmetijah ostajajo ostareli ljudje ter marsikje neobde- lana zemlja. Glede na to bi morali zagotoviti zasebnemu kmetijstvu bolj jasno per- spektivo. Le tako bo možno zadržati mladino na podeže- lju. Za mladega človeka na podeželju je perspektiva s stroji olajšano delo, jasni proizvodni in tržni pogoji, možnost mehanizacije kmeč- kih opravil.., Vse drugo si bodo mladi ljudje na vasi uredili sami. Skratka, mla- dina na podeželju mora ime- ti položaj enakopravnega proizvajalca. Le takrat bi se z veseljem oklenila dela na zemlji. Pri vsem tem lahko veliko pripomore urejeno izobraževanje kmečke mla- dine v kmetijskih šolah in ustreznih tečajih. Pred koncem šolskega leta smo se oglasili na »Poljedel- sko živinorejski šoli« na Tur- nišču. Pogovarjali smo se z ravnateljem šole dipl. inž. Egonom Zorcem: V letošnjem šolskem letu je obiskovalo šolo 115 sluša- teljev. V dveh letnikih red- ne poljedelsko živinorejske šole je 37 dijakov. Večje za- nimanje in vpis pa je v od- delek za kmetovalce, kjer je 50 dijakov. Del prvega let- nika je trenutno na praksi. Po 15. maju pridejo v šolo. Imeli bodo praktične vaje s stroji in strokovne ekskur- zije. V drugem letniku kme- tovalcev, ki so končali raz- red, jih je 24 opravilo trak- torski izpit in poleg tega še izpite za A, B in F katego- rijo. Poleg študija delajo na praksi, predvsem na vrtu. Po potrebi gredo na ^ na obrat KK Ptuj na ^ šče. Pri gozdnem gogJ stvu so posadili 29oo p nih sadik... ® Sola je že med leto® redila več strokovnih kurzij. Med drugim ogledali tovarno močnih mil, farmo bekonov; kratkim so bili tudi v J varni v Laškem, kjerj ogledali proizvodnjo piy, programu imajo še ve{, kurzij. Trenutno je na šoli i letnik redne šole, ki luj uk do 8. junija. Ko bodoj cali z razrednim poukom, do opravljali kvalifikaci izpite za naslov kvalifit nega poljedelca-trakto! in kvalificiranega üy; rejca Na šoli se izobražu predvsem v motoroznam in v znanju upravlji traktorja tudi zasebni ki je, ki imajo svoje trakt in tam opravijo potrebne pite. Glede na velike pot šoli primanjkuje finani sredstev. Neurejeno je ' vprašanje lastništva gr v katerem je šola. Sola b praktični pouk nujno po( bovala tudi svoje posed Teorija brez prakse je p malo. Sola se že pripravlja vpis novincev. Sprejema tudi odrasle, predvsem opravljanje traktorskih pitov. Razpis bodo obja v časopisih in po radiu. ZI GA \mm PREVEČ...? če se pelješ v Črešnjevec po asfaltni cesti, moraš pred želez- niško postajo zaviti v levo. Do Črešnjevca je še nato dva kilo- metra slabe ceste mimo velikega smetišča. Toda ni smetišče ti- sto, ki me je zadnjič razburilo, ko sem se peljal mimo, ampak so to štiri hrastova debla, ki so ležala na smetišču, ki je počasi gorelo. Ogenj Je zajel tudi hra- stova debla, ki že verjetno lep čas čakajo, da se odgovorni spomnijo in jih odpeljejo, seve- da, če bodo še lahko kaj odpe- ljali. Skoraj tri kubike hrasto- vega lesa pa je le preveč, da bi jih tako malomarno pustili zgo- reti, o čemer priča tudi naš posnetek. -b KORISTNA IZMENJAVA IZKUŠENJ Izmenjava izkušenj je ved- no koristna. Posebej še, če ima nekdo na nekem področ- ju mnogo daljšo prakso, kot jo imaš sam. Tako je stano- vanjsko podjetje iz Slovenske Bistrice navezalo stike z ita- Ijanskimi gradbinci. Kon- kretno se je izmenjava izku- šenj pokazala z Avtonomnim inštitutom za gradnjo in n- pravljanje ljudskih hiš za Julijsko krajino in Furlani- jo. V razgovoru z direktorjo.m Stanovanjskega podjetja Brankom Vaso sem izvedel, da jih je posebej zanimal si- stem financiranja stanovanj- ske graditve. Na tem pod- ročju imajo mnogo večje iz- kušnje, ker je njihov sistem financiranja, ki je podoben sedanjemu našemu, star že dobrih trideset let. Zanimivo je, da Italijani zagotovijo družbeno stano- vanjsko gradnjo iz štirih vi- rov: 1. Dotacija ali krediti države, 2. Sredstva, ki jih morajo podjetja obvezno iz- ločiti za stanovanjsko grad- njo, 3. Odtegljaji od osebnih dohodkov in 4. Del stanari- ne. Posebej interesantno je do- deljevanje stanovanj za težje socialne primere. V teh pri- merih da država 40 do 60 od- stotkov denarja za gradnjo stanovanja. Stanarino pa pla- čajo samo od neplačane vred- nosti stanovanja. Nekaj številk o vinski proizvodni na ormoškem območju Na nedeljskem zboru vino- gradnikov v Ormožu smo lahko poslušali tudi zanimi- vo poročilo Borisa GERLO- VICA, predstavnika ormoš- kega obrata »Jeruzalem«. Med drugim je poudaril nuj- nost obnove zasebnih vino- gradov, ki so nekateri stan celo do 70 let. V teh vino- gradih ne moremo govoriti o rentabilni proizvodnji, saj le-ta ne more kriti niti naj- nujnejših proizvodnih stro- škov, Pridne kmečke roke ne morejo zamenjati sodobne tehnologije proizvodnje vi- soko kvalitetnih ormoških vin, katerih proizvodnja se je v zadnjih letih gibala ta- kole: Prodaja iz proizvodnega sodelovanja z zasebnimi pro- izvajalci: leta 1961 372.000 litrov vina, leta 1963 586.000, leta 1965 je odkup padel na 245.000 litrov, leta 1966 zara- di toče samo 94..000 litrov, leta 1967 okrog 260.000 litrov in rekorden odkup vina od vinogradnikov v lanskem le- tu, ko so odkupili 645.000 li- trov. Približno enak pride- lek pričakujejo tudi letos. Razmeroma živahna pro- dajna akcija obrata je spod- buda in pogum vinogradni- kom, da se bodo intenzivne- je zagrizli v obnovo izrojenili vinogradov. In končno je v tem tudi edina rešitev, želimo ohraniti svetovni! ves ormoških vin. J. USPELA PREDSTAVA NIKOLETÍNE BURSAS V SLOV. BISTRICI v okviru proslavljanja obletnice revolucionari delavskega gibanja in osn* tedna bratstva in prijat' stva med občinami CaKoi Koprivnica, Ormož, Ptuj ^ venska Bistrica in Varai je 17. maja gostovala v S! Bistrici učiteljska draJ® sekcija iz Čakovca z del B. Čopiča: DOŽIVLJAJI' KOLETINE BURSACA. Občani Slov. Bistrice tudi tokrat kot že mnogo* doslej pokazali veliko ^ manje za takšne prire-vLrt in gospodinja«, medtem ko so mladi na delu v indu- striji in v zadnjih nekaj le- tih tudi v inozemstvu. Ža- lostno je pogledati rapada- joča îX)slopja in napol obde- lana polja. Mnogokrat ga sti- sne pri srcu, ko vidi, da bi bilo treba namesto rubeža pomagati ostarelim kme- tom .., 2e star pregovor pravi, da imia -grünt« korenine do pe- kla. Res je, starejši kmeto- valci ne bi zamenjali svoje borne hišice za komfortno stanovanje v moderni stolp- nici, niti blatnih kolovozov in njiv za asfaltirane in kam- nite pločnike v me.stu. Njihov svet so polja, vinogradi in hlevi. Tu so se rodili in tu že- lijo tudi umreti. Še in še mi je govoril Ivan KUKEC o svojem nehvalež- nem poklicu. Mnogokrat so pripeti, da ljudje pred njim zapirajo vrata in siknejo sko- z izobe: »Vrag ga je že zooet prinesel k hiši!« Ivan je tega že navajen. Ko sva v nje- govi sobi ob kavi in prigriz- ku, ki sta nama ga pripravili njegova žena Ma,rija in 13- -letna hčerka Cvetka, ki je ravno ta dan praznovala rojstni dan, brskala po nje- govih poklicnih spominih, sem dobil občutek, da je Ivan KUKEC prijeten sobe- sednik, dober mož in očka hčerkama Cvetki in Stamki ter da nima na sebi prav nič »eksekutorskega«. V prostem času je \^neft lovec ter mi je s ponosom razkazal svoje lovske trofeje, ki visijo na stenah. V naravi se sprosti ter pozabi na svoje poklicne težave. Ne pozibi pa na svoje ►^kliente«, ki jim iz srca privošči, da bi jih družba razbremenila previso- kih davkov. Res je, da takrat zanj ne bo več »kruha«, za- to pa ga bodo imeli večji kos tisti, ki bijejo vsakodnevno življenjsko bitko na poljih, v goricah, skratka na hribovi- tih območjih Slovenskih go- ric, kjer je življenje še ve- dno zelo trdo. J. S. Ivan Kukec s hčerko Cvetko, ki je ravno tisti dan prazno- vala svoj štirinajsti rojstni dan ►tuj: sprej&n so fLiančni načrt Istev za adaptcisfje minuli seji skupščine me izobraževalne skup- Ptuj so med drugim ili o dosedanjem delu. ii so merila za finan- e izobraževan ja in I v letu 1969. Sklepa- tudi o finančnem na- klada TIS in o poseb- računu otroškega var- Sß9. letu bo TIS razpo- iz nad milijardo in 660 li starih dinarjev, iva za financiranje os- ?a šolstva so letos za >'ečja, kot so bila rea- la v 1968 letu. 67 "/o fev bo prejela TIS iz ob- ^ proračuna, 30 Vo pa I fo dopolnilna sred- ftujska občina bo za- ^la TIS Ptuj n,ad mili- 'Ш sto milijonov starih dev. ^tki za posamezne os- [•šolske zavode so zelo I ^ kljub temu pa pre- I '^i. da bi zadovoljevali Sredstva za investi- " vzdržev^anje bo TIS %vala рк) sklepu izvr- ® odbora samo za adap- ki ogrožajo bivanje v ' ''h stavbah (podpiranje strelovodi in po- Iz sredstev, namenje- ^ štipendije in posoji- ^ TIS štipendirala do- "jih 31 štipendistov. V |969 bo razpisala še o- ^ štipendij in predvi- ^ el sredstev so namenili tudi za poučne izlete. Krili bodo tudi stro- ške šolanja za učence v po- sebni šoli v Celju. Sredstva za prevoze in vzdrževanje o- trok so planirana v večjem znesku, kot je bila lani rea- lizacija. TIS bo prisljena or- ganizirati nekaj novih avto- busnih pirog za prevoze otrok v šolo. Male šole bo izo- braževalna skupnast financi- rala po merilih za financi- ranje izobraževanja in vzgo- je, skupaj 49 oddelkov, to je pri vseh zavodih razen v osnovnih šolah >>Franca O- sojnika« in »Toneta Znidar- šiča«, kjer bo toliko oddel- kov, kolikor so imeli prvih oddelkov v letu 1968. Stroški za mlečne kuhinje v šolah so predvideni v ena- ki višini, kot so bili realizi- rani v letu 1968. TIS bo med drugim financirala tekmova- nja pionirjev, kot tekmova- nje za bralno značko, tek- movanje mladih matemati- kov, fizikov in podobno. Sklad otroškega varstva bo v letu 1969 razpolagal z nad 122 milijoni starih dinarjev, kar je za 367 '/« več, kot je bila realizacija dohodkov v 1968 letu. Sredstva so med drugim namenili za gradnjo varstvene ustanove v Volk- merjevem naselju v Ptuju, za adaptacijo in nabavo opreme v Majšperku, v kate- ri je otroški vrtec. Postavi- li bodo ograjo pri vrtcu na Bregu. Nabavili bodo učila, opremo in priprave za tele- sno vzgojo. ZR Vpis v prvi razred POŽARI ŽREiO MILIJONE TUDI NA ORMOŠKEM ОБМОСЈУ Na območju občinske gasil- ske zveze Ormož so zabeležili lani devet požarov. Skoda znaša okrog 190.550 din. Zaradi hitre Intervencije gasilskih društev pa je bilo očuvano za okrog 500.000 din družbenega In za- sebnega premoženja. Večina požarov je bilo po- vzročenih zaradi nepravilnega igranja otrok z vžigalicami aH zlobne roke požigalca. Pri ga- šenju požarov na ormoškem območju je najbolj pereče vpra- šanje vode za gašenje. Prav ta- ko je še posebej v hribovitih predelih čutiti pomanjkanje ce- vi za dovod vode. Posebej pereč je tudi prevoz gasilskega orodja in opreme. Dobre prevozne av- tomobile imajo le štiri gasilska društva, druga pa so vezana na konjske vprege. Zal je tudi teh v nekaterih krajih iz dneva v dan manj. Nakup starih avto- mobilov je v bistvu samo praz- njenje že tako praznih blagajn gasilskih društev. Le okrog 500 operativnih članov na ormoškem območju ima gasilske obleke, druge pa na požarih še vedno srečamo ▼ lastnih delovnih oblekah. Pri- manjkujejo tudi delovni pasi, čelade In plinske maske. Vse to pomanjkanje opreme gasilcev se negativno odraža na uspešnost njihovih Intervencij ob požarih In drugi nezgodah. Ognjena stihija pa ne vpraša, s kakšnimi sredstvi se fi bodo zoperstavlll gasilci. j. s. TEDNIK — ČETRTEK. 22. Ма.тД in,, STRAH 8 MIRE ŠTEFANAC: Včeraj popoldne Ob uprizoritvi dijakov ptuj- ske gimnazije V četrtek, 15. maja 1969, so dijaki ptujske gimnazije v ptujskem gledališču uprizo- rili igro v treh slikah Mira STEFANCA: »VČERAJ PO- POLDNE«. Drama, ki je do- živela krstno uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljan- skem že leta 1960, nam slika sodobni problem našega di- namičnega življenja. Pred nami se odvija drama mlade sedemnajstletne dijakinje Alenke, ki ima v svojem le- po urejenem domu prav vse — razen topline in dobre be- sede očeta ali mame, ki bi si jo od vsega najbolj želela. Konflikt med Alenko in nje- nimi starši, ki so zaradi pe- hanja za denarjem in služlje- nih ter družbenih obvez po- polnoma zanemarili nekdaj skromno, a toplo domače og- njišče. nam je Miro STEFA- NAC naslikal z aktualno in živo besedo. Režiser ptujskega gledali- šča Peter MALEC, nam je ob skromnih tehničnih mož- nostih ptujskega odra uspel v simultani sceni prepričljivo pokazati večno nasprotje med mlajšo in starejšo generacijo ter probleme, ki jih ta na- sprotja rojevajo. Uspeh re- žiserja je tem prepričljivej- ši, ker je poleg svojega red- nega dela uspel najti čas in dobro voljo, da je brez za- hteve po plačilu ustregel že- lji dijakov ptujske gimnazije in z njimi naštudiral to so- dobno slovensko dramo. Osrednjo osebo, dijakinjo Alenko je podala Jožica PRA- HOVA, ki je posebno v sce- nah dialoga z očetom in mo- nolognih razmišljanjih po- dala pretresljivo podobo osamljenega in razdvojenega dekleta, ki se posluži celo laži, da bi ponovno vzbudila ljubezen in okusila toplino svojih staršev. V vlogah očeta — novinar- ja in mame — nameščenke, sta zaigrala Andrej KROPEJ in Irena PAL, ki sta v svojih kreacijah uspela prikazati osebi, hlastajoči za dobrina- mi današnjega časa in dru- žabno uveljavitvijo, ne za- vedajoč se družbene škode, ki jo zaradi zanemarjanja družinskih obvez s tem po- vzročata. Prepričljivo so zaigrali še Marija HERNJA, v vlogi Ol- ge KORENOVE in Ivanka MERC v vlogi Mire Jugove, maminih prijateljic ter Ju- rij JAKAB v vlogi mondene- ga zapeljivca dr. Tomaža Be- laka. V ostalih vlogah so nasto- pili še: Vesna CEHOVA, Do- nata ВОМВЕК, Lidija GÖNZ, Vlado VINDIS, Ivo SANTA- ROVIC, Jožica VALANT, Kristina SAMPERL in Irena GALUN. Ptujski dijaki za svoj trud in prizadevanje zaslužijo vse priznanje, saj so nam s svojo mladostno svežino uspeli pri- kazati sodobno slovensko dramo z zanosom in z vso njeno družbeno aktualnostjo. An. Naša pisma Draga Alenka! Po dolg'im íasu se ti moram spet oglasiti, m to z veselim sporočilom z mladin- skega festivala v Podgorcih. Po- zdravlja te tvoja prijateljica Martina Janžekovič, VII. b razred, Velika nedelja uspesni n.a festivalu V nedeljo, 11. maja, je bil v Podgorcih festival mladinskih pevskih zborov. Sodelovali so mladi pevci vseh šol ormoške ob- čine. Mi, člani pevskega гђо'а osnovni šoli Velika Nedelja se na nastop temeljito Ijali. Učila in vadila nas f varišica Irma Suler, ki jg ^јГ. Ijica za glasbeni pouk. ^ smo hodili k vajam in tudi i tje iz osmega razreda so nr točni. Festival se je hitro bližai zadnji teden smo se še bolj pravljali. Tovarišica nam ¿ jala pogum in rekla: »Le tv),, dite se, saj dobro pojete!« v trtek nas je prišel poslušat di tovariš ravnatelj. Naše ne je snemal na magnetofon smo potem lahko sami sebè slušali. Rekel je, da če bomo festivalu tako zapeli, bo z m zelo zadovoljen. Pogovorili i se, kako bomo oblečeni in to rišica nam je pripravila rj pentlje, v soboto smo imeli generalko. V nedeljo ob pol dveh smo vsi pevci zbrali pred šolo v ђ gorčih. Sonce se je smejalo jasnega neba in na slavoloka bilo napisano »Dobrodošli«!, в ke smo imele bele dokoleD temna krila in bele bluze, iai pa temne hlače in bele sraj Vsi smo imeli pripete rdeče pe Ije. Združeni zbori smo na pros^ zapeli dve pesmi — Roža ini ša zemlja. Posamezni zbori nato nastopali v dvorani odru, kjer pesem lepše odme Prišli smo na vrsto in zavesa je dvignila. Vsi smo gledali | varišico, ki nam je dala pj ton. Pesem »Jutranja« je гМ nela po dvorani. Tovarišica M je pokimala in se nasmehnj To nam je vlilo pogum, da g drugo pesem »Mi ptičica zapo) tudi krasno zapeli. Po tretji | smi »Polka« se je sprožilo navi šeno ploskanje in ko nas je i vesa že skrila, so poslušalci dalje ploskali. Tovarišica Suler jeva je doli dva šopka nageljnov, ker je p pravila tudi otroški zbor iz n jih razredov. Ti mali pevci tako lepo peli kot ptički. Po napornem nastopu smo ^ pogoščeni in srečno smo se n šli. Srečali sva se s sošolko, je tudi poslušala v dvorani rekla, da so poslušalci kar os meli, ko smo zapeli. Saj so « lahko, ko pa nas je bilo 80 vežbanih pevcev in je res mc: 10 zveneti. Naslednji dan smo v šoli ï skakali od veselja. Tovans Irmi dolgujemo zahvalo, ker c je toliko naučila in za festi> tako dobro pripravila. Hvala, i varišica! Za vse pevce in pe^' pa trikrat: »Hura! Hura! Hun Tebi, Martina, vsem članom' šega zbora in tovarišici pevove kinji iskreno čestitam. Ze- vam še mnogo pevskih užiti in mnogo uspelih nastopov- > ša ljubezen do lepega petja, i žrtvovalnost, vztrajnost in J lovna disciplina so vam že з nes najboljše jamstvo za to. Alenka, lepo te pozdravlja Rada berem domače Tedniku, najraje pa tisto S'" kjer je naš kotiček. Kristina Polajžar, HajÜ imam prijateljico Ko sem začela govoriti, J moja prva beseda mama, V prvem razredu osnovne • sem spoznala knjigo. Odpn^. ie svet prvih črk in tiskanin ' sed. Vzljubila sem jo, ker ? se zlahka naučila brati. V.® gem razredu sem bila narocn Cicibana in sem se ga vsak ' sec sproti veselila. Tudi F' 11 ice sem brala in pripovedK- Širila svoj besedni zaklad. ^ go sem si izbrala za prijatelj' Najraje berem take knji^" katerih so doživete in јеог^ napisane zgodbe s srečnim »J (.em. Takih romanov, kjer u" mama ali pogori hiša, ali t^ ustrelijo fašisti, ali se otr^i • nesrečijo, nočem brati. H« vesele in srečne romane. . Kristina! Dobro prijatelji^, si izbrala. Ti si tista, ki ji ^ ostati zvesta, kajti ona te ^ od sebe ne bo zapustila. ^ Obe današnji sodelavki P" no pozdravljam. ^leKI^ Uspel turnir v odbojki in malem nogcnielu Otvoritev igriščcs na Bregu Sportniki Brega so pretek- lo nedeljo slavili velik praz- nik. S turnirjem v odbojki in malem nogometu so pre- dali namenu novo asfaltirano igrišče. Pred desetimi leti so na tem prostoru dobili del zem- ljišča, na katerem so začeli urejevati igrišča. Začetek je bil težak, saj teren ni bil ra- ven, zasuti je bilo treba ve- liko jamo... Z dobro voljo so si kmalu uredili igrišče za odbojko in košarko. Na tem prostoru so igrali tudi mali nogomet. Na igrišče so prišli tudi prvi gostje, največkrat iz Vičave, kjer so prav v tem času navdušeni odbojkaši urejevali igrišče. Tekme v odbojki so se vrstile. Ker so Brežani začeli med prvimi igrati košarko, je bil v začetku njihov resni tek- mec edino »Hajm«, kot so te- daj imenovali dijaški dom. Na Breg so prišli tudi košar- kaši iz Maribora in od dru- god. Igranja je bilo na breš- kem igrišču vedno več. Zal pa je bilo igrišče po- krito le z lešem ali peskom. To pa ni omogočalo športne- ga udejstvovanja. Prahu, ki se je dvigal med igro, tudi s polivanjem vode ni bilo mo- goče preprečiti. Glede na to se ni za čuditi, da je bila naj- večja želja breških športni- kov asfaltirano igrišče. Dol- ga leta so zaman sanjali o njem tudi šolarji breške osemletke, ki so morali k te- lovadbi 15 minut daleč na mestni stadion. Osemletka namreč nima telovadnice. Lani pa se je tudi njim izpolnila dolgoletna želja. Ko smo sprejeli samoprispevek se je začelo govoriti, kaj vse bomo z njim zgradili. Na ve- liko razumevanje vodstva ptujske krajevne skupnosti, ptujske občine, kreditne ban- ke, breške šole, opekarne. Pe- rutnine ter breških avtopre- voznikov (Ernesta Pečnika), vodstva KO SZDL Breg in drugih so uspeli zbrati sred- stva in asfaltirati rokometno igrišče, na katerem je začr- tano tudi odbojkarsko igri- šče, v kratkem bo pa tudi košarkaško. Igrišče že dalj časa služi namenu. Breška šola ima na njem telovadbo, športniki iz Brega pa igrajo na novem asfaltu. Na igriš- ču se občasno igrajo tudi najmlajši iz otroškega vrtca. Pred nedeljskim turnirjem je bila na igrišču gimnaziada v malem nogometu in še ne- kaj važnejših tekem. Igrišče je odprto za vsakogar, zato je na njem cele dneve zelo živahno. Kot že rečeno, so igrišča predali namenu s športnim srečanjem v odbojki in ma- lem nogometu. V odbojki so tekmovale ekipe iz Majšper- ka, Desternika in Brega, v malem nogometu pa ekipi iz Hajdine in Brega. Odbojko za Majšperk so igrali: Maks Sagadin, Janko Leskovar, Tone Krivec, Rudi Klarič, Branko Leskovar in Jože Ra- kovec. Za Desternik so igra- li: Franc Simeonov, Matija Zoreč, Ivan Reberšak, Dušan Simonič, Tone Safranko, Franci Zamuda, Emil Stum- berger in Franc Kramber- ger. V ekipi Brega pa so igrali: Aco Krajne, Jože Brez- nik, Bruno Korošec, Uroš Langerholc, Stane Fabjan, Kari Zafošnik in R. Zavec. Na turnirju je zasedla prvo mesto ekipa Brega, drugo ekipa iz Majšperka in tretje ekipa iz Desternika. Tekme je dobro sodil Franc Glazar. Za uspešno tehnično vodstvo sta poskrbela Ivan Markež in Franci Maurič. Gostje so pohvalili organi- zacijo turnirja. Med spreje- mom za vse tekmovalce, ki ga je priredil KO SZDL Breg, so se domenili, da bo nasled- nje srečanje v Majšperku, zatem pa v Desterniku. Pred- lagali so celo, da bi postalo srečanje tradicionalno. V malem nogometu pa so se izkazali Hajdinčani, ki so kljub borbenosti Brežanov zmagali z visokim rezulta- tom. ZR Po športnem srečanju in »pošteni« preznojitvi so se tekmo- valci iz Desternika, Majšperka in Brega preizkusili tudi v pel ju. V ospredju: J. Breznik, prof. F. Maurič in K. Za- fošnik. nazdravljajo novemu igrišču. Srečanje ke^ijačev v prijateljskem srečanju sta se pred kratkim pomerili ekipi Intesa in Steklarja iz Slovenske Bistrice. Po začetnem vodstvu Intesa je imela v nadaljevanju več uspeha ekipa Steklarja in zmagala z rezultaton^ 272:252 podrtih kegljev. V ekipi Ste- klarja je imel največ uspeha Ernest Rorič z 72 podrtimi keg- Iji. Viktor Hovat TEDEN RDEČEGA KRIŽA V BISTRIŠKI OBČINI Pred kratkim se je v Sloven- ski Bistrici sestal občinski odbor Rdečega križa, da bi se dogo- vorili za akcijo o zbiranju ob- lačil v določenih centrih ob- čine. Zbiranje naj bi bilo 29. maja. V tednu Rdečega križa bo v občini propagandna prodaja značk RK, zbiralna akcija ob- lek in prodaja propagandnih balončkov. Sredstva, zbrana v tej obliki, bodo uporabili za iz- vedbo prve pomoči (tečajev) in nego bolnikov na domu. V tem tednu bodo na osnovnih šolah v občini tudi sprejemi cicibanov in ostalih šolarjev v mlade čla- ne RK. Istočasno bodo mlajši člani organizacije imeli zaključ- ne tečaje iz prve pomoči. V vseh osnovnih šolah bodo po- sebne ure posvetili pogovorom o 25-letnici delovanja organi- zacije. Viktor Horvat pnik — četrtek, 22. maja 1969 STRAN 9 f|T!CA« - glasilo učencev \ Ormož 0¿enc¡ osnovne Šole Ormož JÇ v sodelovanju s svojimi ijjlji in mentorji ponovno od- j|j za izdajo šolskega glasila 0Ch*. Ta naslov so vzeli ¿žnjih ormoških in jeruza- jiskih goric, trsne vitice, ki „prijema trsnega kola ali ži- s tem kljubuje vetrovom, 'jil sem navzoč pri »rojeva- j, tega glasila. Učitelja Jože JaNDUČ in Bojan OBERC- ^L, ki je prispeval likovno pfetno, sta pridno vrtela ciklo- ^ni stroj in zlagala posamezne Učiteljica Nada GRANDUČ Л je dejala, da pri zbiranju jliva niso imeli težav, saj ima- f njihovi šoli dovolj nadarje- ii literatov in poetov, ki so pokazali pri tem delu zelo tvarjalni. Spodnji prispevek je pisala Marjetka STROPNIK, enka 8. razreda. V njem se s isrčnim izrazom otroštva spo- лја na leta, ko je bila še ma- in nagajiva punčka: ¡AJLJUBŠI KRA} MOJEGA OTROŠTVA >Često sem zahajala k stari imi, kjer sem zmeraj našla kotiček, da sem se nemote- igrala sama, ali pa se mi Je idružila še sestrična. Na dvo- :u je rasla sočna visoka trava, :r so se pasle kokoši. Na kon- dvorišča je bil star, zapuščen idenec, obrasel z bršljanom. leg studenca je bila tudi sko- raj na pol podrta drvarnica in med drvarnico in studencem se je razprostiral prazen trikoten prostor. Tu sem imela svoj maj- hen frizerski salon. Bil je nov, lep. Nekaj časa sem ga gledala in tipala, kajti samo z očmi se ne da videti. Na dlani so mi ostale drobne škarje in v kuštra- vi glavici, ki Je štela Šele štiri leta, se mi je prikazala sestri- čnina skodrana glava. ,Vesna plideš k flizeli', sem vprašala in mala Vesna Je že se- dela na pručki in pomolila gla- vico. Pograbila sem škarje in prav v tistem trenutku se mi je zazdelo, da je stari studenec zaškripal od jeze in snel svoj klobuk. Sonce Je sijalo in opa- zovalo najin kotiček. Črn oblak ga je zakril, postalo mi je tes- no pri duši. Vesna je bila ostri- žena. Zdela se mi je zelo smeš- na, kajti na levi strani je ime- la veliko, na drugi strani pa skoraj nič las. ,Naplavi mi flizulo,' je ukaza- la mala in čebljala dalje: ,Ma- letka, potem bom jaz tebi na- ledla flizulo, ves.' Potrdil sem njeno obljubo in zagledala mačka, ki se nama je priliznjeno približeval. Sestrič- na ga je ulovila. Hotela je nam- reč, da ostriževa tudi njega. ,Najplej bike in nato uhiko,' Je zacvilila Vesna. Prinesli sva milnico in posadili mačka na pručko. To mu je prijalo, ker je bilo tam lepo in prijetno toplo. Vesna je vzela škarje in ho- tela mačku odrezati uho. In res. Zarezala mu je uho in maček je skočil tako, da nama je podrl ves salon. Verjetno sva bili za- radi tega okregani, toda tega se ne spominjam več Sedaj tam več ne stanuje sta- ra mama. Kraj se mi zdi pust in hladen. Kadar grem tod mi- mo, me vedno nekaj zaskeli pri srcu, kajti dvorišče je pusto, brez trave, po kateri sem de- lala prevale in se kopala v kadi. Takrat se vedno spomnim na ta dogodek, kajti ta kraj je naj- lepši v mojem otroštvu.« Zares, Marjetkini spomini so lepi in prisrčni. Mlade ustvar- jalce iz osnovne šole Ormož va- bimo, da pošljejo svoje prispev- ke v našo redno rubriko »Naša pisma« J. S. NAŠA POMOČ Matija Škrinjar, Libanja 10, p. Ivanjkovci: »Godi se mi kri- vica zarad ceste, ki jo gradijo skozi vrt mimo moje hiše. V Ormožu sem zahteval, naj bi prišla komisija, vendar so me dva meseca zayiajali z izgovo- ri, naj se pritožim v Maribor- Prosim, da posredujete v Ma riboru, da bo komisija čim prej prišla.« V vašem pismu je premalo podatkov, da bi karkoli ukre- pali. Niste napisali, zakaj se vam godi krivica in kdo jo po- vzroča. Niste tudi napisali, v katerem uradn v Ormožu ste se pritožili in zoper kaj- Spo- ročite nam čmiprej te podatke, da bi vam lahko pomagali. 100 let ptujske gimnazije Srečarsfe nekdanpli profesorjev in dijakov Ob 100-Ietnici ptujske gim- nazije je bilo preteklo sobo- to srečanje nekdanjih profe- sorjev in dijakov. Najprej so zbrani priso- stvovali odkritju plošče na prvem gimnazijskem poslop- ju na Vrazovem trgu. Ploščo je odkril in imel krajši nago- vor Adi Praprotnik, predsed- nik IO TIS Ptuj. Za tem so si nekdanji pro- fesorji in dijaki ogledali raz- stavo fotografij in likovnih del, ki prikazuje življenje ptujske gimnazije. V razstav- nem paviljonu Dušana Kve- dra je razlagal razstavljena dela Albin Lugaiič, profesor gimnazije. V Kidričevem je bila sve- čana akademija. Po lepem sporedu so nekdanji gimna- zijci in profesorji zapeli tra- dicionalno maturantsko pe- sem. V popoldanskih urah so se zopet zbrali, največ po letni- kih, in proslavili visok jubi- lej svoje gimnazije in sreča- nje v ptujskih gostiščih. ZR Srečanje nekdanjih profesorjev in dijakov na Vrazosem trgu pred odkritjem plošče na prvem gimnazijskem po- slopju. INO ORIŠNICA 25. maja Jugoslovanski film BREZA. IDRIČEVO 22. maja ameriški film TOČ- NO OPOLDNE, 24. in 25. maja italijansko-nemški film V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA, 28. maja ameriški film MOŽ Z ZAPADA. lUTOMER 22. maja italijansko-angleški film IVANHOEOVA VRNI- TEV, 24. in 25. maja francos- ko-italijanski film NOROSTI PARDAILLANA, 28. maja Italijanski film ROMUL IN REM. Tuj 22. maja švedski film VELI- KA LJUBEZEN ELVIRE MADIGAN, 23. in 24. maja 'ngleški film TUJEC V HI- ^I) 25 maja ameriški film OB- I^AČUN NA DAN SV. VA- LENTINA, 27. in 28. maja nemški film NASVIDENJE NA MODREM MORJU. 'LOVENSKA BISTRICA 22. maja francoski film KR- VOLOČNE IGRE, 23., 24. in 25. maja ameriški film NAJ- VEČJA DIRKA OKROG SVETA, 27. in 28. maja me- hiški film POD MEHIŠKIM Nebom. ^OMAŽ PRI ORMOŽU 25. maja španski film V SEN- CI zoro A. 25. maja francoski film Vlak - voz. Po razstavi pofifštvci v Ormožu 2e v naši predzadnji števil- ki smo poročali o razstavi po- hištva, ki jo je v sodelovanju s trgovskim podjetjem Zarja organiziralo podjetje Slovenija- les. Razstava je bila v dvorani gostilne »Abonent« v Ormožu ter si jo je ogledalo razme- roma veliko občanov. Razstava ni bila namenjena samo kot paša za oči, ampak so lahko obiskovalci razstavljeno po- hištvo tudi kupili. Franc Vrečar, uslužbenec TP Zarja nam je povedal, da so v času razstave prodali za okrog 10 milijonov S din razstavlje- nega pohištva. Kupci so se v veliki meri posluževali ugod- nih kreditnih pogojev. V času mojega obiska sem na razstavnem prostoru srečal Jožico Zadravec iz Loperšic, Mileno Majcen iz Frankovec, Jelko Ivamiša iz Vodranec ter Alojza Horvata iz Središča. S poifbnim zanimanjem so pa- sli svoje oči na lepo izdelanem pohištvu ter v razgovoru ome- nili, da so tovrstne razstave lepa reklama za proizvajalca ter možnost za obiskovalce, da lahko razstavljeno blago tudi kupijo. Za enkrat so samo gle- dali ter ocenjevali. Niso pa še se odločili, če bodo kaj tudi kupili. Ce ne tokrat pa dru- gič. Potrebe nas vedno prisili- Naši obiskovalci med razstavljenim pohištvom: »Kako lepo bi bilo, če bi imeli vse to doma v stanovanju-« jo, da včasih tudi do dna iz- praznimo svoje denarnice. J. S. ZIMSKA OPREMA Miličnik vpraša lastnika avtomobila: »Kaj imate od zimske opreme?« Odgovor: »Zimske spodnje hlače!« PODOBNOST — Si videl mojo hčerko? Vsak dan mi je vse bolj po- dobna! — Joj, smola, kaj se to ne da preprečiti? KOŠARKA V SLOV. BISTRICI V zelo izenačenem boju je na tekmi druge vzhodne ko- šarkaške lige domače mo- štvo BISTRICA izgubilo sre- čanje z ekipo MTT iz Mari- bora z rezultatom 61:65. Za BLSTRICO so igrali: Ivetič (23), Krulc (15), Kregar (14), Polanec (2), Jereb (2), P. Bradan (2). Za MTT pa: Zevnik (21), Cerpez (18), Frank (12), Ci- brna (10), Vajngrl (2), Laufer (2). Srečanje sta z manjšimi napakami sodila mariborska sodnika Brumen in Ratma- jer. Pri gostih je bil najbolj- ši Frank, pri domačih pa Ive- tič in Kregar. Viktor Horvat Akcija ptujske krajevne skupnosti »Ptuj v zelenju, cvetju in čistoči!" Krajevna skupnost Ptuj se pripravlja na večjo akcijo za ozelenitev, čistočo in red v mestu. Trajala bo vse leto. Posebna komisija bo pregle- dovala mesto in opozarjala na nered, na nečistočo — in poročala o tem občinskim organom. Ocenjevala bo tu- di vse, kar bodo storili sta- novalci mesta in okolice za lep izgled. V začetku junija bo na ži- vilskem trgu razprodaja cvet- lic, tudi lončnic, po znižani ceni. Brezplačno bodo dejali humus. Upajo, da se bodo prebi- valci mesta in okolice odzvali akciji in okrasili okna, bal- kone, vrtove, zelenice... % cvetjem ter p*tepevali k lep- šemu izgledu mesta. ZR straïl 10 tednik — četrtek, 22. maja Ustanovitev sekcije paraplegikov in tetrapiegikov pri zvezi društev telesnili invalidov SR Slovenije v začetku letošnjega leta je bila ustanovljena Zveza druš- tev telesnih invalidov SR Slo- venije. Glavni namen ustano- vitve Zveze je vključiti čim večje število invalidnih oseb v enotno organizacijo. V okvi- ru Zveze bodo pričele delova- ti različne sekcije, ki bode vključevale invalidne osebe po vrsti invalidnosti. Sredi aprila je že bila v Za- vodu SRS za rehabilitacijo invalidov ustanovljena sek- cija paraplegikov in tetra- piegikov. Ta sekcija združuje fizično najbolj prizadete ose- be, saj imajo vsi člani-inva- lidi ohromele spodnje ude. nekateri pa še zgornje. Ker je število teh invalidnih oseb v Sloveniji precej visoko, saj jih je ca. 500, je smotrno, da so organizirani enotno za vso republiko in ne organi- zacijsko razdrobljeni po ob- činah, kar je bilo izredno poudarjeno na ustanovnem zboru sekcije. Neformahu tč< sekcija obstaja že dalj časa in združuje težke invalidne osebe, ki prihajajo vsako le- to za nekaj tednov na medi- cinsko rehabilitacijo, šport- no udejstvovanje in rekreaci- jo invalidov v Ljubljano. Na ustanovnem zboru sek- cije so bili podčrtani cilji in naloge sekcije, ki se bodo od- ražali v prizadevanju za uveljavljanje pravic iz so- cialnega, pravnega, ekonom- skega in zdravstvenega vi- dika. Sekcija se bo zavzema- la za enakopravnost težkih invalidov z ostalimi držav- ljani. Naložila si je nalogo skrbeti za najožje stike z re- habilitacijskimi ustanovami doma in na tujem zaradi spremljanja in proučevanja sodobnih rehabilitacijskih metod. Clani-invalidi sekcije so sklenili, da bodo skušali vključiti v sekcijo čim več oseb iz gospodarstva, druž- benopolitičnega in kultur- nega življenja ter vse ose- be, ki čutijo human odnos do telesno najtežje prizade- tih oseb. Vsi imajo možnost vključiti se v novo ustanov- ljeno Zvezo društev telesnih invalidov SR Slovenije oz v sekcijo paraplegikov in tetrapiegikov. I. P. NEKÄJ UKREPOV zci Izb^lfscínje dela upravnih organov sk'jpščine občine Grmož Skupščina občine Ormož je pred nedavnim med dru- gim sprejela tudi prog.-am ukrepov za organizacijsko in funkcionalno izboljšanje dela njenih upravnih organov. Takoj v začetku kaže po- udariti, da so ukrepi, zaradi skopih denarnih sredstev, skrčeni le na najnujnejše. Upravni organi skupščine ob- čine Ormož bodo v glavnem skrbeli: 1. Za izboljšanje kvalifika- cijske strukture zaposlenih s tem, da bodo omogočili spre- jem na delo v upravne orga- ne le delavcem z ustrezno šol- sko izobrazbo in še nadalje skrbeli za došolanje že zapo- slenih delavcev. V tej smeri so potrebni naslednji ukrepi: a) Zasesti vsa še nezasede- na delovna mesta, če drugače ne, tudi s pripravniki ustrezne izobrazbe — glede na razpo- ložljiva sredstva pa tudi iz- ven tega sprejeti vsaj po dva pripravnika. b) Izredni študij je treba omogočiti vsem, ki nudijo za uspeh študija vsaj minimal- ne pogoje, hkrati pa je tre- ba odločno poostriti pogoje za večjo intenzifikacijo štu- dija, ki naj sproti eliminirajo tiste, ki študij brez upravi- čenih razlogov zavlačujejo. c) Sistem občasnega pre- izkusa znanja naj že zapo- slene delavce zainteresira, da sproti in angažirano sprem- ljajo nove predpise in tako krepijo kvaliteto in učinko- vitost dela upravnih organov. d) Potrebna je odločna usmeritev na zmanjšanje šte- vila delavcev z osnovno šolo, v kolikor to določa naravna selekcija in zakoniti predpisi. e) K izboljšanju kvalifika- cijske strukture zaposlenih naj služi tudi sistem nagraje- vanja, ki ga je treba bolj kot doslej prirediti temu smotru. 2. ilpravni organi se bodo v vseh možnih mejah zavze- mali, da se nadaljuje že za- četi proces modernizacije po- slovanja in da že obstoječa melianizacija da čim večje delovne učinke. V ta namen je predviden nakup strojnih pripomočkov, ki bodo precej prispevali za še večjo ažur- nost poslovanja. V programu za preteklo leto je bil po- memben poudarek stalni skr- bi za poenostavitev poslo- vanja, zlasti še postopek s strankami. Temu namenu služi tudi ustanovitev spre- jemne pisarne. Prizadevanja ki so odvisna od osebne za- vzetosti delavcev občinske uprave, so pogojena tudi s predpisi višjih organov, ki pa žal mnogokrat tega smotra ne upoštevajo v zadovoljivi meri. To je le skrom.en izsek pri- zadevanj ormoške občinske uprave, da bi svoje delo iz- boljšala ter ga čim bolj pri- bližala občanom. V progra- mu so še druge naloge, ki vo- dijo k temu cilju. J. S Ођгашћс! pred točo tudi m obmožlu obiim Leiiart Znano je, da toča v zadnjih letih celotnemu severovzhodne- mu delu Slovenije ni prizanesla. V kmetijstvu «mo utrpeli ogromno gospodarsko škodo, ki je pustila tudi večletne posledi- ce. V zadnji številki našega lista smo poročali o "predvideni ob- rambi pred točo na območju občine Ormož, danes pa vam posredujemo nekaj o organiza- cijskih pripravah pred točo na območju občine Lenart. Celotno ogroženo območje nameravajo prekriti z mrežo strelnih ramp iz katerih bi iz- streljevali rakete, napolnjene z živosrebrnim jodidom. Za tako obsežno območje in tak sistem obrambe pred točo je vsekakor nujno potrebna enotna služba, ki bi naj bila opremljena z ra^ darji, ki trenutno preástavljtjo tudi na tem področju najsodob- nejše obveščevalno sredstvo- Vendar je za reaTizacijo take za- misli potrebno obdobje dveh do treh let in precejšnja denarna sredstva. Na območju lenarške občine nameravajo letos uporabiti eno- stavnejši in cenejši sistem ob- rambe, ki ga je lani uspešno v poskusne namene organizirala občina Maribor. Po približnem predračunu bi bilo treba letos v ta namen za- gotoviti 66.000 din sredstev. Po- lovico stroškov bi naj kril Ag- rokombinat KZ Lenart, drugo polovico pa kmetje. Če ob tem upoštevamo najbolj ogrožene kulture (njive, sadovnjaki, vi- nogradi), bi znašali stroški za en hektar površin zasebnih kmeto- valcev 5,35 din. Ta začasni sistem, ki ga bodo uporabili letos, bi lahko v na- slednjih letih r celoti vključili v sodobnejši način obrambe z radarsko obveščevalno mrežo. Cvetkln štirinajsti rojstni dan Na obisku pri davčnem izter- jevalcu Ivanu Kukcu v Ormožu so, kot sem to že omenil v da- našnjem zapisu »Vrag ga je že zopet prinesel k hiši«, v času mojega obiska praznovali tudi štirinajsti rojstni dan, ki ga Je slavila hčerka Cvetka. Cvetka, ki se iz pun- čke razvija v dekle, obiskuje še- sti razred osnove šole v Ormo- žu ter je vsa leta odlična učen- ka. Na moje vprašanje, kam po osnovni šoli, mi je zaupala, da želi postati učiteljica in da ji šolske obveznosti nikoli niso povzročale večjih preglavic. Da v prostem času rada posluša plošče, mi je dokazal gramofon in kup plošč na mizi. Na mojo željo mi jih je nekaj tudi zavr- tela. Po njeni izbiri sem preso- dil, da najraje posluša Toma Jonesa in Ivico Šerfezija. Da ima rada očeta, sestro Stanko in še posebej ljubljeno mamico, nam bo povedal spis, ki ga je napisala za šolsko na- logo: Moja mamica mi pomei vse »Rahla sapica, kt se vsako pomlad skrivnostno pritihotapi okrog našega doma, razveseli prav vse, posebno pa mojo ma- mo, ki ljubi vse, kar se da po- vedati ali pa napisati z lepo besedo. Ko jo gledam, kako z veseljem občuduje prebujanje pomladi, sem tudi jaz vesela in srečna. Srečna sem, ker imam tako dobro mamo in očeta, srečna sem, ker imam njo, ki mi je ne more nihče nadomestiti. Ona skrbi za nas vse, ki smo pod okriljem našega toplega doma. Gara od jutra do večera. Ko na njen obraz posije jutra- nja zarja, je moja mama čudo- vito lepa. Takrat se prenekatera guba na njenem obrazu skrije v sončni zarji. Skupaj opazujeva ptice, ki s svojim petjem plešejo balet na krilih pomladi. Njen pogled je poln dobrote. Vsaka zima ji vplete v lase tenke srebrne nitke. Njen tihi in mili glas zveni tako prisrčno. Svoje žalosti nikoli ni pokaže. Vedno skuša biti vesela, kot da bi bilo življenje brez težav in gorja. Moja mama vse preboli, le ona zna odločno nasprotova- ti vsemu, kar jo teži. Ona bi dala svoje veselje razkosati na tisoč drobnih koščkov in ga razdeliti med svoje otroke. Premnogi otroci ne znajo ce- niti svojih staršev in njihove ljubezni. Le skromen šopek zvončkov ali vijolic je lahko za mamo bogato plačilo in znak otroške ljubezni. Vsako mater, ki tega ni deležna, to boli. Ko otrok spozna, kaj je zakrivil, se ji ne vrže v naročje, ji ne na- sloni glave na prsi in ne zajoče. Mnogi ostanejo trdi, kot jeklo. Ne vedo, da je mati le ena, da je ona tista, ki mu je dala živ- ljenje, da je takrat, ko je bil še v zibki, prenekatero noč bdela nad njim ... Toda jaz vem, da fe moja mama najdražja na svetu, vera tudi to, da ji nikoli ne bom mogla vrniti tega, kar mi fe po- darila. Vprašate me, zakaj tako ne- izmerno ljubim svojo mamo? zna pokazati in vračati star- šem njihovo ljubezen, človeko- va najlepša vrlina in zaklad. J. S. Ne, tega vam г besedami morem povedati. Tega ne mo. rem napisati niti na papir, t« je ljubezen, ki jo pozna sa®» srce... In samo srce lahko ¿q. ti željo, da bi ta ljubezen živela' večno in da ne bi nikoli ugaj. nila.« Cvetka! Tvoj spis je zares čudovit, Vanj si vpletla vso svojo otro- ško ljubezen in toplino svojega mladega srca. Mnogi otroci niso taki kot ti. Za tvoj štirinajsti rojstni dan imam tudi јаг skromno željo: »Ostani vedno taka, ljubi svoje starše in nikoli ne pozabi, da je dobro srce, ki Cvetka Kukec in njen štirinajsti rojstni dan KURIRČKOVA TORBICA V OSČINI SL. BISTP'^A Tudi letos je kurirčkova torbica prepotovala mnoge kraje v občini Slovenska Bi- strica. Pri njenem prenosu so sodelovali učenci vseh osnov- nih šel na območju občine. Pionirji iz bistriške občine so prejeli torbico 25. aprila v Smartnem na Pohorju in j" skozi Tinje in Kebelj, Sp. in Zg. Ložnico 28. aprila prene- sli v Slovensko Bistrico. Na' slednji dan so jo prevzel« pionirji iz Crešnjevca in jo predali pionirjem iz Laporja, od koder je potovala v MakO' le, kjer je počivala do 5. ma- ja. Tega dne je prispela skoz» Studenice do Poljčan. 6. ma- ja ob 9. uri so jo pionirji i* Poljčan ob bogatem kultiir- nem sporedu predali pionir- jem konjiške občine. Istočas- no so na območju bistrišk® občine potekale tudi tri lO' kalne proge kurirčkove tor- bice iz Pragerskega, Sp. Pol' skave in Zg. Polskave. VIKTOR HORVAT j^ik — četrtek, 22. maja i969 stran 3 fSEPOVSOD ODLIČEN pogdan Leskovar je eden jjboljših učencev na osnov- . joli v Laporju. Odlični ni- ¡samo njegovi učni uspehi, 5ipak je tudi med najbolj- športniki na šoli. Po- Jalno se je izrazil o njego- IgUi delu na šoli tudi ravna- jjj Ferdo Ključevšek. pa bi se . bolje seznanil z jjgdanovimi rezultati, sem ju postavil nekaj vprašanj, prigovarjal je mirno ter je jI pri tem izredno pazljiv, ^av tak, kakor mi ga je o- jsal njegov ravnatelj. — Kakšni so bili tvoji vti- j, ko si prvič prestopil sol- il prag? V šolo sem začel hoditi že šestimi leti. Ni me bilo strah, red mano sta bila že brat I sestra, ki sta se tudi do- to učila. Prva štiri leta mi i šlo najbolje, saj sem bil prav dober. Sele v petem izredu sem postal odličnjak. Ipam in želim si, da bi tako Bičal letos tudi osmi raz- td. — Kam nameravaš po os- em razredu, za bratom in stro v gimnazijo ali kam fOfam? Šolanje precej stane, je bil iegov bolj plah odgovor. In red mano sta že dva iz dru- ne. Mlajša sestrica pa obi- luje šesti razred. Zato sern odločil, da bom postal e- ktrikar. — Kateri predmeti so ti Uljubši in katerega ne bi Id videl na urniku? Postavljeno vprašanje je igdana nekoliko preseneti- i. ker nama je bil sobesed- ik tudi ravnatelj šole. Kljub anu je imel odgovor pri ro- Najljubša predmeta sta mu atematika in zemljepis. To- tfišica za risanje pa naj ne Smeri, ker je risanje Bog- inu najneprijetnejši pred- at. — V začetku sem zapisal, > je Bogdan tudi najbolj>,i ïortnik na šoli. O tem ne- umno pričajo njegovi re- iltati. Pa prepustimo bese- •o Bogdanu! Igram rokomet, šah namiz- ^ tenis, tudi streljam rad. адај najrajši pa se podim ^ nogometno žogo. ^ In kakšni so dosedanji •spehi na tekmovanjih? Se kot mlajši pionir, кл hodil v šesti razred, sem ¡"'1 drugi na medobčinskem l^krnovanju v šahu. Pri sta- '^jših pionirjih sem si na le- '^njem tekmovanju delil pr- do tretje mesto. Nekoliko ''abše sem se odrezal na re- '''^bliškem tekmovanju. V na- miznem tenisu sem bil tretji * občini. Razen tega pa sem 'fkrnoval še v streljanju, ifr je bila naša ekipa dru- sa. . Ker je Bogdan končal z na- '^^vanjem, ga je dopolnil še Jvnatelj. Dejal je, da Bog- tekmuje še v rokometni ^'Pi, posebno priden pa je v matematiki. Je med tistimi na šoli, ki se pripravljajo na občinsko tekmovanje naj- boljših matematikov. Uglašu- je pa se tudi v šolskem lite- rarnem glasilu... Se bi naštevali Bogdanove rezultate in uspehe. Toda šolski zvonec nas je ustavil in Bogdan se je hitro poslovil ter odšel k naslednji uri po- uka, tisti dan zadnji. Ni bilo risanje, temveč zemljepis. -b Bogdan Leskovar NASVET — A tako, dragi prijatelj, vi mi pravite, da bi moralo biti v mojih pesmih nekoli- ko več ognja. — Ne, nisem tako mislil, temveč več vaših pesmi v ognju! ŽELJE — Želim si, da bi mi žena vsak večer servirala kavo v posteljo. — Hm, jaz pa si želim, da bi mi žena vsak večer pri- nesla posteljo v kavarno! S^IOL^IKARJEVO 2ÂG0 JE eUDO PRIZADEJALA ZIMA Ko zapustiš Šmartno na Pohorju in kreneš naprej proti Trem kraljem, vidiš ob cesti na levi strani veliko žago, žal vso razpadlo. Videz je, da žaga ni pela že precej let. Toda še lani je rezala les, da je bilo veselje. Letošnja dolga zima in sneg, ki ga je bilo na tem delu Pohorja skoraj dva me- tra, sta opravila svoje. Vprašanje je, ali jo bodo še lahko obnovili. Protest iz obupa Bila je gluha noč, ko je bu- dilka prekinila sladek san Ivana Gazdiča, 16-letnega u- čenca v gospodarstvu. Deček se je predramil iz sna, se ma- lo dvignil in za tem zopet le- gel. Bil je tako zaspan izmu- čen, oh, da bi lahko zaspal vsaj še pet minut... vendar strah je bil močnejši od želje in močnejši od izmučenosti. Naglo je vstal in pri tem po- zabil, kje se nahaja. Z glavo je udaril v nizek strop na podpečju, kjer je bila njego- va »postelja«. Naglo se je o- blekel in se izgubil v noč. V cerkvenem zvoniku je dva- krat udarilo. Ura je bila pol pet zjutraj. Ivan je moral pohiteti. Pred odhodom v šolo bo mo- ral opraviti še mnogo stvari? Trenutek za tem se je že pe- ljal na svojem trikolesu, na katerem je peljal do vrha na- ložen zaboj s kruhom in pe- civom v deset kilometrov od- daljeno vas. Ko se bo vrnil, bo treba opraviti še nekatera druga hišna opravila, iti v šolo ter po končanem pouku delati v pekarni: pripraviti testo, nalagati drva na ogenj, čistiti prostore ter še tisoč drobnih in velikih stvari. Ivan Gazdič se ni rodil pod srečno zvezdo. Bil je šesti otrok v siromašni družini in pred dvema letoma sprejet v uk k gospodarju Martanu. Tu se je začelo trdo življenje. Ivan je bil poslušen in mar- ljiv, toda to je bilo premalo. Bremena in naloge, ki mu jih je nalagal Martan, so bile pretežke. Nekoč mu je dejal: »Ce ne moreš vzdržati, pojdi domov. Prišel bo drugi. Ne boj se, komaj čakajo, da ka- terega sprejmem. Iz dneva v dan je bilo vse enako in vse hujše. Ivan tega ni mogel vzdržati. Zavlekel se je na zapeček med stare krpe in odprl steklenico s strupom za uničevanje muh in drugega mrčesa. Izpil je gnusno tekočino ... Bolečine so bile neznosne. Kričal je in razbijal... Pravočasno so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu komaj rešili mlado življenje. Dogodek je razbu- ril meščane Čakovca. Postopek Martana je bil skrajno nehuman. Ivan je moral mnogokrat delati po- noči do dvanajste, pa tudi do tretje ure zjutraj. Za vso to delo ni prejel niti dinarja plačila... Martan se izgovarja: »Po- glejte posteljo, v kateri spi, pri nas mu dajemo tudi .ara- no. Kako mu naj dam še pla- čilo ... Ko sem bil jaz vaje- nec so me tudi tepli. Sreča je v tem, da sem jaz še vedno premalo strog ...« Martana je šola zaradi ta- kega ravnanja z vajenci že večkrat opominjala in oblju- bil je, da se bo poboljšal. Končno se postavlja tudi vprašanje, kje je tu delovna inšpekcija, ki ni mogla ugo- toviti, da je bilo Martanu že pred osmimi leti prepovedano jemati vajence v uk. Pri njem sta se ob eksploziji smrtno ponesrečila dva va- jenca. Kako je dobil ponov- no dovoljenje? Ali ni že čas, da zaščitimo mlade ljudi, ki jih na tak ali podoben način izkoriščajo nekateri za cene- no delovno silo. Lahko je re- či: »Pojdi, če ti ne paše, pri- šel bo drugi!« toda ali se za- vedamo posledic, ki so lahko zelo hude? Po A. J. S. Kaj dolomo v našem pionirskem odredu? v naši zadnji številki smo spregovorili o delu pionirske- ga odreda »dr. France Preše- ren« v Podlehniku. Danes Do- mo predstavili delo in težave najmlajših, ki obiskujejo os- novno šolo Cirkulane. Pionirji osnovne šole »Ma- ksa Bračiča« iz Cirkulan so program svojega pionirskega dela v glavnem že izpolnili in kot vsi di4igi, ki dtajies še sedite v šolskih klopeh z ve- likim veseljem čakate na za- četek šolskih počitnic, ko jih bodo zvabili ribniki, potoki, sicer redki si bodo lahko pri- voščili počitniško letovanje na morju in bo zato na drugi strani mnogo več tistih, ki bodo preživeli svoje počitnice v strmih haloških goricah, ki zahtevajo pridne roke in o- znojene obraze. Pionirji so sodelovali pri proslavah, ki so bile v šoli ali drugih društvih in organiza- cijah ter so zanje pripravili tudi svoj pionirski program. Ob dnevu mrtvih so okra- sili grobove talcev in padlih borcev. Ob dnevu republike so pripravili za svoje naj- mlajše svečan sprejem v pi- onirsko organizacijo. Poseb- no doživetje za pionirje je pomenil obisk pripadnikov JLA iz ptujske garnizije, s katerimi so lahko pokramija- li ob njihovem prazniku — 22. decembra. Letos jih je za njihovo de- lo nagradila »RHadinska knjiga« s številnimi lepimi knjigami. Ob izročitvi lepe- ga darila so jih obiskali: predstavnik MK tov Bizjak, pisateljica Branka Jurca ter tovarišici Milojka Alič in Mi- ra Brus iz Ptuja. Ta pionirski odred ima raz- meroma močno razvito izven- šolsko dejavnost svojih čla- nov. Mladi se udejstvujcjo v: dramskem, biološkem, lite- rarnem, matematičnem in drugih krožkih. Uspesno de- lajo tudi prometna sekcija, podmladek RK, šolsko šport- no društvo in pevski zbor. Podmladek rdečega križa je večkrat organiziral zbiralno akcijo pridelkov za svojo mlečno kuhinjo. Imeli so tu- di več ur predavanj prve po- moči. Učenci 7. in 8. razreda so priredili igrico »Bedak Pav- lek« in z njo gostovali tudi v Markovcih in v Zavrču. Pevski zbor se pripravlja na revijo pevskih zborov, ki bo 25. maja v Ptuju. Formi- rani sta tudi dve športni sku- pini mlajših in starejših pio- nirjev, ki trenirajo dvakrat tedensko. Ker nimajo telo- vadnice niti telovadnega o- rodja, morajo največkrat va- diti na odprtem igrišču. Pionirji iz Cirkulan so se uspešno vključili tudi v ku- rirčkovo pošto in Titovo šta- feto, ki pomeni za pionirje zelo častno nalogo in se na to akcijo zelo skrbno pripra- vijo. V znanju so tekmovali v oddaji ptujskega radia »Spo- znavajmo svoj domači kraj«, se pomerili v tekmovanju za bralno značko, vključeni pa so tudi v Jugo.s1ovanske pi- onirske igre. Ob koncu velja omeniti, da pionirji na osnovni šoli v Cirkulanah ne živijo v lah- kih razmerah. Mnogi so uro in tudi več peš hoje odda- ljeni od šole, kjer jim pri- manjkujejo ustrezni prosto- ri. starši težko razumejo nji- hovo izvenšolsko aktivnost, saj so otroci že v svoji naj- nežnejši otroški dobi pomož- na delovna sila, ki pomaga reševati družinske delovne probleme. J. S. str ais; 12 tednik — Četrtek. 22. мајд Smrt v ribiškem čolnu (Nadaljevanje) — Samo nekaj minut pro- sim, je rekel zdravnik. Mo- ram se obleči in vzeti svojo zdravniško torbo. Randall se je vrnil v hišo Dealtonovih, kjer je Jane še vedno ležala v nezavesti. Randallu se ni posrečilo, da bi jo obudil, čeprav ji je da- jal hladne obkladke na čelo. Zato je odšel v predsobo, odkoder je po telefonu po- klical policijsko postajo, da bi obvestil poročnika, v kak- šnem stanju je našel Deal- tona. S poročnikom se je tudi malo pošalil, ker mu je dejal, da naj pokliče nazaj vse ostale razpoložljive mo- či, ki so iskale Dealtona. Ra- zen njega namreč policijska postaja ni imela drugih po- licistov. Ko se je vrnil v dnevno sobo, je ravno prihajal tudi zdravnik Gerssone. Pravkar je mahal gospe Dealton z nečim pod nosom. Ona se je obrnila zastokala ter se pre- budila iz nezavesti. — Bodite mirna, je zamr- mral zdravnik Gerssone, ko je odprla oči. Takoj se je vi- delo, da je Gerssone več kot samo zdravnik pri Dealtono- vih. — Ali je Vllliem res mrtev? ga je tiho vprašala, medtem ko se ji je na obra- zu poznal strah ob spominu na možev izgled v čolnu. Zdravnik Gerssone je po- gledal Randalla, a ta mu je z glavo pokimal, da Dealto- nu res ni več pomoči. — Gospod Randall pravi, da je mrtev, tiho reče zdrav- nik. Jaz še ga nisem uspel pogledati, ker sem pravkar prišel. Ce mi obljubite, da boste mirovali, grem pogle- dati Villiema. Jane mu je pokimala z glavo, Gerssone in Randall pa sta se napotila k čolnu. Dealtonovo truplo sta pre- nesla v eno izmed prostih sob v nadstropju. Po krat- kem pregledu je zdravnik rekel Randallu: — Dejal bi, da je smrt po- vzročilo zastrupljen j e s hra- no. Mrtev je, o tem ni no- benih dvomov. Pojdiva še prej h gospe Jane, preden zapade v globok spanec, za- radi tablet, ki sem jih ji dal. Ko sta prišla nazaj v pri- tličje, se je Gerssone pribli- žal divanu, na katerem je ležala Jane in tiho vprašal: »Kaj je vzel Villiem včeraj 6 sabo za kosilo?« Odgovorila je: »Grah v konservi, kruh, konservirano tunino, tri trdo kuhana jajca in steklenico piva. To je stalno jemal s seboj na ribolov.« To se pravi, da se je go- tovo zastrupil s tunino, je rutinersko končal zdravnik Gerssone. Verjetno je bi!a prenasičena z bakterijami, ker so na Villiemu očitni znaki botulizma: krčevite motnje v prebavilih, razšir- jene zenice, znaki spuščenega želodca in paraliza dihalnega organa ... — Hotel ]e še ne- kaj reči, toda, ko je pogledal obraz Jane Dealton, je raje utihnil. Jane, zelo mi je žal, se je opravičil ter jo nežno po- božal po ramenu. Odpočij si, je še dejal jaz pa bom po- skrbel za vse ostalo. Randall pa je ponovno po- klical poročnika ter ga se- znanil z vzrokom Dealtonove smrti. Poročnik ga je vprašal. Ste pregledali Dealtonov čoln? Sem, poročnik. Našel sem eno veslo, konservo z živimi vabami, dele ribiške- ga pribora, posodo za izpla- kovanje vode iz čolna, nisem pa našel ribiške palice. Randall, vi me ne razu- mete. Rekli ste, da je Deal- ton umrl od pokvarjene tu- nine. Ste našli to konzervo? Laboratorij bo hotel vseka- kor vedeti za znamko kon- zerve in kje je bila kuplje- na, tako da bomo lahko po- svarili ostale potrošnike. (Nadaljevanje prihodnjič) Inž. arch. J. DECMAN: Zelenje v stonovanju Značilnosti današnjega živ- ljenja: stroj, avto, telefon, radio atom — imajo za po- sledice večno pomanjkanje časa in večno naglico. Naše življenje je postalo razbur- ljive j še kot kdaj koli in vse dejavnosti so močno skon- centrirane. Zahteve rastejo in s tem seveda tudi ustvar- jalnost človeka. Lahko bi sklepali, da je zaradi nenehne napetosti ne- varnost, da ohromi subtilna napetost človeka. Vendar je pokazala praksa, da prav ta- ko kot vsak negativni ma- gnetni pol ustvari enako močnega pozitivnega, poišče tudi današnje življenje dnev- nim naporom in zahtevam e- nako močno izenačenje v no- tranjem, osebnem življenju. Izmed mnogih možnosti, ki si jih je poiskal naš človek, da bi ubežal realni vsakda- njosti, je njegov obrat k na- ravi prav gotovo eden naj- važnejših. V raznih športnih panogah, v fotografiranju ali v pravcatem »gibanju«, la- borništvu, odkrijemo prav gotovo močno antitezo za re- alno vsakdanjost, na po- manjlca.nje časa in naglico. In s čim naj bi bilo bolj ustreženo tej želji po miru kot s sprehodom v naravi, po mestnem parku, s sprostitvijo v lastnem vrtu? Se nikdar ni bilo urejenih toliko parkov in nasadov, še nikdar posa- jenih toliko rož. Ne mislimo na misticizem japonskega vr- ta, niti na evropsko vrtno romantiko preteklih stoletij, iz tega seva le jasno izražena želja po miru kot reakcija na stalno napetost živcev. Želji po lastnem vrtu pa lahko v gosto naseljenih me- stih le malokdo zadosti. Toda v najmanjši obliki, z uredit- vijo »vrta« v stanovanju, si ga lahko uredi vsakdo. In prav v tej obliki je poveza- va med življenjem človeka in rastline najmočnejša. V ozkem okviru stanovanja ra- stejo rastline pred našimi očmi. Vsak nov list, ki ga razvije fikus, opazujemo in si ga vtisnemo v spomin prav tako, kot kdaj opazimo, kdaj je naredil philodendrum svoj največji list. Zavidljivo višino kulture gojenja sobnih rastlin so do- segli v skandinavskih deže- lah, kjer se ostalim momen- tom pridružijo še dolge zime in malo sonca. Tam v nobe- nem stanovanju ne manjka velike izbire lončnic in než- nih ovijalk po zidovih. Jese- ni si prinesejo v stanovanje kar celo brezo, jo postavijo v lonec z vodo, potem pa cela družina opazuje in uživa ob tem malem kosu narave v stanovanju. Iz takšnega podzavestnega hotenja je postal motiv ra- stline v prostoru dekorati- ven element v oblikovanju sodobnega stanovanja. \ bro premišljeni opremi novan j a naj ima tedaj rastlina svoj določen pfQ,!' kjer pa mora imeti mož^^ da dobi tudi pravo mero tlobe in toplote. Dekorativ rastlina mora imeti svobod rast in lahkotnost. ^ Kako so razvrščene Ioikv ce v prostorih, je seveda» visno od občutka posartiea ka. Bolje kot da so raa stavljene po stanovanju, prostoru je, da jih zbereî vse na okrogli ali pravokot blazini iz slame na tleh. ( moramo ali hočemo iz kak šnegakoli vzroka predel prostor, lahko to storimo vertikalnimi letvami ali ц peto žico, po kateri se bo, vi j ala ovij alka. Se ena varianta na to ti mo, ki je brez dvoma te najpogostejša, je motiv cvj lice v vazi. Najti pravilen o nos med rastlino in vazo, visoka umetnost, ki lahkoj stane lep »konjiček« za vj kega kultiviranega človd Ustavimo se pri enem same primeru: cvetoča ali suha i ja, narahlo postavljena v p merno posodo, učinkuje svojo značilno obliko in ^ vo. In če je dobro uvrščenaj prostor, lahko še iz td skromnega ambienta ust\4 subtilen čar. Po ZS Pozigâlec gasil požar Pred nedavnim so v katastro- falnem požaru v Sarajevu zgo- rele štiri zgradbe, ki so nudile zavetje devetnajstim družinam. Na prizorišču, kjer je razsajala ognjena stihija, lahko danes naj- demo le še ožgane predmete, ki so jih stanovalci dolga leta s štednjo kupovali na kredit ali kako drugače skrbeli za svoje udobnejše počutje. Danes tu ni več ničesar dru- gega razen žalostnega spomina. Tisti, ki so pred nedavnim tukaj živeli, upali, se veselili ali žalo- stili, prihajajo mrko iskat svo- je predmete, ki so morda po čudnem naključju ostali sposob- ni za nadaljnjo uporabo. Zakonca Vojislav in Alfanka Džukovski sta prišla iskat svoje prihranke. Na pogorišču sta na- šla le ostanke škatle z izgoreli- mi bankovci. »Imela sva okrog pol milijo- na starih dinarjev, ki sva jih prihranila dinar do dinarja, da bi imela kaj na stara leta. Sedaj je vse to izgubljeno,« je med jokom pripovedovala Alfanka ob katastrofi. To je samo ena izmed epizod tragedije, ki jo je doživelo devetnajst sarajevskih družin. To pomladno popoldne bodo stanovalci tega dela mesta pom- nili zelo dolgo. Katastrofa je prišla nenadno in nepričakova- no. Ogenj se je začel širiti iz sta- re barake, v kateri je živelo dvanajst družin. Plameni, visoki tudi do dvaj- set metrov, so povzročili hudo paniko. Ogenj se je zelo naglo širil. Na sosednjih zgradbah, ki še niso bile v plamenu, je od vročine pokalo steklo. Pod ob- lakom plamena in dušečega di- ma so se z vsemi silami zoper- stavljali ognju: gasilci, vojaki, delavci sosednje pivovarne, go- loroki meščani, miličniki . . . Njihov cilj je bil preprečiti na- daljnje širjenje požara. Njihova prizadevanja niso bi- la zaman. Kljub temu so zgore- le štiri stanovanjske zgradbe in brez strehe nad glavo je ostalo devetnajst družin. Res je, nji- hovi domovi niso bili masivi stanovanjski bloki, toda bili i domovi. Vse dosedanje raziskave kaž Jo, da Je prišlo do požara n: merno in da ga je povzroi meščan v pijanem stanju. Bes« Je o nezaposlenem peku Ati Letiču, ki Je tudi sam stanor v eni izmed številnih sob sed pogorelih barak. Kot po navad Je tudi to popoldne prišel (k mov pijan ter je s kletvica» napadel vse in vsakogar, ki ! je pojavil v njegovi bližini. O nekega fanta je zahteval vžif lice. Ta mu Jih Je nič hudej sluteč dal. Letič Je vzel kos р< pirja, odšel v sobo, iz katere l nekaj trenutkov kasneje zasmi delo po dimu in plamen je zao svoje uničevalno potovanje.' V tistem hipu ni nihče rnislil na vzroke požara in ni) če se ni oziral za požigalce» On pa Je bil med njimi. R^ val Je in gasil ter preživlf dramo, ki jo je sam izzval. 1 res on požigalec? Preiskava I v teku in Letič v preiskovalni zaporu. Trdi, da se ničesar ' spominja. Ljudje, ki so ostali brez s" novan ja, se zgražajo nad ni'" Morda še bolj zaradi njegov«! pijančevanja in pogostih izS" dov, ki jih je povzročal v selju. Da, alkohol je verjef tudi tokrat botroval trage'^'' ki je prizadela devetnajst ^^ žin in jim vzela njihov sl'^ men, vendar topel dom. " Po A. - J-S' Stanko Tavčar iz Kranja svetovni potnik na mopedu Z MOPEDOM DO SAHARE Stanko Tavčar, poslovodja trgovine »Oprema« iz Kra- nja se je pred nedavnim, kot že tolikokrat prej ponovno odpravil na drzen podvig: s specialnim Tomosovim mo- pedom se je od startne točke v Kranju prek Španije, Francije, Monaka ... odpravil v Saharo in nazaj po poti, ki jo je zarisal na zemljevidu. Pred osmimi leti je ta isti »avanturist« in svetovni pot- nik na skromnem jeklenem konjičku prekrižaril Turčijo, Sirijo, Egipt, Tunis in Libi- jo ter se srečno vrnil domov. Na tej poti je. doživel mar- sikaj zanimivega, najbolj pa se je pod silo razmer spre- menil njegov jedilni iist. Ko so mu zmanjkale kranjske klobase, se je moral po okusu nekaterih primitivnih ple- men, ki šo ga gostile — hra- niti s kačami, žabami in dru- gimi »specialitetami«. V osmih letih spokojnega miru pri hiši, se je njegova žena razveselila ob misli, da bo v bodoče zdržal doma. To da Stanka je ponovno zgra- bila potovalna mrzlica. Do- mače je presenetil s sklepom: »Ponovno grem na pot! V o- semdesetih dneh bom prevo- zil 13 tisoč kilometrov«. Vsa pregovarjanja so bila zaman. V »Tomosu« so mu specialno opremili moped, ki je s skromno, vendar skrbno pri- pravljeno prtljago in potni- kom tehtal nekaj nad 200 kg Seveda ni pozabil vzeti s se- boj nekaj parov kranjskih klobas, ki mu bodo služile kot »legitimacija« na tej dol- gi, zanimivi in naporni poti. Pa srečno vožnjo in vrni- tev! ^pjik _ četrtek, 22. maja 1969 STRAN 13 lOVOSTf il BEOGRADA jvecli so nekoč propagirali je jeklo po vsej Evropi, po- ¿Q v obliki čelad. Danes pa jeklo, preñarejeno v ploče- iiio. prodajajo v avtomobilih, ■ so kvalitetni, vzdržljivi ter ijjgi. Z modelom 121 si je to- ^па Volvo pridobila ^ velik iDves. Še danes gredo ti mo- di dobro v denar. Morali pa piti s časom in zato ima no- jmodel 144 S sodobnejšo pon- P„sko obliko. jaroserija je daljša, širša in le J kg težja od_ svojega pred- ajnika. Ima štiri vrata, 5 se- ;žev, prednji so udobni, le za ite z velikim trebuhom je pre- ilo prostora za volanom. Po oje bi morali pri tem modelu I »večati medosno razdaljo, saj ij sedaj zadek daleč za zad- !0 premo. Kolesa so velika icol, to se posebno izkaže na ibih, luknjastih cestah. Zad- ¡1 prema je toga, toda točna, iko da vozilo ne dela pregia- le vozniku v ovinku. Prednja i'ema: kolesi na prečnih obe- iij dvojna prečna vodila in 'ečni stabilizator. Zavore na 'eh kolesih kolutne z dvokrož- varnostnim sistemom. Če ' eden pokvari, še vedno tri I olesa zavirajo. Vzmeti spredaj ' Zadaj so vijačne. Motor Je štirivaljni, štiritakt- vrstni s prostornino 1870 Ч kompresijsko razmerje 10,0:1. Največjo moč ®OKM doseže pri 5600 obratih 'minuti. Ročična gred Je pet- ''t uležajena, motor Je vodno '^ien z zaprtim hladilnim siste- 'Om. Spredaj postavljen motor ЧапЈа zadnji kolesi prek eno- '•''utne suhe sklopke in 4-sto- '^"Jskega menjalnika. Menjal- "'li ima vgrajen tako imenova- ^ overdrive. Overdrive zniža "otorju vrtljaje in mu s tem ^"■»ni oziroma podaljša živ- "l^isko dobo ter zmanjša po- ^osnjo goriva. Zaradi overdri- l' je menjalnik lahko postav- na boljše pospeške kot si- Poraba goriva cca 10 litrov ' loo km ni tako velika, re- i^^^oar za gorivo pa drži 58 li- ^osebnosti pri volvu: po tra- diciji tovarna mnogo truda po- sveča zaščiti proti koroziji, za- to so vsi izpostavljeni deli ka- roserije pocinkani, ostala ploče- vina pa Je zaščitena s fosfotira- njem — potopljena v posebni zaščitni premaz, vse to pa še posebej premazano. Če verja- memo tovarni. Je na enem vo- zilu porabljeno 15 kg zaščite in barve. MoJe mnenje: za 5,000.000 starih dinarjev preglasen motor, premalo udobja na slabih cestah in preveč občutljiv na bočni ve- ter. Tekst in foto: Jože Galun Prof. Božidara Kremžar: Za tiste, ki mnogo sedijo Današnji ritem življenja ima jasne delitve: osem ur spanja, osem ur službe, na- daljnjih osem ur pa ostaja za »življenje^-. To je za spro- stitev, interese, konjičke, uži- vanje hrane in drugo. Pri vs©m tem največ sedimo, bo- disi v kiinu, pri vožnji v služ- bo, pri kosilu, branju časo- pisa, šivanju, pletenju; mo- derna ženia sedi že pri ku- hinjskih opravilih in s tem lažje prenaša dnevno utru- jenost. Največkrat mislimo, da pri sedenju počivamo. Toda žal je sedenje najslabša oblika počitka, razen v naslanjaču, kjer smo skoraj v ležečem položaju. Pri sedenju kri ne kroži po telesu, tako učinko- vito, kot pri gibanju. Zaradi naslanjanja na sedežno plo- skev kri zastaja, predvsem v nogah. To zastajanje in ne- dovoljna cirkulacija razširja- ta žile in posledica so tako pogoste krčne žile z bolečina- mi. Pri sedenju posamezni organi tudi ne dobivajo do- volj hrane, to je predvsem kisika, ki je nujno potreben za preosnovo. S sključenim sedenjem preprečujemo pra- vilno dihanje, hrbtne mišice se često raztezajo z bolečina- mi in spreminjajo telesno dr- žo; tako se često sliši: vsa sem trda od sedenja. Najče- stejša nevarnost, ki sprem- lja vsako sedenje, je nabira- nje tolšče na nekaterih deLih telesa. To naiStaja zaradi te- ga, ker se epergija, ki jo telo .sprejema ob uživanju hrane, ne more sprostiti, temveč se spreminja v balastno tkivo in dela odvečne okrogline. Tu se nevolja prične, pa ne zaradi dolgotrajnega poseda- nja, temveč drugotnega fak- torja: to je prevelikih bočnih mer. Vsaka razmišlja, kako bi se jih znebila. Najbolj u- činkovito sredstvo je vsa- kodnevno gibanje in pozna- vanje kalorijskih vrednosti hrane. Katera žena ima vitke bo- ke? Tista, kateri telesna kon- stitucija daje to prednost. Si- cer pa še tiste, ki se aktivno bavijo s telovadbo in pozna- jo mere pri dnevnih obrokih. Obstajajo vaje, ki krepijo po- samezne mišične skupine, jih raztezajo ali relaksirajo, raz- gibljejo posamezne sklepe^ ki bi sicer izgubili na gibljivo- sti. Veliko žensk, starejših in tudi mlajših, kaže nerazpolo- ženje zaradi prevelikega tre- buha. Vzroki večjega trebuš- nega obsega so lahko različ- ni. V večini primerov je vzrok nosečnost, in doba po porodu, ker mnogo žena ne neguje svojega telesa v tem času tako, kot bi morale. Ne- katere žene še se takrat pre- dajajo preobilni prehrani, odvečna energija se spremi- nja v tolščo, ki se nalaga predvsem na trebuhu. Tre- bušna votliaa je obdana za- daj od medeničnih kosti, sprednjo stran tvori stena, ki je sestavljena iz več plasti mišic. Vsaka skupina teh mi- šic ima svojo določeno nalo- go, vendar vse skupaj tvori zid, ki drži organe trebušne votline v svoji legi. Od funk- cionalnega stanja posamez- nih mišičnih skupin je mno- gokrat odvisno tudi stanje organov trebušne votline, to je prebavil in pri ženah tudi spolnih organov, pa tudi lega medenice. Ce niso vmes bolezenske motnje, se lahko tem nevšeč- nostim in neestetskim poja- vom izognemo. Vsekakor mo- ramo najprej urediti svojo prehrano. Krepiti moramo svoje trebušne mišice, ne do- voliti, da bi se čezmerno raz- tezale. Pri tem pa ne mislimo zgolj na estetski videz, tem- več mora biti v prvi vrsti pred očmi dobro počutje in zdravo razpoloženje. Vatje izvajamo zjutraj in zvečer, preden gremo poči- vjat. Priporočljivo je, da se po vajah stuširanio ali vsaj umijemo celo telo. Po M. Kuharski količek OSNOVNA PRAV!LA Z/ PRIPRAVO BOVLE Bovla mora posvežiti, se- veda tudi poživiti. Ce bomo pri pripravljanju bovle upo- števali nekaj osnovnih pra- vil, nas po njej ne bo bolela glava. — Uporabljamo lahko na- vadna vina, po možnosti no- benih tako imenovanih vin za bovlo, kajti njihova sesta- va je pogosto nekoliko dvom- ljiva. — Vzemimo čimmanj slad- korja, raje računajmo na sladkor pri izbiri vina ali sekta. Specialisti za bovlo pravijo, da mora biti v bovli samo sled .sladke snovi. — Vino, ki ga uporablja- mo za osnovo, sme imeti sobno temperaturo, vendar morajo biti ohlajene vse do- lite tekočine. Nikakor ne smemo dati v bovlo ledenih kock, temveč jo smemo ohlajevati samo od zunaj. JAGODNA BOVLA 500 gr jagod, 50 gr slad- korja, 2 steklenici belega vi- na, 1 steklenica sekta. Jagode s sladkorjem poli- jemo z 2 kozarcema belega vina (velike sadeže enkrat prerežemo) in pustimo vse skupaj stati eno uro. Potem dolijemo ostalo vino in sekt. Po istem receptu lahko pri- pravimo tudi breskovo bov- lo. POMARANČNA BOVLA 4 do 6 pomaranč, 8 kock sladkorja, 30 g sladkorja, 2 steklenici belega vina, 1 ste- klenica sekta. Sladkor v kockah zribamo z lupino dveh neškropljenih pomaranč. Vse pomaranče olupimo, jim odstranimo peč- ke in narežemo na male ko- se, ki jih zmešamo z 30 g sladkorja in jih pustimo sta- ti. Medtem raztopimo koščke sladkorja v malo vode, ki jo zlijemo po pomarančah. Do- damo vino in sekt ter bovlo ponudimo. ANANASOVA BOVLA 250 g svežega ananasa, 2 steklenici belega vina, 1 steklenica sekta, 50 do 75 g sladkorja. Ananas olupimo in zreže- mo na kocke. Nato nalijemo na naslajene ananasove koc- ke 2 kozarca belega vina in pustimo vse skupaj stati 1 uro. Medtem prekuhamo sladkor z nekoliko vode, da se stopi in ga pustimo ohla- diti. Pred serviranjem zlije- mo na ananasove kocke vino in ohlajen sekt ter dodamo sladkorno raztopino (če upo- rabljamo ananas iz konzer- ve, dodamo toliko soka, da je bovla dovolj oslajena, po možnositi je ne dosladimo). CHAPLIN - NOBELOV NAGRAJENEC? Charlie Chaplin, nenadkri- Ijiv mojster nemega filma in ljubimec filmske publike ši- rom po svetu, je tik pred tre- nutkom, ko bo morda krona- no njegovo življenjsko delo, v katerem je zabaval milijo- ne ljudi, jim nudil užitek, u- teho in svoje veliko srce. Pred nekaj tedni so ga iz- brali kot kandidata za dobit- nika Nobelove nagrade za književnost. Osemdesetletni umetnik je še vedno poln iskrenega humorja in zdra- vega duha, s katerim žanje svoje velike uspehe že več desetletij. V tem času pri- pravlja novo izdajo svojega nenadkriljivega filma »Cir- kus«, ki ga je prvič posnel pred enainštiridesetimi leti. Film vrtijo v pariških kine- matografih in ima ogromen uspeh. Za novo izdajo tega filma je Chaplin napisal tu- di novo glasbeno spremljavo. Skratka Charlie je pri svo- jih osemdesetih letih še ve- dno »mlad« in ustvarjalen ter še vedno v samem vrhu svetovnih filmskih zvezd. J. S. Jože Mntjašič nima nič skupnega z nesrečo na gr^fski cesti v prejšnji številki Tednika smo poročali o prometni ne- sreči na grajski cesti. Ker je voznik VW po trčenju z oseb- nim vozilom nemškega dr- žavljana odpeljal, so bili do- segljivi le podatki, o katerih smo poročali. Po evidenčni številki avtomobila je bil lastnik osebnega avtomobila VW MB 187-77 še vedno Jože Matjašič iz Maribora. V na- daljnjih raziskavah so orga- ni milice ugotovili, da je vo- zilo ob trčenju vozil Alojz Satler iz Pobrežja pri Ptu- ju. Avto si je sposodil od de- janskega lastnika Stanka Go- ričana iz Ptuja. Za nesreča bo pri sodniku za prekrške odgovarjal Alojz Satler. Gle- de na to organi milice ponov- no opozarjajo na pravilen prenos lastništva avtomobi- lov, ki ga je treba opraviti v osmih dneh. V nasprotnem primeru pride do obsojanja nedolžnih bivših lastnikov avtomobilov, kot v navede- nem primeru. PRVIH 200 KOPALCEV V KIDRIČEVEM V Kidričevem se je v ne- deljo začela letošnja kopalna sezona. Prvih 200 kopalcev nam priča o izrednem zani- manju za kopanje v Kidri- čevem. Po besedah Matjaža Cest- nika, tajnika krajevne skup- nosti, bo temperatura vode v bazenu stalno med 22 in 24 stopinjami. Tako bo nekoliko hladnejša kot v zadnjih letih, vendar še vedno primerna tudi za razvajene kopalce. -b STRAH 14 tednik — četrtek. 22. ма.тд in,, ClN-C.\H-JANG: Mlada žena (Nadaljevanje) Tsui je primaknil k postelji veliko mizo, da je lahko Ciu, medtem ko je zibala otroka, prebirala v abecedniku črke. Sledila jim je s prosto rolto do vrstice in prebirala ter po- navljala besede. Dan za tem je Ciu sedela pri mizi in pravkar šivala ter glas- no izgovarjala naučene črke, ko ie nekdo iz vrta zaklical: »Je kdo doma?« »Nikogar ni,« je osorno od- govorila Ciu. »Kako ie to, nikogar? Ali se ti ne šteješ za nekoga?« Pred- sednik vaškega odbora je vsto- pil. »Praviš, da ni nikogar doma. Ali ti nisi nekdo? Tvoji mož- gani so res počasni, da še zdaj ne veš. kaj pomeni enakoprav- nost med moškimi in ženska- mi!« »Kdo pravi, da ne vem,« je osorno odgovorila Ciu. »Ce veš, zakaj pa se potem ne šteješ za nekoga, kaj?« Ciu je zardela. Predsednik Liu je bil možak kakih štiride.setih let, z dvema dolgima povei=koma brk ob ust- ni odortini. Dolgoletno ubada- nje s težavami v domači vasi je Dustilo sledove v njegovem obrazu. »Kako je zapisana vaša hiša v popisu prebivalstva? Je pod vašo hišno številko zapisana ena oseba ali so zapisane tri? Ali tvoj otrok ni oseba, ali kaj? Kadar je Lu zadel v bolečo točko nasprotnika, ga zlepa ni izpustil iz pesti. Sedel je na konec postelje, izvlekel pipo in si jo prižgal, ko je ves čas gledal Ciu. Cez nekaj časa je nadaljeval: »Spomnil sem se, da ti Tsui ni kaj prida pove- dal o vsem, kaj se dogaja v vasi. Pustil te je doma. da ku- haš in skrbiš za otroka in tako se tvoje življenje vrti samo okrog peči.. .« »Res je to, da mi nič ne po- ve,« je Ciu brž obdolžila moža in ga vzela za izgovor. »Popolnom.a narobe!« je za-' kričal predsednik. »Mlada si in on prav tako, če bi drug dru- gemu pomagala, bi si z lahko- to ustvarila prav lepo in pri- < jetno življenje in tako bi mo- ralo biti!« Ciu je spet zardela in pred- sednik je odšel. Malo kasneje je zaklical iz vrta ženski glas: »Je kdo do- ma?« »Kdo pa kliče? Noter pridi!« je Ciu odgovorila drugače. »Ne bom vstopila. S tabo se nimam kaj pogovarjati, saj nisi ti gospodar.« Bila je predsed- nica ženskega združenja Hsiu- iing. »No. res lepo od tebe,« se j Je razjezila Ciu. »Kako je to, da se z menoj ne bi mogla po- Rovarjati in da ne morem za- stopati gospodarja te hiše?« »Ce pravim, da ne moreš za- menjati gospodarja, ga ne mo- reš in to je vse,« je s smehom odgovorila predsednica ženske- ga združenja, in že je odrinila vrata tesno ob zid ter stopila v hišo. »Poglej, delo imamo, preračunati moramo, koliko smo letos opraviil s samopo- močjo. Tvojega moža ni doma in o čem naj potemtakem go- vorim s tabo?« »Tako. Tsui j a ni doma in o čem naj govoriš z mano? Kako pa je potem to. da si ga pri- šla klicati ti, namesto Cuna?« Cun je bil Hsiu-jingin mož. Ciu je bila prepričana, da je v njenih besedah dovolj um- ij ivosti in govorila je samoza- vestno, kakor je slišala govo- riti malo pred tem vaškega predsednika. »Poslušaj,« je rekla Hsiu- jing in se uprla v mizo. »Naj- prej tole: Tsui je član vaške samopomoči in se že s tem raz- likuje od tebe. Ali si se kdaj izkazala pri skupnem delu na poljih? — Torej, ne moreš o ničemer soodločati. Razen tega ne moreš razumeti, kaj se pra- vi soodločati v skupnem delu. Drugič pa tole: Niti pisati, ni- ti brati ne znaš in ne moreš razumeti naših računov. Ali sploh veš. o čem govorim, kako se naj sploh pogovarjam s ta- bo?« Ženska je pomahala s knjigo, ki jo je uporabljala za knjigovodske posle, zaprla vra- ta in odšla. (Nadaljevanje prihodnjič) Letošnja »rancarija« v realnih okvirih Rancarji bodo tudi letos za- pluli po dravskih valovih in se med drugim ustavili tudi v Or- možu. Organizator letošnje »ranca- rije« je TD Maribor, ki je pri- tegnilo k sodelovanju tudi tu- ristična društva Ptuj, Ormož in Varaždin. Ta zanimiva in atraktivna tu- ristična prireditev bo 5. in 6. Julija v precej zoženem obsegu, kot Je bila lani, ko so ji dali »mednarodno obeležje«. Začetni start bo v Ptuju s postajami na Borlu, v Ormožu in v Varaždi- nu. V Ormožu bo 6. julija pik- nik. Poleg domačega turistične- ga društva bodo k organizaciji pritegnili tudi druga društva in organizacije. Predsednik ormoš- kega turističnega društva Zma- go NARDIN meni, da letos ne bi smelo biti tako kot lani, ko je obveljal pregovor: »Tresla se je gora, rodila se je miš.« Za lanski piknik so namreč računa- li in se tudi pripravili na po- strežbo 2000 udeležencev, ven- dar se Je pozneje izkazalo, da je bila ta številka obupno previ- soka. In če sočasno s tem »rancar- skim« zapisom pogledamo še druge turistične drobtinice v Ormožu, vidimo, da bomo, če bo vse po načrtih, letos v Or- možu priča dvema velikima in pomembnima turističnima do- sežkoma. To sta novo letno kopališče in hotel v Ormožu. Mnogokrat pravimo, da se s te- ma objektoma obetajo ormoš- kemu turizmu lepše perspek- tive. Res je tako, toda ne sme- mo pozabiti, da hotel brez go- stov k temu ne bo mnogo pri- speval. Za uspešen razvoj turiz- ma v Ormožu bo treba storiti še marsikaj. Res je, da vsega hkrati ni mogoče storiti in da so sredstva za vse to preskopo odmerjena — skratka Jih ni. Sicer pa imajo Ormožani tudi nadaljnje načrte, če jih bodo uspeli rešiti vsaj tako smelo kot gradnjo hotela in kopališča, potem se obetajo zares lepši časi. J. S. Vose zdravje I^cbra voJja - učinko. vito zdravilo Znano je, da pesem, vesen in duhoviti pogovori vpUvj' na razpoloženje bolnika, posi" dica tega pa je, da se boifijL tudi bolje počuti. Ko so raziskovali vzroke dgj, gega življenja ljudi, so skorji pri vseh stoletnikih ugotovi? da so bili to ljudje vesele n^ rave, da so imeli veliko smislj za humor in da so vsi Ijuijüj dobre šale. Prav nasprotno pa se kaže pri slabem razpoloženju. Kadaj se človek razburja, če je y skrbeh ali zagrenjen, nastopijo v možganski skorji motnje |ц potek krvnega obtoka je obre- menjen. Dihanje postane po, vršno, utrip manj ritmičen poslabša se tudi razpoloženje I in človek se začenja slabo po- čutiti. Pod dolgotrajnim vpil, vom takih negativnih (neugod- nih) čustev se lahko razvijejo celo nekatere bolezni — kot zvečan krvni pritisk, angina pektoris, srčni infarkt, huda živčna obolenja. Čustva so posledica življenj, i skih okoliščin, toda različni ljudje jih različno izražajo. Poznamo na stotine primerov, ki to dokazujejo. Popolnoma enake težave in okoliščine so 1 judie dobre volje zlahka raz- rešili. neodločni in čemerni pa so »potegnili kratko«. Zdravniki so že zdavnaj ugo- tovili, da gimnastika (telovad- ba) zelo dobro vpliva na raz- položenje bolnika, kajti pre- prečuje mu, da bi se prepustil bolezni. Zato v sodobnem zdravstvu to uporabljajo kot eno pomembnih »zdravilnih« sredstev. Ce ljudje mislijo samo na svojo bolezen, postanejo za. skrbljeni in zagrenjeni. To jim zdravje še poslabša. Zato mora zdravnik bolnika pomiriti, mu vzbuditi zaupanje, dobro voljo in vedro razpoloženje. Pri tem ima seveda zdravnik težko na- logo, saj mora pri pogovoru z občutljivim bolnikom paziti na vsako svojo besedo. USPEH PTUJSKIH jÄDRALCEV Pretekli petek smo v popol- danskih urah nad Ptujem lahko videli skupino štirih jadralnih letal, ki so lebdela popolnoma na mestu. Od trenutka do rre- nutka so postajala vedno ma-^j- ša. V razgovoru s člani Aerokki- ba Ptuj smo izvedeli, da so v klubu že dolgo sumili, da so nad Ptujem tako imenovani va- lovi, kot temu pravijo jadralci. Nastanejo zaradi močnega vetra za višjimi hribi, v tem pnmeru je ta hrib Boč. Ti valovi iir.ajo to lastnost, da jadralno îe alo dvigajo na-'-pično v zrak ^ aie- govi vodoravni legi. Rezultat jadranja na valjvîh je bil da so jadralna letaia do- segla višino 3800 metrov, ja- dralci pa so vedeli povedr.ti, kako so videli pod seboj potni- ška letala, ki imajo nad Ptujem svoj zračni kondor. Včeraj so ptujski letalci sve- čano proslavili dan letalcev. Vendar vam bomo več o tem napisali v naši prihodnji števil- ki. -b PRED DVOBOJEM — Očka zakaj se zaljub- ljenci pred poroko vedno dr-» žijo za roke? — To je navada, sinček. Veš, tudi boksarji si pred dvobojem podajo in stisnejo roke. KOMPROMIS — Bil sem pri dveh zdrav- nikih. Prvi mi priporoča morje, drugi pa m.nogo pe- šačenja. Ne vem, katerega naj ubogam. — Pojdi peš na morje! RELATIVNO — Ko te tako čvrsto obja- mem, se počutim kot v raju! In ti? — Jaz pa kot v avtobusu! .í:dnik — četrtek, 22. maja 1969 stran 15 jjjta San berg: [akšno barvo si boste izbrafe? ¡ylarsikdo že podzavestno J kakšna barva oziroma jjvna kombinacija mu naj- plj pristaja. Nekateri pa so jjiij srečni in si že pri naj- jromnejši izbiri blaga beli- j glavo in še se jim zazdi, U kupijo napačno. Obleka 101 kot slab spomin obvisi v j^ri. Vendar ni res, da so ¿)bro oblečeni samo tisti, ki P obdarjeni z vedno pri čuj o- ,ß. dobrim, intuitivnim in ¿nesljivim okusom. Zunanjost rjavolask, rjavih či, temnih las in toplo o- arvane polti nami-eč dovo- bje pestro izbiro barv, če- tav med močnimi in vpad- jvimi kontrasti. Blede in lorda malce brezbarvne pa i obupano iščejo tisto, kaj aj bi jim dobro pristajalo. Kadar izbiramo primerno jrvo, maramo najprej točno oločiti barvo oči, barvni ton IS in sijaj polti. Sele ko smo i natančno sez;nanili s temi arvami, lahko ziačnemo do- dati barvo obleke in nje- ih dodatkov. Dobro premiš- iene in zavestno izbrane bo- lo uisrtvarile naš osebni a- ofd. Izmed teh izkazanih barv- ih izhodiščnih točk: barva ri, las in polti je najvaž- tjse barva oči. Lase lahko arvamo ali belimo, tako da [ bolj ali manj razlikujejo j prvotne bai-ve. Polt sd tav tako lahko uravnavamo barvnimi teni raznih make- iipov. Oči pa ne moremo iz- reminjiati. Ce hočemo priti do lastne arvne sheme, moramo torej poznati svojo zunanjost. Ker a smo rekli, da je barva oči ajvažnejša, poiščimo zače- 'k pred ogledalom, kjer bo- so prav natančno določili «rvo oči. Barve ne bomo določili pri ločni sončni ali električni 'etlobi, temveč pri dobri ¡nevni svetlobi, pri čemer ebomo postavili proti oknu. Navadno delimo barve v Sri barvne skupine: 1. rjave, v vseh niansah do 'Jmene barve; 2. zelene, od olivno do ru- îeno-sivo-zelene; 3. modre, v vseh niansah; i čisto sive in sive, s ka- ifimkoli odtenkom barve. Ko smo določili barvo oči, ločimo še barvo las. V tem •imera imamo tri skupine: 1. plavo (pšenično plavi, '^Pelnato plavi in laneno "avi lasje); 2. rdečo (v vseh barvnih '^tenkih, razen najsvetlejše- ki spada že v prvo skupi- lo); 3. rjavi (temno rjavi do čr- rjavi). ^zlične bar\'e polti ni ^^-no opredeliti, ker je zna- ^ da je barva polti v pre- ^^ni meri odvisna od pig- ^'^ntiranja las. Najhitreje to l'^zimo pri temnolaskah. ki ^^jo vecino bolj toplo obar- polt, kot jo imajo sve- '•^Ulske ali rdečelaske. KAKO BOMO IZBKALI PRAVILNE SESTAVE BARV? Ce naši obleki izbiramo barvne tone, ki naj bi har- monirali z barvo oči, las in polti, storimo to na podlagi dveh izhodiščnih točk. V prvem primeru iščemo barve v istem barvnem tonu ali pa jih poiščemo blizu v barvnem krogu, saj na ta način dobimo miren in ugla- šen kolorističen vtis. V drugem primeru pa gra- dimo na odnosu med barva- mi. Barve v nasproti ležečih območjih barvnega kroga na- mreč živahno kontrastirajo. Ti dve načeli uporabljajmo pri izbiri barv. ENOTNOST BARVNIH ODTENKOV Radar govorimo o tem, da naj barve, ki smo jih izbrali, pristajajo očem, lasem in pol- ti, so najvažnejši tisti deli o- bleke in njenih dodatkov, ki so najblažji obrazu. Barva kri- la zato ni enako važna kot barva šala ali puloverja. Za- radi skladnosti pa smo seve- da prisiljeni, da se oziramo tudi na tiste dele obleke, ki so odmaknjeni od obraza. PRI ELEKTRIČNI IN PRI DNEVNI SVETLOBI BARVA NI ENAKA Pri tem imamo vsi slabe in dobre izkušnje, kajti bar- va obleke vai'iira z vrsto lu- nejši nasvet pri izbiri obleke či. Tako se tudi razlikuje nam daje pameten premislek barva pri navadni r^zsvetlja- in določena porcija samokri- vi (električni) od fluorescent- tike, ki bo vedno našla pot ne luči. do našega osebnega akoi-da. Najvažnejši in najpcxmemb- Po M. MORLEJ CALLAGHAN: Njuna ljubezen (Nadaljevanje) — Oh, da) no, sai sem vedel, da se boš vrnila, kakor pohle- ven golobček. — Ja, v to si prepričan, — je rekla in zarila obraz v bla- zino. Obrnila se ¡e vstran in polglasno dodala; — Neumna sem. Neumna se ti zdim, vem. Mislim, da sama ne vem, kaj hočem. Bila je obrnjena s hrbtom proti njemu in mogel je videti le, kako si z rokama drgne razgreto čelo. Ko se je še sam spravljal v posteljo in jo od strani opazo- val, je mislil: — Zakaj sem jo pustil oditi? Zakaj ne more ra- zumeti, da je bolje, če oba ve- va, da se ljubiva, kakor pa da si delava skrbi s tem, če morda ni tako. — Nihče ne ljubi negotovo- sti, — je čez čas zamrmral in še v istem hipu začutil, kako borno in opravičujoče zvenijo te besede. Še nekaj časa jo je gledal, potem pa je začel govo- riti. Pa kaj, vse kar je govoril, se mu je zdelo tako staro in obrabljeno. Zato je prenehal. Tiho je stal ob postelji ves skru- šen sam v sebi od spoznanja, da morajo besede o ljubezni zveneti tako tuje, čeprav bi naj prav z njimi povedal, kako sil- no sta potrebna drug drugemu. Zdaj se je v globino srca zave- dal, da ji nikoli ni znal pove- dati, kako močno jo ljubi. — Tam doli na vogalu sem popil čašo piva in zdaj mi ni nič kaj dobro, je nesmiselno dejal čez nek.ij časa. — Res? je rekla, ne da bi se obrnila. — Mislim, da zdaj vem, česa si pogrešala in kaj je bilo na- robe, je nenadoma obrnil mi- sel. — Mhm, je odvrnila. — Nisi razumela, zakaj mi je povsod drugje, razen tu do- ma, dolgčas in prazno, je rekel, in zakaj sem s tako gotovostjo pričakoval, da se boš vrnila. Zdaj se je obrnila in ga po- gledala naravnost v oči, čeprav besede, ki jih je govoril, niso bile niti nove, niti tople, niti tuje; toda dobro je čutila, kaj ji hoče z njimi povedati. Z vso svojo bitjo je podoživljala z njim nerodno sramežljivost. Rezervirano zca Ltsjzeka Dober den drogi Prleki no fsl tisti, ki se na loti guč vün raz- mile! To prejši tjedeu ali bojše po- vedano v nedelo sen malo po moji domovini Prlekiji leta no med lidmi zveda marsike zani- mivega. Sreča me je cn moj do- ber pejdoš, no mi reka: »Pje Lujs, ke mo se te zaj resen sko- ro v novih ptuj.skih toplicah ko- pali, saj veš tan na Tiirnišah, kak so že pred leti odkrili nek- šno segreto vodo?« Jas sen mo te pač razloža, kejko o toti za- devi ven no sen prešteja v naši cajtngah. Pa vete, ke mi je reka: »Veš Lujs, to je vse lepo no praf, će do si gospodje svoje riti v topli vodi namokali — to pa je ne praf, ke moramo Prleki še gnešji den nositi na vogah vodo z grabe no si jo deliti z žabami, ki majo v naših mlakah plaval- ne tekme.« Na to sen mo praf- zaprav ne veda dati odgovoia, pa sen ga kliib tumi malo poto- laža z besedami: »Veš Fraiiček, jabolšnce no vina tak nenir(;te nikan odati no de najbojše, če si zgradite en vejki vinsko-ja- bolčni bazen, ke te se lehko v toti slovenjegoriški hiperproduk- ciji kopali. Neje vrag, ke ne bi tudi gospoda z mesta prišla na tote vašo kopaje no van o.l caj- ta do cajta pistila kokšni turi- stični dinar.« No ja, zaj pa moremo te še neke o naših cestah napisati. Prišla Je glovna turistična sezo- na, no ž jo vred tildi flikaje !u- kenj no štorih grehov na cestah. Seveda se to godi samo tan, ge majo asfalt, za druge kak pra- vimo »manj pomembne klonce« se tak niše več neče brigati no so pre že zaščitene od zavoda za spomeniško varstvo. Mariborsko cesto, ki jo od le- tošje pomiodi dale zovemo tüdj cesta osmega merca (zavolo šte- vilnih lukenj) no tudi naše ptuj- ske gase poznamo kot lepe pri- mere kak glih ne bi smelo biti. Pjebi, gdo smo zvedli, ke de na- šo mesto obiska naš drogi pred- sednik Tito, smo začeli tak s provo atomsko noglico flikatt lükje, ke blo to provo veselje gledati. Mesto blo že ob petih fso Spoleto z vodoj, ke se ne bi prah kadija. No. saj rečen, če bi nas predsednik Tito obisk.-i vsaj dvakrat na leto, lekič ne bi meli tokih kriminalnih cest no celi kup drugih turističnih škandolof. Našo mesto Ptuj, ki slavi le- tos entaužnt devetslu letnico, smo se za toti vejki jubilej že pred leti na številnih sejah ob- ločli v lepi gvant. Nič ne rečen, saj je bilo precik naretega no vloženo precik penez. Ne ven pa, gdo do se naši vrli meščani na- vadli no malo turistično izobra- zili, ke mo lehko vidli na oknah malo več cvetja no meje smeti po mesti. Zaj smo se že tak na- vadli, ke smeti namesto v koS poleg koša za smeti vržemo. R.?- sen lepa slika no ogledalo naSih intelicentnih Ptujčanof, ki zno- mo tak lepo prikozati tujcon le- pote našega storega mesta. To pred krotkin sen vida, kak smo lepo zrihtali no z belimi kamenč- ki posipali p oti v obdrovsken parki. Seveda se zaj najdejo to- ki, ki vena mislijo, da je tisto kameje samo zavolo lepšega no da lidje ne sme.io hoditi po njem. Na vejko se izognejo no jo po dugen no povprek vrežejo po trovi no vničovlejo бе tisto red- ko cvetje no zelenje, ki nan ga je podarila mati narova. Tokšni smo pač, pa kaj si fie- mo, če si eni mislijo, ke more biti letos na Ptuji glih tak kak blo pred 19ПП leti. Neke izvirne- ga no storega |e že treha ohro- niti s tistih doviiih cajtov, naša pamet no cbčiitki za lepoto na- šega storega mesta pa bi deno lehko malo v gnešje cajte seg- nola. Drogi Ptuičani, ne zam<^r- tc, ke sen ha gnes malo boj oj- šter. Nsvsezodie pa je resen že zodii cajt, ke nas neše malo skritizira. no če že v zgodovin- sken no kiîltîirnem mesti živi- mo — narodi ho.i kulturne, že indi ne, pa saj tan. ge je trei^a moti le malo posliiha za lopoto našega mesta. Vaš zvesti Luj/.ek STRA^ 16 tednik — Četrtek, 22. maja NK OPEKAR USPEŠNEJŠI NK OPEKAR iz Prager- skega tekmuje v mariborski podzvezi in v pretekli sezoni ni zabeležil pričakovanih re- zultatov. Da bi napravili v klubu korak naprej, so v fe- bruarju sklicali občni zbor. Kritično so ocenili svoje de- lo v pretekli sezoni. Krivdo za neuspehe so pripisali po- sameznikom, ki so jih na zboru zamenjali. Prvi rezul- tati sprememb so sedaj že vidni. Medtem ko v pretekli sezoni njihova enajsterica ni uspela osvojiti nobene toč- ke, je letos v treh srečanjih osvojila dve. Posebno po- membna je v Mariboru os- vojena točka proti Železni- čarju (2:2), ki kandidira za vrh lige. Sedaj obiskuje redno tre- ninge 20 članov, uspeli pa so vključiti precej pionirjev. Z načrtnim delom pričakuje NK OPEKAR boljšo uvrsti- tev. Viktor Horvat Tednik Izdaja časopisni zavoc^ Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik). Hmelina. Jože Slodnjak in inž Roman Zavec, Izhaja vsak četrtek- Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Marib"''' tisk. Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.