GRADIVO IN ZAPISI / MATERIALIA ET MISCELLANEA Sonja Horvat Mikrotoponimi na Vrheh in v dolini Raše (P - Ž) Članek prinaša drugi del (od P do Ž)1 mikrotoponimov, ki sem jih zapisala med svojim terenskim dialektološkim delom v letih 1989 do 1993- Toponimi so za dialektologijo zanimivi kot jezikovno gradivo, ki najbolj zanesljivo ohranja glasovne posebnosti krajevnih govorov, po drugi strani pa doživlja razvoje, ki pritegnejo tudi etimologa. Upoštevala sem naslednje zaselke med zgornjo Vipavsko dolino in južno ležečim delom kraške planote: Veliko Polje, Vrabče, Jakovice, Tabor, Sela Razgori, Griže, Poljane, Gradišče, Štjak, Selo, Ravnje, Krtinovica, Dolenje, Hribi, Pristava. Po narečju sodijo ti zaselki k notranjščini. Dialektološka transkripcija, v katerem je gradivo zapisano, je povzeta deloma po transkripciji za Slovenski lingvistični atlas, deloma po Slovanskem lingvističnem atlasu, način označevanja naglasa s črtico pred naglašenim samoglasnikom pa po Evropskem lingvističnem atlasu. Ta kombinacija še najbolje predstavi glasoslovno podobo prej naštetih krajev; znaki a, o, u, 1 in y se uporabljajo tudi namesto ustreznih velikih črk, krožeč pod samoglasnikom pomeni njegovo reducirano oz. neizrazito izgovorjavo. Zaradi gospodarnosti uporabljam pri zapisovanju gradiva nekaj krajšav in sicer: g. - gozd, gm. - gmajna, k. - košenina, m. - močvirnat svet, n. = njiva, t. = travnik, p.-pašnik, s. - senožet, sad.- sadovnjak, v. = vinograd, ne,- neobdelano. Kobentovka - Kob’iantouka (Razgori, n. in t.) Lahovec - t’axouc (Razgori, zapuščeni v.) Opesen — Opesenč - uapss’jen ~ uspss’jenC (Štjak, g. in p.) Padanci - Pad’anci (Razgori, t.) 1 Prim. Mikrotoponimi na Vrheh in v dolini Raže (A-O), Jezikoslovni zapiski, Zbornik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša I, 147-154, Ljubljana. Pakušče - Pak’ušče (Mahniči, t.) Peca - P’eca (Griže, n. in t.) Peca - P’eca (g. in opuščen v. v bližini velikega previsa, skale) Piščančev vrt - Pišč’ancou v’srt (Razgori, obzidane ograde oz. vrtovi) Planina - Plan ina (Veliko Polje, s.) Planine - Pkin’ine (Krtinovica, t. oz. senožeti) Planine - Pton’ine (Ravnje, t. in nekdaj g.) Plante - Pl’ante R’enerjeve, Xr’ibove (Poljane, n.) Plante - Pl’ante (Poljane, t.) Plante - Pl’ante (Razgori, n.) Platnice - Plotn’ice (Griže, n. in t.) Plaviži - Pkiv’iži (Veliko Polje, t.) Plot - Pl'ipt (Krtinovica, t.) Počivalniki - Počiv’ayniki (Jakovice, s. med gozdovi, kjer so ljudje na poti v mlin počivali) Pod gobo - Pud_y’u3bo (Dolenje, g.) Pod lužo - Pod l’yžo (Pristava, t. in n.) Pod opesin - Pod_o’opesin (Mahniči, t. pod majhnim hribčkom) Pod pilom - Pot p’ilam (Ravnje, g.) Pod sedlom - Pot s’jedlam (Stomaž, gm.) Pod stari tabor - Pot st’ar t’abor (Štjak, v. pod nakdanjim taborom) Pod starim žegnom - Pot st’arim ž’i3ynam (Štjak, t., nekoč njive) Pod Terom - P’odi T’jeram ~ P’adi T’jeram (Griže, gm.) Podanja - Pod’ana (Ravnje, n.) Podboršt - P’uadbsrst (Sela, t.) Podbrdo - Pr>db’r>rdu (Jakovice, g.) Podcerkev - Potc’isrku (Razgori, n.) Podcerkev - Potc’isrku (Stomaž, gm.) Poddolec - Podd’yolc (Vrabče, gm.) Poddolina - Pxkbl’ina (Sela, gozdnata gm.) Podel - P’uadu (Griže, v.) Podgradišče - P:xiyrad’i.šče (Gradišče, v. in opuščen v.) Podhribovka - Patxr’ibouka (Vrabče, gm.) Podkal - P.-)tk’au (Razgori, t. in g.) Podklanec - Potkl’anc (Selo, t.) Podkonec - Potk’ipnc ( Stomaž, gm.) Podkonjšek - Pntk’uajnäk (Štjak, t.) Podlahovec - Podl’axouc (Razgori, g.) Podlaški kamen2 - P.xll’aSki k’amen (Štjak, g., nekoč tudi “Podl’rški”pašnik) Podloke - Psdl’uake (Vrabče, t.) Podluža - PndPaža (Dolenje, t. in g.) Podluža na Dobravi - Podleža na Dnbr’avi (Dolenje, g. in gm.) 2 Obe poimenovanji sta po tamkajšnjem studencu. Otrokom so pripovedovali, da prinašajo dojenčke izpod tega kamna. Podmlac - Psdml’ac (Veliko Polje, n. in t.) Podnjiva - Prxin’iva (Gradišče, t.) Podolgnica - Pxl’oirpnca č Pod’oyrnca (Selo, t. in v.) Podplot - Potpl’ut (Dolenje, sadovnjak in t.) Podskeden - Pstsk’adsn (Pristava, slab g. in t.) Podstaje - PDtst’aje (Razgori, slab g.) Podstene - Potst’ene (Nova vas, t. in n.) Podškol - PDtsk’ipl (Štjak, skalnata gm.) Podtaborska pot - Pott’aborska p’uat (Gradišče, g.) Podust - Pbdust (Stomaž, n.) Podvina - Podv’ina (Dolenje, v. in g. od Dolenj do Ravenj) Podvina - Prxlv’ina (Ravnje, t in v.) Podvina - Padv’ina (Štjak, t., v. in g. pod terasami s trtami) Podvinski potok - Prxlv’inski p’iptok (Ravnje, ime potoka) Podvišnje - P.odv’iSrie (Selo, t.) Podvrt - Padv’art (Stomaž, n.) Podvrte - Podv’arte (Razgori, gm.) Podvrti - Prxiv’srti (Selo, t.) Podvrti - Povrta - Podv’artj - Priv’orta (Štjak, vrtovi pod grofovimi posestvi) Podvrtje - Podvsrtj’? (Mahniči, t.) Podzid - Podz’it (Ravnje, t.) Police pri Gabrovi griži - Pol’ice ~ Pal’ice par yabrsvi yr’iži (Griže, p.) Poljane - Pnl’ane (Krtinovica, senožeti) Poljane - Pol’ane (Ravnje, t., n. in v.) Poljane - Pr>l’ane (Štjak, t.) Polje - P’ule (Veliko Polje, n.) Potok - P’iptak (Dolenje, spodnji tok potoka Šulka) Prala - Pr’ala (Poljane, potok med Poljanami in Razgori) Praprotnica - Pr’apranca (Vrabče, mešana gm.) Prek brd - Pr’^k b’srt (Krtinovica, g.) Prek očak - Prek u’DČak (Krtinovica, g. glede na prisojnost) Prek poljan - Pr’ek pol’an (Krtinovica, g.) “pod Poljanami” Preko Kranjška3 - Pr’ak Kr’ajnSka (Vrabče, gm.) Preko potoka - Pr’ek Pst’uaka (Jakovice, t.) Preko Raše - Pr’sk R’aše (Vrabče, gm.) Preksonca - Pr’ejks’unca (Gradišče, g. in opuščen t.) Prekstraža - Pr’ejkstr’aža (Gradišče, g.) Prelog - Pr’elox (Štjak, n., t. in g.) Preloge - Prel’usye (Jakovice, n.) Preloge - Pret’usye (Veliko Polje, n.) Pri cepeh - Par cep’ex (Jakovice, n.) Pri cerkvi4 - Par c’iarkvi (Mahniči, n. in t.) 3 Ime potoka. * Sveti Anton - Sv’iat Ant’uan. Pri cerkvi - Par c’iorkvi (Stomaž, n.) Pri češnjah - Por č’ejšnox (Krtinovica, n., t. in v.) Pri fruškah - Par fr’yškox (Poljane, t.) Pri kalu - Por k’ali (Griže, okolica napajališča za živino) Pri kalu - Por k’ali (Hrib, t. in v.) Pri kalu - Por k’ali (Jakovice, t. s kalom za napajanje živine) Pri Lahovki - P’or L’axouki (Jakovice, gm.) Pri lesu - Por 1’ejsi (Pristava, slab g. pri gm.) Pri močilih - Por moč’ilix, (Vrabče, t.) Pri močilih - Por moč’ilix (Dolenje, t. in sadovnjak) Pri orehih - Por uor’exix (Dolenje, t., n. in v.) Pri oskurših - Por vask’uršix (Vrabče, kamnite kraške n.) Pri paludu - Por pol’odi (Krtinovica, v.) Pri pilu - Por p’ilj “pri kapelici” (Mahniči, t.) Pri pralih - Por pr’alex (Poljane, t.) Pri Sv. Ani - Por sv’ioti ’Ani (Jakovice, g.) Pri stajah - Prr st’ajax (Vrabče, gm.) Pri starem kalu - Por st’armi k’ali (Poljane, g.) Pri studencu5 - Por stod’jenci (Griže, t. in n.) Pri studencu - Por sted’jenci (Hrib, t. s Studencom) Pri škavnju - Por Sk’auni (Vrabče, gm.) Pri školu - Por Sk’uoli (Hrib, v. in t.) Pri škrli - Por Sk’orli (Vrabče, gm.) Pri vrtu - Por v’orti (Poljane, g.) Pri vrtu - Por v’orti (Poljane, n.) Pri zelniku - Por z’iouniki (Razgori, n.) Pri žlebih - Por žl’ebix (Razgori, n.) Prihude - Porx’ude (Štjak, g. in gm., grd teren: dva jarka, dve jami, skalnato) Prisonca - Pors’unca (Štjak, g., nekoč v. v smeri proti braniški dolini) Pruht - Pr’yxt (Štjak, p. in g., nekdanji kamnolom, gramoznica) Pustoba - Pest’uoba (Mahniči, peščena n. in t.) Pustobe - Pest’uobe (Ravnje, poprej gm., sedaj opuščen v.) Pušče - P’yšče (Razgori, g. in prej v.) Raven - R’avon (Hrib, v. in t.) Ravenščice - R’aunsce (Dolenje, sadovnjak in v.) Ravnja - R’ouna (Dolenje, t., v. in n.) Ravnja - R’ouna (Gradišče, s.) Ravnja - R’ouna (Sela, t.) Ravnja - R’ouna (Stomaž, t.) Ravnja - R’euna - R’ouna (Pristava, t.) Reber - R’iobor (Štjak, p. pod previsi med Dolenjami in Krtinovico) Rebrica - R’jeborca (Griže, p. in t.) Rebrica - R’jeborca (Krtinovica, g.) 5 Zaradi bližine izvira. Rebrica - R’jebarca Kbd’riatova (Vrabče, t. in p.) Renčarija - Renčar’ija (Vrabče, gm.) Renčeljevec - RenčePisuc (Razgori, g. in v.) Rener - R’ener (Poljane, t.) Rener dolina - R’ener dol’ina (Poljane, n.) Rešelika6 - RešePika (Sela, n.) Rezarjevec - Ryz’arjeyc (Štjak, v. in g.) Rihard7 - R’ixsrt (Krtinovica, t. pod Ravnjami) Rob - R’uap (Jakovice, gm.) Robidnik - Reb’idnik (Razgori, t.) Rohad - R’uxot (Stomaž, t.) Sapinka - Sap’inka (Štjak, g.) Sedlo - S’jedtu (Stomaž, t. in n.) Selški bori - S’jeuski b’uori (Selo, g.) Selški kraj - S’inuski kr’ej (Razgori, gm.) Senožet - Snbžet (Selo, t.) Senožet /dolenja in gorenja/ - Sn’uožet /d’ulena in y uren a/ (Ravnje, n. in v.) Senožeti - S?nuž’ioti (Gradišče, opuščene senožeti) Sleme - SPeme (Jakovice, gm. in p., del Tera) Slive - SPive (Razgori, košenice in g.) Sodni dol - S’uadni d'u: (Sela, kraški t.) Sodovnice - Sodoun’ice (Razgori, n. in t.) Sojica - S’uajca (Stomaž, n. in t.) Soline - SoPine (Ravnje, n. in v.) Spodnja ograda - Sp’udna oyr’ada (Gradišče, t.) Spred njive - Spred n’ive (Vrabče, n. in t.) Sračji žleb - Sr’ačji žPep (Vrabče, dolinica na gmajni) Srednja dolina - Sr’edna cbl’ina (Poljane, n.in t.) Srednja njiva - Sr’edna n’iva (Krtinovica, n., t. in v.) Srednje brdo - Sr’edhe b’ardu (Štjak, v. in g.) Srednje brdo - Sr’edne b’ardu /nad Trebižani/ (Hrib, opuščena n.) Srednji hrib - Sr’edni xr’ip (Razgori, nekdaj v., zdaj slab g. in košenice) Srednji rob - Sr’edni r’uop (Stomaž, gm.) Staje” - St’aje (Nova vas, t.) Stara draga - St’ara dr’aya (Selo, dolina pod Ostrim vrhom, kjer teče voda, ki se izliva v Branico) Stara gmajna - St’ara ym'ajna (Selo, g.) Stara gora - St’ara Yuora (Vrabče, gm.) Stara njiva - St’ara n’iva (Poljane, t.) Stara reber - Mala Afrika - St’ara r’iobnr - M’ala ’Afrika (Štjak, v. z odličnim vinom, lega ugodna tudi za fige in oljke) 6 rešelika “vrsta grma” 7 Po priimku mlinarja Riharda. 8 Nekoč so tam bile ovčje staje. Stare apnenice - St’are jepPiance (Selo, g. in griža “kup ka menja”) Stare brajde - St’are br’ajde (Stomaž, n.) Stari vinograd - St’ari n’uoyrst (Gradišče, g.) Staro brdo - St’aru b’nrdu (Vrabče, opuščeni v.) Strana - Str’ana (Razgori, gm. in v.) Strana - Str’ana (Vrabče, opuščeni v.) Straža - Str’aža (Gradišče, v. opuščen in t.) Straža - Str’aža (Jakovice, t. na vrhu hriba) Straže - Str’aže (Jakovce, t.) Strmadina - Stsrm’adna (Dolenje, g.) Strmadina - Starm’adna (Krtinovica, borov, g.) Strmec - St’aramc, (Stomaž, prehodna parcela med gm. in g.) Strug - Str’ux (Jakovice, t.) Struga - Str’u-ya (Pristava, gm. med Gočami in Pristavo) Studenec9 - St«?d’jenc (Veliko Polje, n. in t.) Studenec - Sted’innc: (Veliko Polje, ime studenca) Studenec - St^d’jenc (Jakovice, g. z vodnim zajetjem) Sušilo - Š?š’ilu (Pristava, n., v. in t.) Sušomeja - Š’yšr>m’jeja (Vrabče, s. in opuščeni v.) Sveti Jakob pred gozdom - Sv’iat J’akop pred yuazdam (Ravnje, štjaška krajevna skupnost) Svinje - Svin’a (Vrabče, gm.) Ščukovec - Šč’ykouc (Razgori, star v. in g.) Široka reber - Sr’yaka r’iabar (Ravnje, g. v smeri proti Raši pod Ravnjami) Široke njive - Sir’uoke nj’ive (Jakovice, n.) Škarnik - Šk’arnik (Ravnje, v.) Škopnica - Skapn’ica (Razgori, g.) Škrljevci - Skarlj’auci (Vrabče, opuščen v.) Škrljivice - Skarlj’auce (Jakovice, t.in v.) Špilemberg - Sp’ilamb’jerk (Stomaž, prepad oz. brezno) Štorsko - St’uorsku (Krtinovica, nekdaj cerkven štorski g.) Šulek - Š’alk (Dolenje, zgornji tok potoka Šulka) Šulek -Š’ylk (Štjak, g. proti Dolenjam pod cesto) Ta dolgi boršt - Ta d’ouy b’uarät (Poljane, g.) Ta malo čelo - Ta m’alu č’jelu (Razgori, gm.) Ta večje čelo - Ta v’iače č’jelu - U č’jelci (Razgori, gm.) Ta večji vrt Fičurjev - Ta v’iač v’art Fič’yrjou (Razgori, obzidane ograde oz. vrtovi) Ta večji vrt Fižincev - Ta v’iač v’art Fiž’incou (Razgori, obzidane ograde oz. vrtovi) Tepetličje - Trempetl’ičje (Ravnje, t.) Ter - T’jer (Jakovice, gm. in p.) Ter - T’jer (Griže, hrib) Tetin vrt - T’jetin v’art — Fič’yrjou v’srt po dom’ače (Razgori, obzidana ograda oz. vrtovi) 9 Po parceli teče potok. Tevščice - Tjeušce (Jakovice, g.) Toncev vrt - Tuoncou v’ort (Razgori, obzidana ograda oz. vrtovi) Trničje - T.irn’icje (Selo, t. in griža) Trnje - T’ornje (Ravnje, borov g.) V brki - U b’orki (Dolenje, t., nekdaj n.) V dolini - U dol’ini (Dolenje, t. in n.) V dolu - U d’uali (Štjak, n. in sadovnjak) V dolu - U d’uoli (Vrabče, p.) V gnojevcih - U yn’uojoucax (Krtinovica, g.) V hajdini - U xed’ini (Dolenje, t. in sadovnjak) V Jakovem bregu - J’akom br’eyi (Jakovice, t.) V koronah - U kar’uanox (Ravnje, v.) V lazih - U f’azox (Krtinovica, n.) V lesu - U 1’ejsi (Hrib, v., g. in t.) V mali rebri - U m’ali r’jebri (Dolenje, n., v. in t.) V meji - U m’jeji (Krtinovica, g. in t.) V mlacu - U ml’aci (Hrib, t.) V senožeti - U snnž’i3ti (Pristava, g., n., t. in v., vse skalnato) V vrtih - U v’nrtix (Štjak, nekdanji grofovi vrtovi) V vrtih - U v’ortix (Vrabče, n.) V zelnikih - U z’iounpkox (Krtinovica, n., t. in v.) V žlebu - U žl’ebi (Jakovice, s.) Večkotovski hrib10 - V^čk’uotouski xr’ip (Krtinovica, goljava) Veje - V’eje (Razgori, t. in g.) Velik vrt - Vjelik v'ort (Jakovice, t.) Velika senožet - V^l’ika sn’uozxt (Stomaž, t.) Velike njive - V^l’ike n’ive (Griže, n.) Velike njive - Vel’ike n’ive, (Razgori, n.) Velike ravnje - Vel’ike r’oune (Sela, t.) Veliko čelce - Vbr’ava (Dolenje, g.) Zagrad - Z’ayr^t (Poljane, n.) Zagrade - Z’ayrade (Veliko Polje, t. z lapornato, lahko zemljo) Zajkna meja - Z’ajkna m’jeja (Štjak, lep g.) Zakosovec - Zak’usouc (Gradišče, p. in t.) Zamlace - Zaml’ace (Štjak, g.) Zaobršje - Za’ubarSje (Krtinovica, g.) Zaobršje - Za’ubarSje - Za’ubarsje (Štjak, p., t. in g.) Zapil - Zap’il (Gradišče, n. in t.) Zarasek - Zar’ask (Veliko Polje, s.) Zaust - Za’ust (Stomaž, t.) Zaveje - Zav’eje, (Razgori, g.) Zavrt - Z’avart (Stomaž, t.) Zavrti - Zav’arti (Stomaž, t. in n.) Zelnik - Z’iaunik (Dolenje, n. in t.) Zelnik - Z’iaunjk (Griže, n.) Zelnik - Z’iaunik (Hrib, t.) Zelniki - Z’iaunjki (Stomaž, n.) Zelniki - Z’iaunikj (Jakovice, n.) Zgojnišče - Zyuajnšče - Na zyujjnšči (Štjak, terasaste n.) Zgon - Zy’un (Razgori, gm.) Zgon - Zy’un (Vrabče, gm.) 12 Po obzidanih studencih v bližini. Zvon13 - Zv’dii ( Veliko Polje, ograda) Zvon'1 - Zy.on (Veliko Polje, ograda) Zvrtnica - Zvrtn’ica (Griže, n.) Žavlje - Ž’aule (Razgori, g. in v.) Žgavka - Zy’auka (Gradišče, v. in g.) Žleb - Zl’ejp (Gradišče, opuščen t.) Žlebič - Žl’epč (Poljane, t.) Žlebje - Žlebj’? (Mahniči, t.) Žvabovka - Žv’abouka (Poljane, n.) Navedeni toponimi kažejo različno motivacijo svojega nastanka. Če omenin samo nekaj najbolj opaznih, so to lahko: a) oblika pokrajine: Planina, Sleme, V žlebu, Podolgnica; b) orientacija v pokrajini: Podloke, Podbrdo, Podklanec, Podvrti, V lesu, Pri kalu, Pod pilom “pod znamenjem”; c) (prevladujoča) poljedelska kultura oz. vrsta rastja: Široke njive, Zelniki, Senožet, Trničje, Trepetličje, Sušilo; č) kombinacija prejšnjih motivacij in rabe določene parcele v daljšem obdobju, npr.: Stara draga, Stare apnenice ali povezava navedenih motivacij s konkretnim zaselkom (Volačev klanec, Pri Lahovki, Selški kraj, Selški bori) ipd. Motivacija nastanka toponimov je seveda med bolj privlačnimi in med najmanj raziskanimi vidiki njihove obdelave. Obdelati bi jo bilo treba na dosti bolj obsežnem gradivu od tu predstavljenega. Informatorji (starost med 55 in 80 let): Dolenje 6, Jože Turk Gradišče 1, Jože Mohorčič Griže 4, Stane Orel Hrib 1, Jože Hrib Jakovice 7 (in Tabor nad Jakovicami), Milka Pangerc Krtinovica 4, Ludvik Rener Mahniči 4, Emilija Mislej Nova vas 1, Grofovi Poljane 5, Jože Rener Pristava 3, Marjo Škapin Ravnje 9, Ivan Funa Razguri 6, Franc Sanabor Sela 2, Jože Vitez 3 Ograda, v kateri so molzli ovce. M Ograda, v kateri so molzli ovce. Zvon in Zgon sta sosednji parceli. Selo 1, Leopold Funa Stomaž 11, Franc Hlača Štjak 8, Ivan Štemberger Veliko Polje 10, Ivanka Može Vrabče 1, Ivan Vitez