KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : ..KOHOŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26/1
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane celoletno z mesečno prilogo „Mladi Korotan" SIH> 5,— Za lugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100
Jugoslavija se je pridružila trozvezi
Jugoslovansko-nemška pogajanja je v torek zaključil svečani akt pristopa Jugoslavije k osišču Berlin—Rim—Tokio. Iz Jugoslavije sta prispela k podpisu protokola min. predsednik Cvetkovič in zunanji minister Marko-v i č, svečanostim so prisostvovali nemški zunanji minister v. R i b b e n t r o p, italijanski zunanji minister grof C i a-n o in japonski poslanik O s h i m a, nadalje poslaniki Jugoslavije, Italije, Madžarske, Rumunije, Bolgarije in Slovaške.
Besedilo protokola
Po kratkem uvodu je minister v. Ribbentrop prebral besedilo protokola o pristopu, ki pravi:
1.	Jugoslavija se pridruži trozvezne-mu paktu, sklenjenem dne 27. septembra 1940 med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
2.	V kolikor bodo v členu 4 trozve-zne pogodbe predvidene tehnične komisije obravnavale vprašanja, ki se tičejo interesov Jugoslavije, se bodo posvetovanj udeležili tudi zastopniki Jugoslavije.
3.	Besedilo trozvezne pogodbe je temu protokolu pridruženo v prilogi. Protokol je sestavljen v nemškem, italijanskem, japonskem in jugoslovanskem jeziku in velja vsako besedilo kot original. Protokol stopi v veljavo z dnem podpisa.
Iziava držav trozveze
Istočasbo s podpisom protokola so vlade držav trozveze vročile jugoslovanski vladi sledečo enako se glasečo izjavo:
„Gospod ministrski predsednik! V imenu in po naročilu nemške vlade imam čast, da sporočim Vaši ekselenci sledeče:	Povodom danes izvedenega
pristopa Jugoslavije k trozvezni pogodbi potrjuje nemška vlada svoj sklep, da bo vsekdar spoštovala suverenost in teritorialno nedotakljivost Jugoslavije. Blagovolite, gospod min. predsednik, sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja. — gez. Joachim v. Ribbentrop."
»Gospod ministrski predsednik! V zvezi z razgovori, ki so se vršili povodom danes izvedenega pristopa Jugoslavi te k trozvezi, imam čast, da Vaši ekselenci v imenu nemške vlade potrjujem sporazum vlad trozveznih držav in kraljevske jugoslovanske vlade, da vlade osiščnih držav med vojno od Jugoslavije ne bodo zahtevale pristanka za korakanje ah prevoz čet preko jugoslovanskega državnega ozemlja, piago-volite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja — gez. Joachmi v. Ribbentrop."
Izjava jugoslovanske vlade
Po svečanem podpisu protokola je povzel besedo jugoslovanski min. predsednik jn izvajal:
»Glavni in skoro edini cilj zunanje Politike Jugoslavije je bil in je, da o-lirani mir jugoslovanskemu narodu in Jhrdi njegovo varnost. V duhu te politike smo se v prvi vrsti trudili za konsolidacijo mirnih in prijateljskih odnosov do sosedov, da varujemo mir 'na mejah |,er utrdimo svobodo, neodvisnost in državno enotnost. Z Nemčijo povezujejo Jugoslavijo slejkoprej najboljši stiki, navdahnjeni po prijateljstvu in polnem zaupanju. Uspehi te politike so se pokazali v vrsti važnih dogodkov, ki so nastopili izza leta 19,14 do današnjega podpisa. Jugoslavija čuti od svojega Postanka naprej in visoko vrednoti dejstvo, da se je v Nemčiji pravilno
razumelo narodno zedinjenje, ki ni ni-kak sad pogodbenih kombinacij, marveč naravni zaključek dolgih in težkih borb Srbov, Hrvatov in Slovencev. V taistem duhu se je pogodila Jugoslavija v letu 1937 tudi z Bolgarijo in Ogrsko. Jugoslavija nima zahtev na zunaj. Življenjski interesi njenega obstoja in napredka pa zahtevajo, da se vojna ne razširi na jugovzhod in da se po sedanjem položaju težko prizadeto gospodarsko sodelovanje na evropski celini ojači in pripravi pot evropskemu pomirjen ju, ki je edina rešitev naše evropske celine in njene tisočletne civilizacije. Samo v znamenju vzravnanega in pozitivnega sodelovanja more Evropa najti osnove za novo ureditev, ki bo odstranila stare predsodke ter umetne nravne in materieine ovire, pod katerimi danes vsi trpimo.
Jugoslavija pristopa k trozveznemu paktu z namenom, da si v sodelovanju z državami osišča, Nemčijo, Italijo in Japonsko, zagotovi mirno bodočnost. Tako nrispeva svoj delež k organizaciji nove Evrope ter vrši najvišjo dolžnost, ki jo ima napram sebi in napram evropskemu občestvu."
’ Izjava nemškega zunanjega ministra
Svečanostni akt podpisa je zaključil nemški zunanji minister z daljšim govorom, v katerem je izrazil svoje veselje, da se pridružuje Jugoslavija kot peta država in je s tem ves nevtralni Balkan v taboru trozveze: »Jugoslavija se je s tem pridružila mladim narodom, ki hočejo izvesti novo ureditev brez v-mešavanja od zunaj. Nemčija ima z državami trozveze interes na tem, da se prepreči od Anglije nameravano raz-
širjenje vojne in da se ustvarijo pogoji novega miru v Evropi in Vzhodni Aziji in se le-ta prilagodi interesom onih narodov, ki hočejo v bodoče živeti v medsebojnem miru in prijateljstvu. Novi mir mora biti trajen in mora onemogočiti medsebojno izigravanje evropskih držav po drugih velesilah. Danes so Nemčija, Italija, Japonska, Madžarska, Rumunija, Slovaška, Bolgarija in Jugoslavija združene v duhu nove vzajemnosti in hočejo preprečiti vsako razširjenje vojne. Mladi svet stoji na naši strani. Cilj državt, združenih v trozvezi, bo ta, da se ustvarita Evropa in Vzhodna Azija, koder bodo države neovirane po tujih vplivih in intrigah gradile svoje narodno in kulturno življenje in svoje narode vodile v dolgotrajni mir in srečnejšo gospodarsko bodočnost. Ta položaj bo posebno plo-donosen za Balkan, ki je bil doslej posebno torišče tujih vplivov in s tem izhodišče velikih evropskih sporov. Nemčija — to svečano poudarjam — nima na teh ozemljih nobenih teritorialnih in političnih interesov. Njena želja je samo, da prepreči, da bi se tega prostora polastila kaka tuja sila in tod skušala nadaljevati evropsko vojno. Njen končni cilj pa je, da pomaga tod pri gradnji takega reda, ki bo ta za Evropo tako važni prostor pomiril na osnovah pravice in razsodnosti ter o-mogočil gospodarski razvoj v blagor vseh.t‘
Fiihrer je sprejel jugoslovanske državnike
V torek opoldne je prispel na Dunaj Fiihrer in kancler Adolf Hitler. Ob navzočnosti ministra v. R i b b e n t r o-p a je popoldne sprejel jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra Markoviča. Razgovor o vprašanjih, ki so skupnega interesa, je potekel v duhu tradicionafnega prijateljstva med Nemčijo in Jugoslavijo.
Tona za tono na morsKo dno
Izvleček iz poročil nemškega vojaškega poveljstva:
Okoli in nad Anglijo: 20 marca so nemške bombe potopile 4 trgovske parnike, ki so pluli v smeri proti Angliji. Letala so uspešno napadla pristanišče Plymouth, druga letalska skupina je bombardirala London. Bombe so povzročile velike požare. Naslednjega dne je nemška vojna mornarica v severnem Atlantu potopila 22 trgovskih ladij s skupno i 16.000 BRT. Pri tem je bilo rešenih na nemške ladje 800 mornarjev. Ob zapadni afriški obali so nemške podmornice potopile 11 trgovskih ladij z 77.000 BRT. Letala so isti dan potopila 31.000 BRT. ..Skupno je bilo 21. t. m. potopljenih 224:000 BRT. Poročilo od 23. marca navaja nadaljnje izgube ladii in‘oster neniški bombni napad na o'tok Malto, pri'čemer so bombe zadele pristaniške 'naprave in petrolejske tanke. Podmorniški in zra-
čni napadi ob angleški obali so prizadeli Angliji novo škodo.
Izvleček iz italijanskih vojaških poročil:
Na grški fronti: Na fronti v Albaniji se razvijajo boji krajevnega značaja. Italijanski bombniki so 22. t. m. napadli pristani^i*grevefa na otoku Krfu. D r u ir ■Ajfrte pr/joXi i a p a d 1 a nekatera obrežna grskaoporišča. — V severni Afriki: V petek so bili sovražni napadi na zelenico Giarabub odbiti. Naslednjega dne se je italijanska posadka pod vodstvom polk. Castagna po 4 mesečnem trdem boju udala. Naslednje djp.i so sledili Skupni napadi nemških in italijanskih letal na sovražna vojaška 'oporišča. Motorizirani oddelki se nahajajo na vzhodnem rpbu puščave Sir-Je. — V Cirenajki so ital. bombniki v .petek vrgli več bomb, maslednje dni so -fiemška letala s strojnicami obstreljevala sovražnika, ki se skuša koncentri-
rati na določenih točkah. — V vzhodni Afriki: Angleži so v minulih dneh z vsemi silami skušali prodreti do mesta Keren. V mestni okolici se vršijo srditi boji, pri katerih sodelujejo tudi letala Sovražnikove izgube so izredno visoke. Keren se še trdno drži.
Nemški konzulat v Tangerju
V pondeljek je bil v Tangerju, afriškem mestu vštric Gibraltarja, otvorjen nemški konzulat. Otvoritvi so prisostvovali nemški in španski diplomati. — Nemški listi so pripomnili, da je s tem izbrisana spet nova točka versajskega miru, ki je skušal Nemčijo onemogočiti predvsem v afriškem Maroku in je Tanger iztrgal iz rok Španije. Že ob pričetku svetovne vojne je bilo nemško poslaništvo v 'Tlingerju nasilno iz-._ praznjeno, poslopje pa je upravljala' maroška vlada.

Irak in Anglija

Iraška vlada se krčevito brani ojačanja angleških vojaških čet. Angliji pa je mnogo na tem, da drži Sirijo, ki za-dobiva z ozirom na novi razvoj rastočo važnost in jo upravlja zastopnik Petainove vlade, v svojih kleščah na ta način, da jo ogroža s palestinske in iraške strani. Slednje se ji z ozirom na zadržanje Iraka doslej ni posrečilo.
Lindbergh svari
Znani ameriški letalec Lindbergh je v nekem tedniku priobčil odprto pismo, naslovljeno na ameriški narod. V pismu svari Ameriko, nai se nikar ne vmešava v vojno. Ameriški voditelji ne vedo, kako naj započeto vojno dobijo A-merika nima danes niti toliko prvovrstnih bojnih letal, kakor jih Nemčija izdela v enem samem tednu. Proti volji večine Amerikancev ženejo voditelji državo v vojno. — Senator Willkie pa je medtem dal tole izjavo: ,,Po vojni bo Washington ali Berlin glavno svetovno mesto. Jaz sem za Washington."
Fiihrer je pretekli teden ob prisotnosti zunanjega ministra von Ribbentropa sprejel v Monakovem ogrskega zunanjega ministra Ladislava Bardos-syja. Razgovori so potekali v duhu tradicionalnega in prisrčnega prijateljstva, ki druži Nemčijo in Ogrsko.
Po poročilih iz Ottave, se nahaja danes Kanada zaradi vojne v največji doslej znani gospodarski krizi. Zlasti nimajo kam s pšenico.
Pretekli četrtek je imel v Ankari posvetovanje ministrski svet, pri katere n je poročal zunanji minister Sarazoglu o svojem srečanju z angleškim zunanjim ministrom na otoku Cvper.
1940 je prineslo po cenitvi ameriškega trgovinskega ministra Jonesa ameriškim velepodjetnikom pet milijard dolarjev čistega dobička.
Scapinelli, znameniti italijanski letalec, kateri se je posebno izkazal v španski državljanski vojni kot pilot-prosto-voljec, se je pri letalski nesreči smrtno ponesrečil.
Bolgari pozdravljajo nemške vojake
Zander M.
Okno t svet
Snežni viharji, ki so te dni divjali v 'everni Dakoti in Minesoti, so zahte-.ali nad 50 smrtnih žrtev.
Osenj, ki je izbruhnil na parniku „Bremen“ so pogasili le z največjimi napori. Škoda je velika.
Egiptska vlada je izdala odredbo, glasom katere bodo v bodoče pritegnjene k zaščiti pred zračnimi napadi ■udi ženske.
Dosedanji rezultati ljudskega štetja na Slovaškem od 15. decembra 1940 izkazujejo 2,653.564 prebivalcev, med katerimi je 88.951 Židov.
Po poročilih italijanskih listov bo madžarski zunanji minister Bardossv odpotoval v kratkem v Italijo.
Ameriški kongres je dovolil eno in pol miljarde dolarjev za gradnjo 6 or-;aških bojnih ladij najmodernejšega kova.
Raziskovalec Azije Colin Ross je pretekli teden predaval v Zagrebu v okviru nemškega filmskega kulturnega tedna o ,,Novi Aziji“.
V	Bengaliji je prišlo do velikih nemirov, pri katerih je bilo ubitih nad 20 oseb, ranjenih pa 121 oseb.
Angleške ladje so položile po poročilih italijanskih listov mine ob obali Sirije.
Kakor poročajo švedski listi, je bil
na angleški obali torpediran eden največ jih tovornih parnikov sveta „Terje Viken“ (20.638 BRT).
Ameriška mornarica naznanja, do so trčili pri nočnih vajah drug v drugega ;tirje rušilci, ki so bili poškodovani.
V	Romuniji je bil izdan zakon, kateri prepoveduje Židom vstop v krščansko veroizpoved.
Kanadski list ,,Ottawa Journal" poroča, da namerava predsednik Roosevelt pričetkom aprila obiskati Kanado.
Jugoslovanska in romunska vlada sta -klenili, da bosta obojestranska zastopstva spremenili v poslaništva.
V	Tripolisu je pričel izhajati nemški tednik „Oasi“, ki je namenjen nemškim četam v severni Afriki.
Japonsko poslaništvo je dalo švedskim uradom na znanje, da zanaprej ne bo več izdajalo dovoljenj evropskim emigrantom, ki bi radi preko Japonske -, Južno ali Severno Ameriko.
Gibraltarski guverner je z vsem svojim osebjem zapustil svojo rezidenco, ki bo izpraznjena. Svoje novo bivališče ima sedaj v trdnjavski vojašnici.
Ljubljanska univerza je 'dobila novo vseučiliško knjižnico.
Največja javna zgradba v Ljubljani in hkrati prva vseučiliška zgradba ljubljanske univerze, vseučiliška knjižnica, je bila te dni dograjena. Palača stoji v Turjaški ulici in je po svoji bogati zunanjosti in notranjščini ena najlepših stavb v Ljubljani.
Podfistok
OTROCI SOLNCA
Novela.
Spisal Ivan Pregelj.
(27. nadaljevanje.)
O pol osmih se je začel lov. Sivcu so lovci nasuli poln žep nabojev; vsi so bili prijazni z njim. Sicer se niso prav nič zmenili zanj in j,e bil vesel in bogat najlepših upov. Edini Poznik se mu ie približal in mu rekel:
,,Duša verna! Pazi se. Na zajce pod grmi ne streljaj."
„Ne boj se," je odvrnil in prikimal Sive/:. Lovci so se razgrnili s ceste v goro. Psi so zavohali sledi. Nekaj strelov je jeknilo, nekaj razgretih glasov je bilo čuti:
,.Zajec levo nazaj, zajec desno."
Učitelj je opazil, da je sam; videl je, da je planilo iz grma. Ni pa imel časa, da bi prožil. Potem je sunilo ob njem, In tedaj je ustrelil. Žival je izginila. Nad Sivčevo glavo v votlem hrastu je godrnjalo veselo, neugnano. Sivec je videl veverico in sprožil. Veverica )e šinila z vej na tla, s tal po deblu v veje in nato z veje v vejo naprej. Sivec je strastno begal za bežečo zverjadjo, -treljal, se uverjal, da je zadel. Padlo pa ni nič. Utrujen je sédel in vzel no-
Noizlce iz naše držaje
Narodnosocialistični program za vzhodne pokrajine.
Ob priliki kulturnega tedna v Poznanju je bilo slovesno otvorjeno tamkajšnje gledališče. Na slovesnost je prispel tudi drž. propagandni minister dr. G o e b b e 1 s, ki je v izčrpnem govoru orisal narodnosocialistični načrt za ves vzhod. Predvsem je treba tukaj, je dejal minister, zastaviti najboljše nemške moči, najjasnejše glave in najmočnejša srca za obnovitev in kulturni podvig teh doslej zanemarjenih pokrajin.
Nove odredbe o nastavitvi inozemskih delavcev.
S prvim aprilom stopijo v Ostmarki v veljavo določila o nastavitvi inozem-skih delavcev od 23. januarja 1933 z dodatnimi predpisi. Po tej odredbi ne potrebuje samo podjetnik dovoljenja za zaposlitev, temveč tudi delavec sam. Te odredbe se tičejo vseh nad 15 let starih inozemskih delavcev in nastav-Ijencev. Zaposlitveno dovoljenje se lahko izstavi vsakokrat največ na 12 mesecev. Ako zapusti inozemski delavec svoje mesto, potem se njegovo zaposlitveno dovoljenje samo po sebi razveljavi. Predlog za zaposlitev je treba staviti pri delovnem uradu okraja, v katerem se podjetnik nahaja. Inozemski delavec lahko dobi dovoljenje samo za tisto mesto, za katero je preskrbel podjetnik zaposlitveno dovoljenje. Inozemskim delavcem lahko izstavi policijski urad oprostilno listino, če se nahajajo že najmanj deset let z dovoljenjem na državnem ozemlju ali če bi bil dotični delavec zaradi vlaganjg prošnje za zaposlitev posebno trdo prizadet. Slejko-prej pa mora imeti podjetnik, ki hoče zaposliti inozemsko delovno moč, za to dovoljenje pristojnega delovnega urada. Predsednik deželnega delovnega urada pa nadaljnjo zaposlitev inozemskega delavca iz važnih razlogov lahko vsak čas prepove.
Oddajte pošto za velikonočne praznike pravočasno!
Zaradi vojnih razmer je danes bolj ko kdaj poprej domovinska dolžno^ vsakogar, ki namerava oddati na pošto velikonočne pošiljke, da to stori čimprej, najkasneje pa do 3. aprila. To velja še prav posebno za vojaške pakete, ki naj bodo dobro zaviti in naj nosijo dvojne razločno pisane naslove. Le v tem primeru je dana možnost, da bodo pošiljke pravočasno dospele na namenjeno mesto.
Vojni doprinos občin
,,V61k. Beobachter" prinaša iz peresa dr. Hassingerja članek o vojnem doprinosu občinskih uprav, v katerem se pisec bavi na drobno o delovanju občin v narodnosocialistični Nemčiji in v katerem med drugim izvaja sledeče: Zaupanje, ki smo ga stavili v preteklih vojnih me-
secih v nemške občine, je bilo popolnoma upravičeno. Brez vzpodbude in veselja za odgovornost, ki so prihajale iz krajevnih občestev, bi vojnim dolžnostim ne bili kos. Dragocena pomoč stranke in zaupanja — ter uvidevnosti polna pripravljenost za sodelovanje, ki je prišla do izraza pri sprejemanju častnih mest iz vseh krogov prebivalstva so bile odločilen doprinos.
Dodatne nakaznice za obleke in perilo dobi mladina, rojena med 2. septembrom 1922 in 1. septembrom 1940, in sicer dobijo fantje po 50 in dekleta po 40 pik, katerih polovica se sme takoj izrabiti. Prošnje za dodatne nakaznice vlagajo postavni zastopniki in priložijo prošnjam letošnjo nakaznico za obleke in perilo ter še listino, iz katere so razvidni rojstni podatki fantov ali deklet.
Vesti iz Jugoslavije
„Hrvatski dnevnik" o odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo.
„Hrvatski dnevnik", glasilo podpredsednika vlade dr. Mačka, se peča v svojem uvodniku o nemško-jugoslovanskih odnošajih. List navaja, da se ti odnosi med obema državama tudi naprej prijateljsko razvijajo in da v zadnjem času kljub propagandističnim vestim iz inozemstva v ničemur niso bili skaljeni. Odnošaje med Jugoslavijo in Nemčijo je treba presojati brez strasti mirno in pametno. Jugoslavija v ostalem ne zahteva nič druzega, razen kar je bilo od nemške strani že večkrat ponovljeno, namreč spoštovanje svoje državne neodvisnosti in teritorialne neokrnjenosti. Dežela, ki je zavzela takšno stališče, brez da bi mnogo govoričila, čeprav njene moči ni treba podcenjevati, zasluži za svoje zadržanje samo spoštovanje. Nemški tisk nagla-ša, da se nahaja težišče borbe tudi še vnaprej na angleškem otoku in da bo tam padla tudi odločitev. Vse kaže torej na to, da se bo borba med Nemčijo in Angleško z vso srditostjo nadaljevala. Jugoslavija hoče ostati izven tega konflikta; doslej je v tem uspela, in obstoji upanje, da bo v tem imela srečo do konca.
Pogajanja v Rimu.
Jugoslovansko-italijanska trgovinska pogajanja v Rimu, katera vodi stalni odbor že od 3. marca dalje, bodo v kratkem končana, in tečejo zelo ugodno. Obe državi imata največji interes na povečanju medsebojne trgovine, ki bo seveda vezana na obojestranske možnosti.
Izvoz bavksita v Rusijo.
V Split se je t,e dni pripeljal Aleksander Antošin, ravnatelj odseka za rude in mineralogijo pri sovjetskem
vih nabojev. In zdaj je videl: naboji so imeli vžigalnike in smodnik, svinca pa ni bilo v njih.
V drevesu nad njim je godrnjalo veselo, neugnano.
,,Hudič," je ušlo tokrat jezno učitelju, „nekaj moram ustreliti, pa če :ni puško razžene."
Napolnil je dva naboja z drobnim, ostrim peskom. Ko je opazil veverico, je meril dolgo. Počilo je. Dolgorepa žival je padla ob deblu v mah.
„Tako,“ je zapelo v učitelju, „čast sem oteli"
Veselo je prožil nato naboj za nabojem v hladno jesensko jutro. V hrastu nad njim je utihnilo. Gori više na zeleni trati je stal notar Bradač in vzkliknil:
„Glej no, tak-le lep goban!"
Sklonil se je ponj. Pa je bila muš-nica, pasja.
»Hudič," je zaklel mož. Veselo je godrnjalo v bližini.
Bradač je rekel o gobi:
»Mordà pa le ni bila pasja."
Iskal je je, a je ni našel več.
Tisti dan je najboljši lovec in lovski šaljivec skupil svojo. Sam ni vedel, kdaj in kako, toda vpričo Koširja, Poz-nika, koncipijenta Povšica in župnika Rutarja je pogodi! glavarjevega psa ... poštar Mlakar. —
Ob mraku so se lovci vrnili. Pred
hišo je stala Helena in se nasmehnila Pozniku:
»Veliko sreče?"
»Petkrat streljal, enkrat zastonj," je vedro odgovoril.
»Ste pač trudni zdaj."
»Kakor vol. Pa to je zdravo."
»Greste k Zofiji?"
»Po navadi."
Molčala je za trenutek. Nato je rekla, šileč se na šalo:
,,Če bi želela, da nocoj ne hodite k Zofiji, ali bi vendarle šli?"
»Nocoj že," je dejal, »ker sem lovcem besedo dal."
»Ah, taka beseda!" je rekla zbadljivo.
»Meni je- vsaka sveta," je odgovoril in pristavil:
»Lahko noč!"
»Ali boste prišli tudi podoknico pet?“‘ je vprašala bolno za njim.
»Pridem, če želite," se je nasmejal.
A ni prišel. Tisto noč mu je izdahnil prijatelj Tine Jamec . . .
* * *
Bila je zadnja noč pred Tinetovim pogrebom. Poznik in Sivec sta bedela in stražila pri Jamčevih. Se to zadnjo noč je hotel spati Jamec v domači bajti . . .
Poznik in učitelj sta sedla pred hišo na klop. Zakaj notri v sobi pri mrliču se še hi bila razkadila zatohlost ljudi,
poslaništvu v Belgradu. Sklenil je nakup večje množine bavksita in železnega silicija.1 Prvo partijo bavksita bodo odposlali te dni v sovjetsko Rusijo.	_________
Najdražji zaKlad
Vsakdanje življenje prgrado človeka poplitvi, da se ozira samo za trenutnimi potrebami in izgubi pogled za globine dogajanja. Saj polni večji kos našega žitja in bitja skrb za vsakdanji kruhek in za stanu primerno hrano, obleko in streho. A v žitju poedincev in narodov so trenutki, ko se nenadno pojavi vprašanje: ali je res borba za vsakdanji bori kruhek ves smisel našega dela in nehanja in ali je hlastanje za boljšim kruhkom res že vsa vsebina tuzemskega Žitka?
Nekam tuje zvenijo na prvi pogled svetopisemske besede: Kdor svoje življenje ljubi, ga bo izgubil, kdor ga sovraži, ga bo našel. Ravno nasprotno trdijo, kakor pa menimo mi v našem vsakdanjem poslu. Borba za bori kruhek potemtakem res še ni vsa življenjska vsebina in življenje torej ni najdražji zaklad, katerega posedujemo?
Tako poje pesnik: »Matere . . . Vrela življenj, viri zvestobe, čistih plamenov svete Vestalke ... V pušči Hagara usehla umira, z mrtvim še mlekom dete doji." Visoka pesem materinskega življenja, ki izgoreva v lastni žrtvi za druge! Vsakdanjost jo poje, to pesem požrtvovalnosti, po svoje, ko pripoveduje o materah, ki žrtvujejo otrokom tudi svoje življenje, ali o vojakih, ki radevoljno umirajo za čast in varnost svoje domovine, ali o zdravnikih, ki mirnodušno žrtvujejo sebe v blagor vsega človeštva. Pa materinski, vojaški ali zdravniški poklic niso nikakor samo izjema, marveč glasno in jasno poudarjajo, kar je največji zakon in paragraf žitja in bitja na tem svetu.
Lahko se zariješ v tostranost in si skušaš prirediti čim več udobnosti in prijetnosti. Lahko hlastaš za ugodnostmi in všečnostmi. Za tuzemsko srečo lahko samo •stikaš, za bogastvo in ugled se trgaš in boriš, v rastočem nemiru neusmiljeno se prerivaš in rineš naprej za svoje življenje. Njemu poklanjaš žrtve svoje samopašnosti in brezobzirnosti, svoje ljubosumje in svoje sovraštvo do bližnjega. Lahko žrtvuješ za prijetnost svojega Žitka svoje prepričanje, svoj nazor, svojo nravnost, svojo narodnost, svojo družino. Šel si preko potokov krvi in puščal za seboj samo grobove svojih žrtev. In kaj dosežeš? Življenje se ti z vsakim tvojim korakom vedno bolj odmika in se ti končno popolnoma odmakne. Sam o-stajaš s svojim zgrešenim ciljem, z zgrešeno samoljubnostjo in zaigrano energijo. Samo svoje življenje si ljubil in zato si ga izgubil.
Tudi narod lahko gre po poti samoljubnega poedinca. Njegovi drobci se lahko oklenejo otipljivih dobrin tega
ki so prišli kropit, molili do polnoči in pili žganje v črni kavi in brez kave. Zdaj je bil ostal Tine sam z materjo, z ženo, ki je mrtve preoblačila, in z mrliškim oglednikom, ki je smrčč spal za pečjo, omočen od preobilega žganja ...
Tudi Poznik in učitelj sta imela svoje žganje na klopi med seboj, a pil je geometer sam. Dolgo sta molčala. . .
Noč . . . tiha, tegobna . . . Trudno je ugasnilo kdovekdaj šumenje murnov, mehka meglica je prepredla nebo in popila zvezde. Vsepovsod mirna, u-merjena tema. Le rdeče zastrto okno je kakor oko, mrtvo, ki ne gleda, ne sanja v mrak, le topo bulji iz črnih sten v Rožnika in učitelja, ki sta verna stražarja. Sivcu se je izvilo iz osrčja: »Tine! Kako je zdaj? Dobro?" Kakor da se je v noči nekaj prebudilo, zagibalo, se zgostilo v besedo in oddahnilo:
»Dobro!"
Prva rosa pada v travo. Z veje je kanilo, votlo, kratko, težko. Meglà se je povlekla mimo. Nekak moten soj se je razlil po lazu. Iz teme v bližini kipi grm belih georgin. Tik ob greznici so pognale bahato in košato. Po lazu pa mrli belo. Laz je gladko košen, kakor obrit. Podlusek je pognal, cvet ob cvetu. Žalosten cvet! Nima zelenega lističa. Samo cvet ima.
(Da'jf sledi.)
sveta. Lahko prodajajo zanje dediščino svojih očetov, svoj jezik in svojo čast. Morda so narodnjaki v času narodne sreče. A ko terja narod od njih tudi žrtve, se jih ustrašijo in zbežijo. Kaj šele, če terja narod od njih veliko žrtev njihovega življenja! Da se rešijo, izdajo narodno ime in narodno čast in se pričnejo sramovati svoje narodne pripadnosti. Zgodovina v neštetih primerih sodi tovrstno zadržanje. Narod, ki ni pripravljen braniti dediščino svojih očetov če treba z največjimi žrtvami, si je pisal smrtno odsodbo. Narod, ki mu je golo življenje njegovih članov ali celo kakšna trenutna gospodarska dobrina posameznikov najvišji cilj, izgubi svojo svobodo, zemljo očetov, možnost kulturnega in gospodarskega napredka. Ker njegovih vrst ne polnijo več vekotrajni ideali, marveč samo še hlastanje za otipljivimi dobrinami, preneha biti narod in se razdrobi v tisoče drobcev, preko katerih gre veliko živ-
ljenje, ne da bi se zanje niti najmanj zmenilo. Večtisočletna zgodovina je veličastna priča za to, da postane narod, ki ,se je razdrobil v samoljubne poedince, kateri ne poznajo višjih vrednot kakor golo življenje ali trenutne gospodarske všečnosti, suženj drugega bolj idealnega in bolj zdravega naroda.
Kaj torej pomeni beseda o narodni pripadnosti? Nič več in nič manj kakor pa izjavo, da smo za narodnost pripravljeni prevzeti nase vsakršno breme in vsaktero žrtev. Za svoje vzore smo pripravljeni dati svoje življenje. Ob malem premisleku je taka sveta požrtvovalnost enostavna in samoosebi u-mevna. Veliko in malo življenje ženejo motorji idealizma, iz požrtvovalnosti članov cvetijo družine, rastejo narodi, se krepijo države. V zvestobi idealom je poroštvo moralnega, kulturnega in gospodarskega napredka. V izdajstvu in nezvestobi pa je jamstvo temne in sramotne smrti.
razpolago. — Kakor se sliši, se bo zidalo letos v naši občini večje število hišic, ki bodo namenjene deloma za domačine in tudi za Kanalčane, ki so se vrnili v našo državo. Z delom se je že pričelo in bodo postavljene prve hišice na Doleh, blizu športnega prostora. — Dne 10. marca je umrla žena tovarniškega delavca, Barbara Woschitz, stara 56 let. Bolehala je že dalje časa na neozdravljivi bolezni, kateri je končno podlegla. Rajna izhaja iz znane družine Olip na Zgornjih Bajtišah in je bila pokopana v Borovljah . —14. marca je umrl bivši tovarniški delavec Joh. Ki-kel, star 70 let. — V Salzburgu je umrl 66 letni bivši puškarski mojster Tomaž Olinowetz, ki je bil doma iz Kočuhe in preživel večino let v Borovljah. Pripeljan je bil &em in pokopan na domačem pokopališču.
Pri kapelici. Še je vsa zasanjana v zimski samoti kapelica, ta prelepi kamniti spomenik slovenske religioznosti. A kmalu pride maj in jo obda z zelenjem, malo svetišče v njeni notranjščini pa bodo dekleta ovenčala s cvetjem in ga v tihih večerih krasila s šmarnič-nim petjem. Tedaj bo spet oživel kamniti klicar slovenske vernosti. — Naš pesnik Gregorčič je svoji pesmici „Zna-menje“ zrl še drugo kapelico, ko poje:
fot. Mačk
Na polju znamenje stoji, podoba krasna v njem žari, ni slika blažene Device, svetnika ne in ne svetnice.
Ni znamenje na polju to, to moje je srce gorko, in ta obraz, prepoln miline, je slika moje domovine.
Njo prvi spev je moj slavil, poslednji njej se bo glasil, in zadnji glasi ti mi bojo:
Bog čuvaj domovino mojo!
Hof — Dvor pri Šmihelu nad Pliberkom. Tukaj smo koncem februarja po kopali 61 letno Terezijo Becl pd. Ozim-čko. Bolehala je na dolgotrajni srčni vodenici. Umrla je lepo spravljena z Bogom in po težkem trpljenju dobro pripravljena za večnost. Pogreba so se udeležile številne šmihelske matere in žene. Pokojničin brat Jernej, ki je u-čitelj v Mariboru se pogreba ni mogel udeležiti. Zaostalim bodi izrečeno toplo sočutje, rajnica naj počiva v miru!
Smrtna nesreča. (Gottestal — Skoči-dol.) Beležimo žalostno smrtno nezgodo, ki je dokaj nenavadna. Predzadnji petek je Vaznikova mati Ana 0raš imela opravek pri štedilniku. Nenadno se ji vname obleka, v trenutku je bila nesrečna mati v plamenu in je zado-bila tako hude poškodbe, da ji takoj došli zdravnik ni mogel več pomagati. Komaj dve uri po nesreči je podlegla strašnim opeklinam. Pogreba naslednje nedelje se je udeležilo ljudstvo od blizu in daleč. V slovo je materi govoril domači preč. g. župnik. Rajna je mati podljubeljskega g. župnika Tomaža O-raša. Naj ji bo večni mir, sorodnikom veljaj naše iskreno sožalje!
Otrok utonil v kopalni kadi. (St. E-gyden — Št. lij.) Družino Marka in Marije Mischkulnig je zadela huda nesreča. Nenadno je po usodnem naključju izgubila dveletnega sinčka. Mati je imela opravek izven doma in je pustila malčka doma pod varstvom najstarejšega sina. Slednji ga je za trenutek zanemaril, mali se medtem hoče poigrati poleg z vodo napolnjene kadi, izgubi
ravnotežje, pade v vodo in utone. Ob prihodu je mati našla sinčka že mrtvega. Vsi poizkusi, da bi malemu z umetnim dihanjem vrnili življenje, so bili zaman.
Eisenkappel — Železna Kapla. Smo
postali nekam redkobesedni in tudi tokrat beležimo samo nekaj novic. V decembru minulega leta je bil od prosvetnega ministra odlikovan tukajšnji rojak in sedaj jugoslovanski učitelj v Št. Vidu pri Lubljani Fran Grobelnik z redom sv. Save 5. stopnje za zasluge. Njegova mati Katarina Grobelnik živi v Železni Kapli. — V zadnjih tednih smo imeli kar celo vrsto pogrebov. Pokopali smo JJaneza Piskernika, krojača, Žoharjevega Cenca, g. Kramerja i. dr. Bog daj našim rajnim večni pokoj! — Dne 16. t. m. se je na belski cesti ponesrečil s kolesom Rudi Podobnik. Težko poškodovanega so prepeljali v celovško bolnico.
Naše gospodarstvo
O zdravilnih rastlinah
Človeško življenje je dragocen dar božji in naša dolžnost je, da ga čuvamo in ohranimo do skrajnih mej. V ta namen je treba telo negovati, mu nalagati primerno delo, pa tudi odmerjati zadosten počitek, mu dajati zdrave hrane in skrbeti za redno čiščenje in iztrebljanje. — Kakor je treba stroj redno mazati in odstranjevati nesnago z njegovih delov, da se ne nabira in ne ovira ali celo ustavlja njegovo delovanje, prav tako in še skrbneje je treba ravnati tudi s človeškim telesom, ki je živ. in najpopolneje sestavljen stroj. Redno «mu je treba dovajati mazil v obliki zdravilnih snovi, ga čistiti in odstranjevati iz njega vse nepotrebne in kvarne, včasih celo strupene snovi, ki se tvorijo v telesu pri življenjskem presnavljanju, se v njegovih delih (organih) zaustavljajo in nabirajo v obliki usedlin ter slabijo, ovirajo, včasih celo resno ogrožajo pravilno delovanje telesnih organov.
Narava sama nam v svoji neizčrpni zakladnici zdravilnih rastlin nudi prebogato izbiro vsakovrstnih mazil in čistil, ki naj urejajo in pospešujejo telesno delovanje. — Po dolgotrajni, izredno ostri in trdovratni zimi je zopet prišla v deželo pomlad in na stežaj odpira vrata božje lekarne ter nas vabi, da vstopimo in se oskrbimo s potrebnimi zdravili.
Pomladansko zdravljenje z zdravilnimi čaji in sokovi raznih rastlin je prav posebno koristno in potrebno. Pomladansko zdravljenje je prastaro in izvira iz spoznanja, da j,e treba oslabelo telo očistiti navlake nepotrebnih in škodljivih usedlin, mu obnoviti kri in dovajati novih, osvežujočih sokov. V to svrho so uporabljali naši predniki različna sredstva in načine: puščanje krvi, potenje, jemanje sredstev za odvajanje (dristila), bljuvanje itd.
Pozimi je bila naša prehrana bolj enolična in enostranska, preveč je bilo mesne in mastne, premalo sveže rastlinske hrane, ki vsebuje za pravšen razvoj in delovanje našega telesa toli važne in nenadomestljive snovi, imenovane vitamini. Razen tega je primanjkovalo našemu telesu blagodejnega vpliva sonca, zraka in vode. Prav tako smo pozimi preveč posedali in opravljali premalo telesnih opravil. Organizem se nam je zato nekam polenil in zanemaril svoje delovanje. Posledica tega je nekak zastoj v telesnem presnavljanju in iz tega izvirajoče pomladanske nevšečnosti, kakor slabo počutje, utrujenost, pobitost, medlost, neodpornost proti prehladom in pogosto obolevanje za raznimi boleznimi. Zlasti zastarele, ne dovolj izlečene bolezni se kaj rade poslabšajo in obnavljajo. Nikoli ni toliko slabosti in obolenj kakor spomladi. — Kdor ima spravljena zdravilna zelišča, bo kaj lahko preganjal prehlade, kašelj, trganje, zaprtje, vnetja, katarje, krče, bolečine in razne druge nadloge, ki se rade javljajo posebno na pomlad. Poleg vsega tega bo seveda pridno hodil na sonce in zrak in užival prvo zelenjavo, ki jo je dobiti na vrtu ali v prosti naravi.
Vsakomur dobro znani župnik Kneipp Sebastijan, izvrsten poznavalec zdravilnih rastlin, je pomladansko zdravljenje z zdravilnimi rastlinami močno priporočal. Ker se rastline najmočneje raz-
Po domovini naoKrog
Vodnjak
Spisal Prežihov Voranc.
„Yoda, voda! Borovnik išče vodo. Vodarji !“
Nato je odšel po poti, ki je vodila skozi lesove k sosedu, ki je bil tam na drugem hribu. V globeli je brezskrbno zavriskal, da se je razlegal glas do doline pod Borovnikom in za trenutek napolnil vse ozračje s prijetnim zvokom.
Borovniku pa je bil ta vrisk, ki je privrel iz brezskrbnih prsi, silno neprijeten. Jezilo ga je, da je ravno ta človek vtaknil svoj nos v njegov vodnjak in da bo raznesel po soseski, kar je videl pri njem. Vedel je, da se mu bodo sosedje rogali, hodili bodo gledat njegovo delo ter mu odsvetovali, češ naj pusti vsé skupaj. On pa mora dokončati in najti vodo. In če je ne najde? Streslo ga je ob tej misli. Toda hitro se je je iznebil in se potolažil z upanjem, da sedaj še ničesar ne ve. Razumljivo je, da pri petih metrih globine na takem svetu ni mogoče priti do vode.
Pomirjen je odšel v hišo, povečerjal in se vlegel k počitku. Drugo jutro je zgodaj vstal, nakrmil živino in komaj je sonce posijalo s prvimi žarki na vrh borovega slemena, se je Borovnik že spuščal v vodnjak. Začel je kopati s podvojeno močjo in pošiljal je na vrh kad za kadjo zemlje. Kopal je, krhal lapornate plasti zemlje iz suhega dna, čuteč, da je njegov cilj nekje zdolaj v zemlji. Žena, ki je vlačila kadi' in jih ji je od časa do časa pomagala vleči tudi starka, je slišala, kako je prihajalo iz jame sopenje, kakor bi kopal stroj, enakomerno, brez prestanka. In dno se je pogrezalo z vsakim dnem nižje, v naročje zemlje. Voda pa se ni hotela pokazati.
Borovnikova bojazen, da bo Krivonog raznesel vest o kopanju vodnjaka po vsej okolici, se je uresničila. Že prve dni so jeli hoditi po poti, ki je vodila mimo hiše, sosedje. Možje so postajali ob jami, odkimavali z glavami in skomigali z ramami ter delali resne obraze. Nekateri so ogovarjali Borovnika v globini in bi ga bili radi izvabili na dan. Toda Borovnik je bil zadovoljen, da mu ni bilo treba gledati j eh obrazov, iz katerih je odsevalo slabo prikrito roganje ali pa pomilovanje, ki mu je bilo še bolj zoprno. Odgovarjal je na.kratko in njegov glas se je zdel čuden, spremenjen. Sosedje so drug za drugim odhajali z neprijetnim vtisom.	'
vruS’ teden se je bližal koncu, 'globočina je prodrla zopet za nekaj metrov bolj v osrčje zemlje. Vsekakor Pa delo ni tako napredovalo, kakor Piv; teden. Zemlja je postajala vedno no j suha, včasih je bilo treba prekopati cele plasti nenavadno trdega la-Porja; ki se je le z veliko težavo dal 'rhati s krampom. Težava je bila tudi - zemljo na vrhu; žena in starka nista _ .^nih odvažati tako množino prsti, •< to sta jo začeli odlagati na kup on-' f/ ceste. Kup je rastel in rasteh
nedeljo zopet ni šel Borovnik v trkev. Bi) je tako izmučen od nepre-1 jmega ti-deg3 kopanja, da si je zaže-n .^očitka. Ker se voda le ni hotela x•, avzath sta ga poleg utrujenosti mu-
<» se dvom in strah pred neuspehom.
Zgrozil se je ob misli, da vode tukaj sploh ne najde in da bo ves trud zastonj, vse delo za prazen nič. Režal se mu bo Krivonog ... In sosedje! Sosedje se mu bodo rogali. Na trud bi človek še pozabil, ako bi mogel prikriti neuspeh. Tako pa ve ves svet-.
Popoldne je prišel k hiši stric iz sosednje fare. Zvedel je, da koplje njegov nečak vodnjak. Zato je kljub starosti prišel čez hribe na obiske, da se prepriča, kaj je resnice na govoricah. Ko je zagledal razkopano zemljo in globoko jamo, se je ustrašil. Skoraj boječe je pogledal Borovnika in si skraja ni upal govoriti o vodi. Sedela sta drug ob drugem in cele ure govorila razne brezpomembne stvari; slednjič pa, ko je bilo treba oditi, se je stric nerodno odkašljal in naravnost rekel :
(Dalje sledi.)
Rojaki, pozor!
V zadnjgm času je državna varnostna policija prijela v pliberškem okraju večje število Slovencev, ki se nahajajo trenutno v preiskavi. Osrednje slov. vodstvo opozarja rojake na odredbi glede poslušanja inozemskih radio-po-staj in družabnega občevanja s poljskimi ujetniki. Poslušanje inozemskih ra-dio-postaj —- vseh brez izjeme — je pod strogimi kaznimi prepovedano. E-nako je prepovedano družabno občevanje s poljskimi ujetniki, katerih država se je nahajala v vojnih sovražnostih z Veliko Nemčijo.
Vigredne in velikonočne pozdrave!
hudi med nas vojake sili vigred in nam budi novo veselje in nove nade. Še bolj ko prej uhajajo v teh lepih dneh naše misli v prekrasno ožjo domovino, ki se kmalu zavije v čar velikonočnega vstajenja in bo prisluhnila blagovesti velikonočnih zvonov. Vesele velikonočne praznike rojakom v domovini in še tovarišem, stražarjem velike naše domovine, želimo vojaki Loize Čebul, Čuden Janko, Dersola Andrej, Jamnik Matevž, Antonič Mihej, Jelenik Foltej, Stefan Vilfrid, Strugger Mak-sej, Mrak Matevž in Diekser Tone.
Naročnikom! Tej številki prilagamo vplačilnice in prosimo, da se jih v interesu rednega upravnega poslovanja našega lista poslužijo.
Wien — Dunaj. V soboto 22. t. m. je bil na tukajšnji visoki šoli za svetovno trgovino promoviran za doktorja trgovinskih ved g. Vinko Z w i 11 e r iz Celovca.
Podeželske trgovine bodo glasom odredbe delovnega ministra v času od aprila do septembra odprte do 10. ure zvečer. Tako naj bo omogočen nakup vsakdanjih potrebščin tudi še po končanem poljskem delu. Druga odredba pravi, da je mladini pod 18 let dovoljeno delo samo do 7. ure zvečer.
Ferlach — Borovlje. Dne 17. t. m. se je vršil tukaj takozvani vsakoletni Jožefov semenj. Lepo vreme je privabilo precej ljudi, posebno iz okolice. Prodalo se je vse, nekaj komadov že med potjo, zato je bila tudi cena zadovoljna za prodajalce. Kramarjev je bilo sicer manj kot druga leta, vsekakor je bilo sladkarij in igrač dosti na
vijajo spomladi in imajo tedaj največ sokov, je sklepal popolnoma pravilno, da imajo tedaj tudi največjo zdravilno moč in so torej kaj prikladne za čiščenje krvi in osveževanje telesa.
Pomladansko zdravljenje naj bi se udomačilo v vsaki družini! Traja naj 4—6 tednov ali pa s presledkom po dva tedna skupaj. Kdor se tako redno in smotrno zdravi, bo imel popoln uspeh: dober tek, urejeno prebavo, redno iztrebljanje ter splošno poživitev in o-krepitev telesa, kar seveda ne bo ostalo brez ugodnih vplivov na duševnost.
*
Poglejmo si sedaj nekaj zdravilnih sredstev, ki nam jih nudi pomladanska narava, in bolezni, ki jih lahko z njimi zdravimo!
Lepo belo brezo pozna vsakdo. Kmalu bo ozelenela. Ne zamudi dobre prilike, da se ne bi okoristil z njeno mno-gostransko zdravilno močjo! — Čaj iz brezovega popja in listja nam pomaga zoper trganje v udih (podagra, protin), kožne izpuščaje, lišaje, bolezni ledvic in sečnega mehurja (ledvični in sečni kamenčki!), za čiščenje krvi itd. Kot zunanje sredstvo pa se uporablja zlasti zavretek (dekokt) brezovega listja v obliki kopeli proti lišajem, hrastam, garjam, srbečici, kožnim izpuščajfem, potnim nogam. Če ležiš na mladem brezovem listju, ti potegne bolezen iz kosti in krvi, toda za vsakokratno u-porabo moraš nastlati svežega listja. Če pomladi navrtamo ali zasekamo brezovo steblo (,,damo na pipo“), se cedi iz rane sok („brezova voda“), ki je učinkovito sredstvo za krvne bolezni, vodenico, bolečine od žolčnih in sečnih kamnov, sploh za bolečine in bolezni ledvic in mehurja. Čaj iz brezove skorje s,e priporoča zoper pljučne bolezni, trešljiko, semenotok in kapavico. Proti bolečinam v pljučih pomaga brezovo mazilo, ki ga dobimo, če prevremo brezovega popja in mladega listja na mladi, sveži svinjski masti. — Brezovo popje in listje nabiramo in sušimo spomladi, skorja pa ima največjo zdravilno moč jeseni.
Med prvimi pomladanskimi cvetlicami nas razveseljuje ljubka, skromna rumena trobentica ali jeglič, ki cvete po sončnih obronkih, v grmovju, mejah, suhih travnikih in lokah. Bila je že od nekdaj prijateljica otrok in čislana zdravilka raznih bolezni. Zdravilno moč imajo korenika, listje in cvetje. — Posušeno cvetje poparimo s kropom in pustimo stati. Tak čaj (po-parek) z medom ali mlekom je izvrstna pijača, ki lahno sili na potenje in zdravi zastarele katarje, preganja nervoznost, tresenje udov in ohromelost, lajša bolezni ledvic in mehurja in zdravi revmatizem. — Slično učinkuje tudi čaj iz listja in korenik. Korenike nabiramo in sušimo, ko rastlina odcvete.— Čaj iz celega zelišča (korenika, listje in cvet) je dobro sredstvo zoper putiko, omotičnost, revmatizem, migreno in bolečine v prsih. Ne samo za zdravljenje teh bolezni, marveč tudi za utrjevanje proti njim naj pijejo tak čaj ljudje, ki so tem boleznim podvrženi. — Stolčeno listje in cvetje polagamo na boleče ude. — Cvet in korenika služita tudi kot dišava za mesno juho in druge jedi, korenika je svoj čas nadomeščala korenček (ingver). — Cvetje zmečkamo, namočimo v vodi in močno osladimo s sladkorjem. Tako dobimo trobentični sok, ki blaži kašelj in pospešuje izkašljevanje.
Izvrstna pomladanska zdravilnica je navadni regrat, ki se uživa predvsem kot prva pomladanska solata. Regrat je zdravilen v vseh svojih delih. — Regratova solata (mlado, nežno listje) je osvežujoča in čisti kri. — Čaj, pripravljen iz vseh delov regrata, čisti kri, v-pliva na jetra, črevesje, želodec in vranico ter se uživa z uspehom proti zaprtju, bolečinam in napetosti v trebuhu, boleznim jeter in vranice, zlatenici in zlati žili. — Zavretek iz korenin je uspešen zoper kožne bolezni in čisti kri. — Sok iz svežih korenin, listja in 'stebel lajša bolezni pljuč, jeter in prebavil. Jemati pa ne smemo teh zdravi dolgo časa, ker lahko škodujejo prebavilom.
Če je le mogoče, sejmo krnisko peso
v vrste kar na stalno mesto. Taka pesa nam da mnogo večji pridelek, kakor pa če jo presajamo.
Bolj ko kdaj poprej naj ima kmečka gospodinja stalno pred očmi živo resnico, ki velja za njo kot edina in neizpodbitna, namreč:	Najprej pridelaj
in priredi, nato šele uporabljaj!11 Če ne boš pridelala doma na gruntu, če ti ne 30 dala pridelkov njiva, vrt, sadovnjak, če ne bo prireje pri živini, od česa boš kuhala? Ali boš mar šla po živila k trgovcu, v mesnico, na trg? Tam so živila-samo za denar in tam so živila za tiste, ki grunta nimajo! — Za kmeta pa naj velja zapoved: pridelaj in od tega živi! Zato je tale čas in so tile pomladanski dnevi za nas kmečke ljudi nad vse važni, ker je od njih odvisno, kaj in koliko bomo drugo leto imeli za prehrano ljudi in živine. — Gospodinja! Nujno se boš morala z gospodarjem pogovoriti, koliko se bo spomladi vsejalo, koliko in kaj vsadi-o, kako gnojilo. Vsak košček zemlje mora biti obdelan, da bo hrane drugo eto dovolj. Vse bo prav prišlo, kar aoš pridelala!
Spomladansko oranje je često nepotrebno in škodljivo; na težki zemlji povzroča kepe in uničuje koristno delo zimskega mraza, ki je bil zemljo zrahljal. Peščena zemlja pa se zaradi spomladanskega oranja izsuši v gornji plasti, kjer potem manjka koreninam mladih rastlin, ki so še plitve, potrebne vlage. Če smo njivo jeseni primerno pripravili, obdelamo zemljo spomladi samo s kutivatorjem in z brano.
Proti snetjavosti moramo oves pred setvijo dobro razkužiti z abavitom ali ceretanom; le tako ga obvarujemo pra-šnate snetjavosti, ki dela ponekod veliko škode. Za 100 kil ovsa rabimo 300 gram praška.
Gora Atos
Pri Solunu se obala Egejskega morja vzboči v polotok Halkidike, kateri pošilja proti jugu tri ozke podaljške, tako da se zdi, kakor da steza polotok tri dolge prste v morje. Vzhodni med njimi se imenuje Atos ali Sveta gora in ima že od nekdaj samo moške pribi-valce —- menihe, ki prebivajo ali v samostanih ali pa v meniških vaseh in kočah.
Tujec, ki hoče obiskati Sveto goro, ima najlažji dostop do nje z morja. Izkrca se v luki Dafni, odkoder dospe v glavno mesto Karejo. Že ta pot ob pobočju navzgor je užitek. Potnik stopa skozi gozdove borov in zimzelenih hrastov, skozi lavorjeve gaje, pod cipresamimi in pinijami, pa še mimo oljčnih nasadov, vinogradov in sadovnjakov. Mestoma oživlja pokrajino kak gorski potoček. Tu in tam zazre oko osamljene meniške vasice, ki čepe sredi zelenja na strmih rebrih planine. V Kareji mora potnik prositi za dovoljenje, da sme prestopiti prag samostanov. Komur ne primanjkuje niti denarja niti zanimanja in časa, lahko obišče vse samostane po vrsti. Samo paziti mora, da se zglasi pred samostanom, preden sonce zaide, kajti ob tej uri se vrata zapro in potem ostanejo vso noč zaklenjena. To je stara navada, ki jo je menihom vsilila izkušnja. V prejšnjih časih se j,e večkrat pripetilo, da so skušali roparji, preoblečeni v romarje, pod okriljem noči priti v samostan.
Sploh je bila skrb za varnost ena poglavitnih nalog samostanov, ki so se radi bližine morja morali vsak čas nadejati roparskih obiskov. Zato so jih gradili tako, da so nastali trdni gradovi. Večnadstropne stavbe iz debelega zidovja oklepajo v sklenjenem obroču osrednje dvorišče. Na zunanji strani so okna tako visoko nad zemljo, da jih na lestvah ni mogoče doseči. Edinole skozi široka, skrbno varovana vrata je mogoče priti v notranjošt.
Med najznamenitejše atoške samostane štejejo Iberski samostan, ki ima osem cerkva, ki se odlikujejo zlasti po svojih stenskih slikah. Dalje bolgarski samostan Zograf, srbski samostan Hi-landar in končno Vatoped, ki Je'Daj-bogatejši samostan Svete gore ter ima izredno slikovito lego neposredrio nad morskim zalivom. Ni ga samostana na vsem Atosu, ki bi se mogel glede rokopisnih zakladov meriti z Vatopedom.
viti najnujnejša dela: ob toplem .vremenu preglejmo najprej vse družine in se prepričajmo, ali ima panj v redu matico, ali je dovolj živalen in primerno zaležen in ali ima dovolj hrane. Glede matice ugotovitev ne bo težka; če je ta lepa, strnjena zalega, je glede matice družina v redu. Če v tem času zalege ni, je družina brezmatična. Treba ji je dodati takoj matico ali pa jo združiti. Glede živalnosti pomni, da se slabič ne razvije zlepa in da imaš le izgubo ž njim. Zato bomo šibke družinice pridjali drugim. Važno je ugotoviti v vsakem panju medeno zalogo. Pomisliti je treba, da družina zdaj Vsak dan več porabi in da utegne biti pomlad neugodna. Povprečno porabi sedaj družina na mesec do 3 kil medu, do konca aprila pa mora zadržati z zimsko zalogo. Z ozirom na spomladansko pašo si lahko vsak sam približno izračuna, koliko morajo družine imeti medene zaloge. Če je nimajo dovolj, pohiti z dokrmljenjem. — Vsa ta opravila izjvršuj naglo, ne razkopavaj preveč gnezda, po pregledu panje zopet toplo zapaži in jih pusti v miru. Odeje ne odstrani do srede maja.
Naša opravila na vrtu v prihodnjih 14 dneh. Sedaj, ko j,e še nestalno vreme, dnevi topli, noči mrzle, moramo posebej paziti na tople grede. Podnevi jih odpiramo, oziroma‘odkrivamo, zvečer pa zopet pokrijemo, da nam nočni mraz ne poškoduje nežnih sadik. Vrtne ograje, grmičevje in drevje smo večinoma obrezali; pač pa moramo sadno drevje poškropiti z arborinom ali s kakim drugim sredstvom proti škodljivcem. Zemljo pripravimo za setev in saditev. Posaditi moramo grah, čebulček, česen, posejati solato in razne druge zelenjave.
Rokopisov je tu zbranih do 1500. Pa kako redki in dragoceni so! Eden izmed njih je iz 13. stoletja in vsebuje zemljepisne razprave staroveškega učenjaka Ptolomeja iz egiptske Aleksandrije. Vrednost tega rokopisa stopnjujejo starinski, v istjem stoletju risani zemljevidi. V drugem rokopisu lahko čitaš 17 poglavij iz spisov starogrškega geografa Strabona.
Noben samostan ne pogreša knjižnice in v vsaki so nakopičeni zakladi v obliki starih bizantinskih, slovanskih in drugih rokopisov in knjig. Prav tako hrani sleherni samostan zbirko vladarskih pisem iz najrazličnejših dob. Zlati pečati, s katerimi so listine opremljene, že od zunaj zgovorno pričajo, da so nastale prav v senci prestolov. Za starine navdušenim tujcem, ki so se pred stoletji oglašali na Atosu, so menihi radi dovolili, da vzamejo kako malenkost s seboj. Tako se je marsikatera atoška dragocenost preselila v evropske knjižnice.
Da boš dolgo živel . , . Zdravniki so ugotovili, da se je zadnja leta povprečna dolgost človeškega življenja dvignila. Verjetno je, da bodo naši potomci živeli še več časa in sicer tudi nad sto let. Zanimiva je tudi ugotovitev nekega zdravnika, da poročeni ljudje delj časa živijo kakor samci. Ta zdravnik dalje trdi, da navadno žena preživi moža. Povprečno živi ženska štiri leta več kakor moški. Recept, ki ga daje ta zdravnik za dolgo «življenje, je navidezno silno enostaven. Človek naj ne živi v prehitrem tempu, mirno naj začne svoj dan in naj vstane rajši nekaj minut prej, samo da lahko mirno po-užije zajutrek in tudi z umirjenim korakom odide na delo. Kdor dela duševno, ta naj ne zanemarja telesnega gi-banija in naj izvede dnevno nekaj telesnih vaj.
Dolina rož. Okrog 200 km vzhodno od Sofije, v srcu Bolgarije, se razprostira presladko „polje rož“. S severa se boči visoki Balkan, z juga Črna gora, po sredi tega polja teče reka Tundža. Kazanlik sredi doline, mesto rož ... Prebivalci blizu 18 okrajev so že vsak dan pri delu, da bi čim bolj prerahljali to širno rožno polje, ki ga ni podobnega na svetu, za kraljico rož-vrtnico. Rožno gospodarstvo, pravijo bolgarski kmetje, datira v vaseh ob obrežjih Tundže že iz 12 stoletja. Od takrat torej že prehranjuje vrtnica stotine bolgarskih vasi.
Selitev ptic in luna. Ptice navadno potujejo ponoči. Vse kaže, da najraje izberejo za potovanje čas polne lune, da jim ta sveti. Včasih se ptice napravijo na pot eden ali dva dni pred nastopom polne lune in na to odločitev vplivajo vremenske razmere. Da je temu tako, je pokazala ugotovitev, da se ptice vsakih 15 let Odpravijo na pot točno isti dan v mesecu; to se razlaga z luninimi menami, ki se stalno ponavljajo ob določenih dnevih.
Sončne pege in vulkani. Strokovnjaki so že davno trdili, da je med vulkani in sončnimi pegami nekaka zveza. Zapazili so namreč neko vspored-nost med obema naravnima pojavama že leta 1818 in 1840. Od leta 1840 do 1875 pa so intenzivneje pazili in ugotovili, da so vulkani na zemlji najne-mirnejši vprav takrat, ko ima sonce največ peg.
Pisemski papir iz bakra. Radi prevelike množine bakra so se tovarne v Arizoni odločile, da bodo izdelovale iz te kovine pisemski papir, dopisnice in podobno, seveda v tenki obliki. Ta pisemski papir bo imel to predn'ost, da bodo črke neizbrisne. Mnogim ljudem pa ta prednost ne bo všeč.
Svetovni muzej noš se nahaja v Neu-stadtu pri Coburgu. Tu lahko vidite noše iz Koreje, Japonske, Liberije, Laponske, Jave, Maroka in dvajset drugih držav.
Koliko cerkva ima Rim. Po zadnjih podatkih vemo, da ima Rim 390 cerkva, 160 javnih in zasebnih kapel in 53 mo-ivnic. Poleg tega ima Rim skupno 44 crščanskih pokopališč.
Stava. ,,Mama, jaz sem pa s sosedovim Frančkom nekaj stavil." — Mama: „Kaj pa?“ — Tonček: „Stavil sem svojo kapo, da je moja mama najboljša na svetu in da mi bo še danes dala 30 pfeni-jev za sladkorčke." — Mama: „0.j ti paglavec ti! Niti pfeneja ne dobiš ..." — Tonček: ,,Ampak mama, tega pa vendar ne boš pustila, da bi stavo izgubil in moral Frančku dati kapo!?"
Urednik:	Dr. Vinko Z Witter, Klagenfurt,
Achatzelgasse 7. — Založnik: Dr. Franc Petek, VOlkermarkt. — Tiskarna Joh. Leon sen., Klagenfurt, Dom gasse 17 , Veljavna je inseratna tarifa 2.
Vabilo
na 12. redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Ledi n c a h r. z. z. n. z. ki se vrši dne 30. marca 1941 ob 15.30 uri pop. v poso-jilničnih prostorih pri Čemernjaku na Pečnici.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1940,
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ne bi bilo zadostno število članov navzočih, se vrši na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
Hranilnica in posojilnica za Št. J a n ž v R. in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo
na 48. redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 6. aprila 1941. ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni pri Tišlar-ju v Št. Janžu v R.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	čitanje revizijskega poročila,
3.	Poročilo načelstva in rač. pregledovalcev,
4.	Odobritev računskega zaključka za
48. poslovno leto 1940,
5.	Razdelitev čistega dobička,
6.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom vrši drug občni zbor ki sklepa brez ozira na udeležbo. (§ 35. zadružnih pravil.)
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
V čebelnjaku bo treba čimprej opra-
Po STzetu naoKoU