Leto IV. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1928 43. štev. Zmagovalec pri Solunu med Slovenci " V zadnjem času mnogo čujemo o Solunu in tako si je najbrže že vsakdo na jasnem, kje je to mesto. Citali smo med vojsko o velikem grškem pomorskem mestu, ki se nahaja na skrajni točki grške celine in kamor se je umaknil ostanek slavne srbske vojske. Veliko solunsko luko so močno utrdili, bila je pa posebno zavarovana z morske strani po velikih vojnih ladjah, ki so bile oborožene z največjimi in najmodernejšimi topovi. Ker vodi vhod v solunsko luko po raznih prirodnih kanalih in morskih ožinah, so ladiije lahko zavarovali pred napadi podmornic, ki so se poskušale vtihotapiti v luko, da bi uničile brodovje antarote. Pa tudi s suhega ima Solun jako močno prirodno zaledje. Mestno okolico obdajajo visoke planine, ki smo jih videli slikane že na prejšnjih slikah našega •lista.:, , „,,, , Poleg srbskih čet so bile zbrane tudi angleške, italijanske in francoske čete. Slednjih je bilo največ. Kasneje so prišli iz Rusije tudi močni oddelki jugo-slovenskih dobrovoljcev, med katerimi so tvorili večino Hrvatje In Slovenci. Italijani niso posebno radi puščali slovanskih ujetnikov na solunsko fronito, kazali so že takrat neko posebno mržnjo napram našim ljudem. Vrhovni komandanti teh oddelkov so bili po večini Angleži in Francozi. Glavne operacijo in, to obrambo, posebno pa napade pa je vodil slavni francoski maršal Franchet d' Esperey. Maršal Lodis Feliks Marie Francois Franchet d' Esperey je potomec stare francoske plemiške rodbine. Rojen je bil leta 1856., torej je mož že precej prileten, a kljub temu zelo krepak, kajti drugače bi mu ne bili mogli zaupati tako važnih poslov, ki jih je sijajno izvedel. V vojaški stan je vstopil že v miadosti. Ker je bil zelo priden in nadarjen je hitro napredoval. Nadalje pa mu je bila vojašlka sreča, od katere mnogo zavise veilike zmage, zelo naklonjena. Takoj ob pričetku svetovne vojne 1. 1814. je bil komandant divizije v Franciji ob reki Mami, kjer se je bila ena izmde prvih največjih bitk med Nemci in Francozi, ki je bila zelo merodajna za splošen potek vojne. Ker se je izkazal kot spreten vojskovodja, so ga določili v juliju 1. 1918. za vrhovnega komandanta solunske fronte. Po kratkih treh mesecih se je vršili napad solunskih čet na vojsko centralnih držav pod vodstvom maršala Espereyain prizadejal sovražniku ogromne izgube. Izvršil se je slavni solunski predor, ki so ga te dni praznovali v Beogradu. — Pri tej priliki je posetil našo prestolico seveda tudi vrhovni komandant tiste armade, ki je povzročila za nas Jugoslovene velevažen, srečen dogodek. Ko pa je bil maršal d' Esparey v Beogradu kot gost našega vladarja, ga je le-ta opozoril tudi na krasoto Slovenije in sklenil je zaradi tega, da si ogloda naše kraje. — V Ljubljana je dospel v sredo 17. oktobra popoldne v kraljevem salonskem vozu, ki je bil priklopljea osebnemu vlaku, prihajajočemu iz Splita pTeko Zagreba. Sprejem je bil zelo veličasten. Ža poi ure pred prihodom vlaka se je zbrala na glavnem kolodvoru velika množica ljudi, da pozdravi solunskega zmagovalca. Zbrani so bili številni vojaški in civilni predstavniki kakor tudi zastopniki raznih društev. Poleg konzularnega zbora so pričakovali visokega gosta poveljnik dravske divizijska Oblasti, veliki župan z uradni-štvom, predsednik viš. sodišča z mnogimi sodniki, narodni poslanec dr. Kramer, mestni župan dr. Puc z občinskimi svetovalci, rektor univerze dr. Vidmar, namestnik ljubljanskega škofa stolni dekan Nadrahi, pesnik Oton Župančič in šel razni drugi. Pri prihodu ga je pozdravil kot prvi ljubljanski župan dr. Puc v imenu mesta Ljubljane. Za ta pozdrav se je maršal, ki je bil oblečen v civilno obleko prav prisrčno zahvalil. Omenil je pri tej priliki, kako ga je baš kralj Aleksander napotil v našo kraje, češ: »Le oglejte si najlepši del naše države, ki ga jaz, kraljica in naša otroka tako ljubimo, da prebijemo tam vso poletje!« Odločil se je radi tega, da poseti pri vrnitvi v svojo domovino tudi Slovenijo in da prebije nekaj časa v Ljubljani. Poudarjal je, da prihaja med Slovence kot turist. Izrazil je željo, da bi si pred vsem rad ogledal muzej in knjižnico. Pripomnil je, da dobro pozna zgodovino Ljubljane. To je seveda prav gotovo prav laskavo za vse Slovence. V spremstvu divizijonarja se je nato odpeljal po z zastavami okrašenih ulicah, kjer ga je pozdravljala posebno šolska mladina, v hotel Union, kjer so mu določili stanovanje. Visoki gost je posetil več ljubljanskih predstavnikov oblasti iu se je posebno zanimal za znanstvene in zgodovinske zanimivost^ Prihodnji dan pa si je ogledal tudi naš divni Bled. Martin Cilenšek, velik prijatelj prirode, ki je spisal veliko zelo poučno kn jigo o naših škodljivih rastlinah, je praznoval te dni 801etnico že nastopila in krasno odigrala svojo lepo viogo Desno: Upravnik vojne mije div. general Josip Kostič Spodaj: Ob cesti vodeči iz Jesenic proti Hrušici so našH preteSeni ponedeljek zjutraj truplo mladega Makedonca Cirila Hrističa. Kakor so kasneje ugotovili ga je umoril neki njegov znanec, ki so videli v Hrističevi družbi Umor je bil izvršen iz politične mržne ®ovenski orožniki v Pirotu. Z leve na desno: Jurca Matevž, Urh Matevž, Šunta Franc, jUrfka Mikrut, Lovro Spajič, Franc Šviged, Edvaird Semec, Franc Strašnik Oh. Bdaler, znani ljubljanski zdravnik, ld kaj ffad pomaga tudi revežem, je te dni zdrav bi i Na desni: Častniki potopljene podmornice »Ondine«, U ao. se potopili. Zgoraj komandant podmornice Jakob \Vidmer Hudodelec I. Pistotnik iz Mozirja, ki Je lani pobegnil iz kaznilnice. Sedaj so ga dobili hi zopet zaprti Na levi: France Marko Vič, bivši frančiškan in orlovski organizator je bil sedaj aretiran v Zagrebu radi ponarejanja dolarskih čekov. Možakar je hotel dvigniti denar z goljufivimi ponarejenimi papirji Desno: Te dni so preizkusih, kako izredno moč imajo Chevrolet avtomobili. Ti avtomobili so bili obloženi z 2000 kg, pa so vendar prevozih Ljubelj Na levi: France Mulaček je te