CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	$2.00
Za ZDA...............	3.00
Za pol leta ...........	1.25
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
•	•	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V .	• •
Vol. 1 No. 12.			Priče 5.	TORONTO, ONTARIO ČETRTEK 31 DECEMBRA, 1942.	Cena 5c.		Leto 1 Štev. 12
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija"
Glavna komanda Narodne Osvobodilne armade v Jugoslaviji, je dne 18 decembra oddala naslednji odgovor radi neresničnega poročila o borbi v Jugoslaviji, katerega da je priobčil New-jorški Times.
Omenjeno poročilo daje zasluge za zmago v nedavnih borbah v Jugoslaviji Mihajloviču* kar pa da ni resnično. Namreč še povrh vsega glavna komanda Narodne Osvobodilne Vojske v Jugoslaviji, poživlja zavezniško delegacijo, da pride na lice mesta in se prepriča o resnici osvobodilne borbe, kar bi edino pomagalo pojasniti v marsikaterem oziru anti-fašističnega javnega mnenja v svetu.
"Borbo v bližini mesta Srbobran v Vojvodini, so vodili partizani in ne Mihaj-lovičevi četniki. Ravno tako niso se borili proti Nemcev pri Danilovgrad, ker nemški vojakov ni nikjer v črnigori. V črnigori so Italijani in z katerimi so neznatni oddelek četnikov v zvezi v borbi proti partizanom.
Nihče ne ve v Kaponiki
o neki borbi četnikov, toda zna se o borbah partizanov. Vsled tega so poročila o zaslugah Mihajloviča v teh borbah* neresnična razen v vasi Semec v vzhodni Bosni, kjer so Mihajlovičevi četniki se spopadli z ustašami.
Poročilo omenjeno v Nju-jorškem Times, ne odgovarja resnici in je naravnost neverjetno ali se more kaj takega priobčevati v časopisih zavezniških državah. Tembolj ako računamo na vso požrtvovalnost in gotove žrtve, ki jih podnašajo osvobodilni oddelki Narodne O-svobodilne vojske Jugoslavije, pri tem, ko razbijajo želežniški promet sovražnikove vojske in materijala, namenjen v Afriko in kjer četniški oddelki na več krajih stražijo ta promet* kako bi neovirano prispel na svoje mesto.
Dalje Svobodna Jugoslavija in glavna komanda poživlja zavezniško delegacijo, predstavnike zavezniških idržav, da pride na lice mesta v osvobojene kraje Jugoslavije, ter se prepriča o resnici o Mihajloviču in njegovem delu." •
PREGLED SOVJETSKO-NEŠKE FRONTE
RDEČA ARMADA V OFENZIVI NA VEČ KRAJEV. RAČUNA SE DA JE Z PRODOROM NA ROSTOV, NAD MILIJON NACISTIČNE SILE OBKOLJENO. OGROMNA ZALOGA OROŽJA JE PADLA V ROKE RDEČE ARMADE, TER NAD STO TISOČ VJETNIKOV.
CANKARJEVA BRIGADA
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" iz starega kraja med drugim o tamkajš-nih borbah rodoljubnih in partizanskih oddelkov proti .okupatorskih sil, poroča o brigadi "Cankarja".
V zadnji borbi pri Metliki, oddelki 13 hrvaške brigade, skupno z brigado Cankarja, zajeli so večje število vjetnikov, med temi čet-niškega častnika Kap. Do-brivoje Vasilevič.
Dozdeva se da je pod zadnje čase vodstvo četnikov, poslalo omenjenega častnika Vasiljeviča, da v Sloveniji organizira oddelke pod imenom "Bela straža" (Whi-te Gurads). Namen organi-
ziranja "bele straže" sedaj v Sloveniji, ko je ta enotna in združena, je jasen. Tembolj, ako se spom-nemo na zavetje belogardistov v Jugoslaviji, kateri so pomagali pri teroriziranju jugoslovanskih državljanov in so bili v večjem nameščenci na visokih položajih. Torej tudi sedaj je njim položaj prvotna naloga* zatem šele pridejo na vrsto narodni interesi. Sreča je v tem, da je takoj ob prihodu poveljnika "bele straže", ki je prišel da organizira tam o-menjene oddelke, prišel v roke Narodnih in rodoljubnih oddelkov. Ti bodo sigurno mu dali priznanje . . .
V teku je peta ofenziva Rdeče Armade katera točasno prodira proti Rostovu od Vorožneža na Don reki* ter z tem postavlja kavkaško fronto, namreč najglavnejšo nacistično silo, ki se jo računa vred pri Stalingradu in Milerevo nad eden milijon v past.
Ofenziva ena za drugom so bile tako izvrstno vpeljane proti nacističnim silam, da je ta na več krajih odstopala v popolnem neredu, zapuščajoč za seboj ogromno količino orožja vseh vrst, municijska skladišča — skladišča živeža in pri tem cel vlak naložen z vojaškimi letali na potu za pomoč. Da je ofenziva bila izvršno vpe-lajna razvidno je iz tega, da
ZAVEZNIŠKI FRONT V AFRIKI
ZNAČAJNI GOVOR BANA ŠOBAŠIČA V SAN FRANGISCO
Dr. Ivan šubašič, je na zborovanju v San Francisco, podal značajni govor o zgodovini Jugoslavije, njenega razvoja in tekoče borbe za osvobojenje. Radi prostora se smo morali omejiti za priobčitev celega govora, ter le v najvažnejših stavkih priobčujemo njegov govor.
"Kot ban Hrvatske, odgovoren sem kroni in narodu. Opominjam iz tega mesta na razdorno vlogo nekih krogov jugoslovanske diplomacije* ter še posebej opominjam z tem predstojnike take diplomacije. Diplomati so samo uslužbenci, a uslužbenci ne bi nikdar delali tega, kar ne žele njihovi predstojniki da delajo. V zadnjih 25 let, jugoslovanska diplomacija, ni delala v svoji ogromni večini, kot je morala delati v interesu naroda in države.
Osemnajst mesecev jugoslovanska vlada odlaže povedati jasno besedo o bodo-
čnosti • države Jugoslavije. Jast to ne imenujem politikom, ampak enostavnom po-litičnom špekulacijom — špekulacijom inostranskemu narodu* njegovi duši in potreb. Iz Pacifika pošiljam javni protest proti slabosti in neodločnosti, ker nas bo čas in prilike prekoračili. Z takim delom njene vlade, Jugoslavija se poleg brezk-rajnih žrtev, lahko znajde na klopi premaganih. Konkretno ne tožim nikogar, ampak zahtevam izpraševanje zavesti od vsakega, počevši od samega sebe in od svojih hrvatskih sodru-gov v vladi.
Vladajoči del vlade v Londonu, nosi danes težke odgovornosti s ozirom borbe naroda v Jugoslaviji. Naš narod se na vsih bojnih črtah bori* gol in bos, brez hrane, orožja, proti Hitlerja, fašizma in njegovih kvi-zlingov. Nasprotja in raz-(Nadalje na 4 strani)
Britska osma armada prodira točasno ob Wadi, Bei el Chebir, 185 milj od Tri-poli. Romelova osiščna sila se upira na več krajih, toda brez uspešno. Osma ormada, podprta z tanki, prodira ob obrežju Sredozemskega morja in goni sovražnika pred seboj. Na nekih krajih sovražnik odstopa, brez da bi dajal odpor, se glasi poročilo iz fronte.
Ravno tako ameriške čete napredujejo v pravcu Tuni-sia in Tripolitana. Vkljub temu da deževno vreme ovira večje operacije na bojni črti, se zavezniške čete približujejo Tunisi, glavni pomorski luki ob Sredozemskem morju. Tem so se pridružile tudi francoske čete, katere so v zadnjih dneh izvedle nekoliko uspešnih napadov na sovražnika in pri temzajele večje število nemškega in laškega vojaštva.
Na Pacifiku, zavezniške armade zadajejo dobre u-darce Japoncem. Poročilo iz fronte pove, da so borbe za vsaki jard ozemlja v teku pri Buna, kjer se z tem ogroža glavna zapadna letalska baza Japoncev. Večji spopadi so bili izvedeni pri New Guinea, kjer je bilo predvsem aktivno zavezniško topništvo, podpirajoč pehotne oddelke v napadih na japonske položaje.
PADEC JUGOLOVAN-SKE VLADE
London. — Momčilo Nin-čič, minister za zunanjne zadeve in več drugih ministrov podalo je odstavko na svoje položaje po enodnevni vroči debati na seji kabineta. V tej csti se govori, da Draža Mihajlovič, ostane na svojem položaju,, kot vojni minister v jugoslovanski vladi v Londonu.
Dozdeva se o padcu Jugoslovanske vlade, da je padla vseld svoje nemoči s ozirom
so Nemci z namnom da spre-čijo "nepremagljivce" v odstopanju in bežanju na vse kraje,, metali bombe na njih.
Iz dosedajnih poročil tekoče ofenzive razodeva se jasno iz zavzetega obsega o-zemlja po Rdeči Armadi. aRčuna se, da je že zdaj večji, kakor je bil v ofenzivi lanskega leta pri Moskvi.
Medtem niso dospela še poročila, ki bi dajala skupni pregled zaplenjenega orožja in municije. Toda računa se v ogromnih številkah raznovrsten velikosti topov, strojnic, minometov, transportnih trokov,, konjev in nešteto skladišč z municijo in živežem. Ravno tako število vjetnikov sega nad sto tisoč, medtem ko so izgube v mrtvih ogromne.
Dokler je Rdeča Armada v ofenzivi na kakvaški, pri Stalingradu in od Vorožneža bojne črte ob Don reki, je ta istočasno ob Rževu in Veliki Luki. Na vsih krajih boj ne žrte v tekoči ofenzivi, je njeno napredovanje uspešno in v marsikaterih ozirih bliskovito. Z tem je Rdeča Armada že osvobodila večji del Ukrajine in ni zastonj naznanil Molotov, da je na vrsti osvobojenje Ukrajine. Temu pozivu so se odzvali posebej partizani v zaledju sovražnika, kjer so pretrgali na več krajih komunikacije in zvezo s zaledjem.
Iz vsega razvidno je to, da je obkoljena nacistična sila pri Stalingradu, ter točasno ponovno 22 divizij ob Milerevo, ne samo v pasti in obruču Rdeče Armade, marveč stoponjema pred popolnim vničenjem. Vsak poskus pomoči z bojnimi le-
tali, je sprečen z strani sovjetske letalske moči, katera j že vničila nad sto transportnih nacističnih letal.
Vsled tega ni čudno, ko se omenja ob razni priložnosti in publikacijah,, da je Rdeča Armada in narod Sovjetske Unije, dali največje božično darilo in tudi novega leta 1943 z tem, ko se nacistična sila nahaja v razkrajanju na vsih krajih bojne črte v Sovjetski Uniji. To je navečje darilo in voščilo k božičnim in novega leta praznikom, kot jih je kdaj doživelo narodi in človeštvo v svoji povesti. Toda to darilo zahteva akcijo z naše strani. Zahteva v tekočem letu otvoritev druge fronte v Evropi, za popolni poraz in vničenje fašistične zverine.
TEŽKA ŽELEZNIŠKA
Slovenski borci za svo bodo Jugoslavije
IZJAVA GLAVNEGA POV ELJSTVA
PARTI ZANOV
SLOVENSKIH
Almonte. — Pri tej postaji je prišlo do največje železniške nesreče od leta 1910, dne 27 decembra, katera je zahtevala dosedaj znano 41 mrtvih, ter precejšnje število ranjenih in pretresenih od sunka.
Do nesreče je prišlo, ko je vojaški vlak na potu na za-pad* udaril v osebni vlak ob postaji Webbwood, Ont., ter pri tem razbil tri vagona osebnega vlaka.
Druga nesreča se je dogodila 10 milj vstran od North Bay, ko sta se trčila 2 tovorna vlaka. Dosedaj znano je 41 mrtvih in 155 oseb ranjenih v obeh nesrečah.
"S ozirom na delo izmišljene laži ki jih širijo med svet belogardistični agenti, da so Slovenski ali pa kateri koli partizani se pridružili vojski Draže Mihajloviča; ter s ozirom pripisujoč zasluge glede uspeha v preteklih borbah Dražinih oficirjev — izjavljamo:
Prvič: Naspram poročilo ki ga je sprejelo glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet od Vrhovnega poveljstva Narodne Osvobodilne vojske v Jugoslaviji, se nikjer ne zatrjuje, če tudi so bili poskusi zato, da je prišlo do nekega sporazuma z Dražom in predvsem iz več razlogov.
a) Zato, ker niti neobsto-ja neka vojska Draže. Njegovi ostanki v Srbiji, pridružili so se Nedičevi vojski, proti katere partizani vodijo odločno borbo. V Bosni roparski ostanki —ezdimira Dangiča, delno, ko so prešli Drino, so se tam spojili z Italijani proti partizanov. In v črnigori pa, sicer na črti Goražde-Plevlje, ko so navalili proti partizanom pri Nikšiču, so bili popolnoma
poraženi in pobiti. Drugod v Jugoslaviji ni bilo vojske Draže.
b) Iz . gornjega sledi, da bi vsak sporazum v takem oziru bil le izdajstvo narodnih interesov Jugoslavije.
Drugič: V Sloveniji v borbi prosti okupatorskih sil, ni bilo prej in tudi točasno ni Dražinih čet ali pa oficirjev. Vse borbe vprejšnjih in zadnjih dni, vddili so organizirani in močni partizanski oddelki, pod vodstvom svojih poveljnikov preizkušenih v borbi pretekle zime.
Tretjič: Še enkrat ponavljamo, da bo partizanska o-blast na temelju sklepa Narodne Osvobodilne borbe, brez obzira streljala vsakega zai katerega se dokaže, da vstavlja oborožane čete z namenom borbe proti narodnih in rodoljubnih partizanskih oddelkov.
Na bojnih postojankah v Sloveniji dne 15 maja 1942.
Za glavno poveljstvo Slovenskih Partizanskih Oddelkov :
Peter Strugar, koamndir,
Jernej Posavec, komisar.
NOVOLETNE ČESTITKE IZ MOŠKE
NAJ BO LET0 1943 ZMAGOVITO LETO
Toronto. — Ob sklepu Novega leta navadno poleg čestitk, pregledujemo naš uspeh bodisi v društvenem, organizacijskem ali pa gospodarskem vprašanju. Toda v naslednjem letu se postavljajo pred nas drugačni računi, drugačne naloge, kakor je to bilo kdaj prej.
Nahajamo se že tri leta v vojni in nastopa četrto, že sama beseda vojna nas sili k spoznanju številnih zadev, tembolj ko vemo da je vojna ljudstva v svetu v splošnem za obstoj naroda in človeštva. Brezštevilne žrtve dragi rojaki in rojakinje se naštevajo in se njihova imena pišejo v seznam ene grenke in najbolj strašne dobe človeštva. Vendar pa z nastopom Novega leta, nahajamo se pred vprašanjem, da se vojna nadaljuje
na nezadovoljstvo narodnih interesov, ter vse večji potrebi rešitv spora izmed Narodne Osvobodilne Armade in četnikov Draže Mihajloviča.
in težko je odločiti datum koncu. Ta se nadaljuje in zahteva novih žrtev; zahteva ponovno in ponovno razno dajatev v naslednjem letu zato, ker naslednje leto bo moralo odločiti poleg raznih drugih zadev tudi zmago nad sovražnikom.
Torej v imenu odbora odseka Zveze Kanadskih Slovencev iz Toronta, dragi rojaki in rojakinje brez izjeme kje se nahajali in kjer pripadali, apeliramo na vas, da nam bo naslednje leto pot enotnosti bratstva in e-notnega sodelovanja v teh velikih nalogah pred naši in drugimi, narodi. Sodelujmo skupno in enotno, ker edino to je pravilno pot in najboljša moč za zmago nad fašizmom.
Ob sklepu želimo izročiti tem potom novoletno voščilo vsim članom in članicam Zveze Kanadskih Slovencev, ter Slovencem in Slovenkam v splošnem v Kanadi in A-meriki — naj bo geslo leta 1943 — zmagovito leto! Založimo vse kar je v naši moči — da res postane.
Odbor.
Moskva. — Vse-Slovanski odbor iz Moskve, je brzojavno poslal novoletno čestitko, Zvezi Kanadskih Slovencev in listu Edinosti, ki se glasi:
"Pošiljamo vam novoletne pozdrave v želji najboljšega uspeha v podpiranju osvobodilne borbe Slovenskega naroda, kateri junaško barni svojo kulturo in svobodo, proti nemških in italiajnskih invazorjev.
Naj pričuje novo leto 1943, popolni zmagi nad hitlerizmom, kateri je začasno razlastil vašo domovino in gre zatem, da podjarmi vse-slovanske narode.
Nadejamo se, da bo nas-
lednje leto pričalo še bolj tesnejši solidarnosti Slovanskih narodov. Da bodo poleg tudi naši odnošaji zva-mi toliko bolj tesnejši in vezani v naslednjem letu.
Vnaprej pozdravljamo informacije o vaši aktivnosti in vašem delu. Ravno tako o vaših publikacijah se željo, da napišete nekaj člankov za našo publikacijo "Slovani". Prosimo vas, da nam sporočite kakšen mate-rijal želite dobiti od nas".
Za Vse-slovenski odbor v Moskvi,
Božidar Maslarič,
podpredsednik, Vladimir Osminin, tajnik.
ATENTAT NA DARLANA
London. — Na sveti večer izvršen je atentat na Admirala Jean Darlan, prejšnega podpredsednika francoske vlade v Vichy-ju, ter potem ko so zavezniške čete zasedle 8 novembra na severnem obrežju v Afriki, je bil tedaj imenovan glavni predstavnikom francoske kolonije in obenem posredovalec izmed domačega ljudstva in zavezniških sil.
Poročilo zatrjuje, da je bil 20 letni atentator fran-coz, ter je bil takoj ob priči aretiran. Glede njegovega imena se ne omenja ničesar. Vest o atentatu na Darlana* ni povzočila nekega vznemirjena ali pa izgrede. Oblasti so bile pripravne na tozadevno in jim je uspelo obdržati red in mir. Toda je pa povzročila razne presodke v svetu in javnem mnenju v splošnem.
Prvič zaradi tga, ker se je smatralo v nekih krogih Darlana kot nepopolarnega med francoskim ljudstvom,
na katerega se je prav posebno opirala Amerika, kateri naj bi bil poslužil v Afriki za tesnejšo kooperacijo izmed Afriške Unije, ter zavezniki. Drugi krogi pa, niso prijazno gledali na to z strani Velike Britanije. Značilno je, da se zadnja ni dosti zanimala za Darlana,, marveč za sedajnega njegovega namestnika, general Henri Girard.
Iz zavezniških krogov se zatrjuje, da je atentat povzročen z strani osišča, kar bi moralo poslužiti za razkol izmed zaveznikov in domačem prebivalstvom, češ naše vodje pobijajo in hočejo biti popolnoma gospodarji nad nami. Brez dvoma da se bo nacistična propaganda poslužila izkoristiti atentat na Darlana v svoje svrhe. Upati pa je, da ji ne bo uspelo preslepiti očitnega dejstva med ljudstvom, ki dobro pozna nacistične trike in jim ne naseda kar tja ven dan.
"EDINOST"
Published Semi-monthly by the "EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
Kegistered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. N
Novega leta poslanica
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Odločnost in neomajana enotnost v nasledbjem letu za zmago
Z nastopom novega leta in ob pregledu položaja v svetu, se ta nahaja v eni najodločnejši dobi. Vrstijo se stotera in tisočera vprašanja v socijalnih, narodnih m mednarodnih ozirih in predvsem tekoči vojni o katere izhodu odvisna je bodočnost narodov in človeštva.
In naravnost izhod vojne postavlja že sedaj gotove naloge pred svet, narode v svetu, razna društva in organizacije, ter z eno besedo prd svobodoljubeče sile v spo-šnem, da v nasldnjem letu pospešijo vsa produktivna sredstva, pristopijo k odločnejšim akcijam in edmstvo vsih slojev, za pospešitev popolne in končne zmage nad zločinskim sovražnikom narodov in človeštva — fašizmom.
Brez kakoršnega koli dvoma vesti zadnjih dni, navdušujejo svet iz vsih bojnih črt. Na prvem mestu so te iz bojne črte sovjetsko-nemšk fronte. Junaška Rdeča Armada in narodi Sovjetske Unije, katerim se deli priznanje v svetu in prištevajoč si v srečo, da je bila armada in narodi v svetu, kateri so ne samo vzdržali vso odporno silo istočasno ji zadajati tako težke udarce,, da je točasno ta nekoč opevana "nepremagljiva" sila v begu na vse strani.
Z tem se naravnost izmpeminja položaj Zedinjenih narodov v svetu. Položaj, kateri postaja močnejši, bolj enoten in odločen v borbi na bojni črti, ter tudi v zaledju bojne črte. Razni elementi, ki so z svojo odlašajočo politiko bili največja ovira za pravilen razvoj in pospešenju produktivnih sredstev, ter splošne mobilizacije v borbi proti osišču, izgubljajo svojo vrednost ker narod spoznava toliko bolj in bolj preče naloge v tekoči vojni. Poleg tega vojni položaj sredi nalog za vojno in produkcijo vojnih potrebščin, spreminja položaj ljudstva v splošnem, spoznavajoč svojo odločno nalogo tudi v socijalnih vprašanjih. Vse to pomeni da je tekoča vojna — ne navada vojna, ampak vojna za zmago proti najbolj krutega in brezobzirnega sovražnika vsega narodnega in človeškega napredka, ter sredi tega obenem z,a prureditev povojnega sveta na pravični in demokratični podlagi.
Vsled tega tekoči položaj postavlja kakor omenjeno pred vsako skupino, organizacijo in društvo — pred vse svobodoljubeče sile sveta, posebej nalogo v naslednjem letu. Jasno je, da z tem postavlja delno naloge tudi pred kanadske Slovence. Če tudi po svojem številu sicer majhna vejica v veliki družini Zedinjenih narodov, so naši interesi tesno vezani v tej vojni tako glede našega obstoja v naši novi domovini Kanadi,, do katere nas dolžnost veže na prvem mestu, kakor tudi moralno in materijalno podpiranje svobodilne borbe našeg trpečega naroda v starem kraju. Glede uspeha v podpiranju v eni in drugi zadevi, nam je na prvem mestu potrebna enotnost, da dosežemo uspeh izdatnejšega podpiranja in obenem sredi drugih narodnih skupin obvarujemo najboljše* sredstvo kanadskega naroda v borbi proti osišču: Narodno enotnost in odločnost v borbi za vničenje fašistične zveri v letu 1943.
To so naloge ne posameznika, ne posamezne organizacije ali pa društva. To so naloge naroda in narodov v svetu v splošnem. To so naloge, ki ne trpijo sovraštva, zavisti ali pa osebnega preziranja. To so naloge,, ki so nam vsem skupne in nam vsim prinašajo enako vrednost.
Zato zberimo vse sile v naslednjem letu tudi kanadski Slovenci, da bo naš izkaz v podpiranju naše nove do-mpvine Kanade, podpiranju vsih drugih plemenitih stvari, skupen, soglasen in edinstven. Naj nam bo geslo v naslednjem letu: Bratstvo in sloga v borbi proti fašizmu, do popolne in končne zmage!
Bratje in sestre: — Predno bo ta izdaja Edinosti pri spela na dom slehernega naročnika in predno se bodo z njo seznanili tudi drugi či-tatelji, člani in članice Zveze Kanadskih Slovencev — bo nastopilo Novo leto 1943.
Kakor po navadi si bomo ob tem času segali roka v roki v znak novoletnega voščila. Ponekod v zabavni priložnosti, pogovoru pri sosedu-med znanci in prijatelji, te-rd drugog pa zopet na delu v tovarni, na straži in v stre-jskem jarku. Vsepovsod se bodo ponavljali zares lepo zapopadni običaji in pri tem dajali podlago iskrenih želja in čutov do svojcev,, do sorodnikov, staršev bratov in sester. Tembolj v tekoči do bi, ko bodo naše misli segale na razni strani sveta in si skušale odgovarjati na stote-tera vprašanja, vsled strašnih dogodkov v svetu, na bojni črti in predvsem, kaj nam prinaša novo leto — ali bo res nastopilo novo leto, ali se bodo izpolnile želje v marsikaterih ozirih.
Brez dvoma, da bodo poleg vsega drugega čuteše segale naše misli tj,a v staro domovino, do očeta,, matere, brata in sestre, žena in otrok v splošnem. Eden ali pa drugi si bo otiral solze iz obraza ob težkem spominu na svojce — spominu, ki ne more dati odgovora ali so še pri živlenju, kje se nahajajo in kakšno je njihovo živlenje. Obtičale nam bodo pri tem na vsako stezico, cesto in pot, ki je peljala v vas,, mesto ali pa k potoku; ali pa vasi, kjer so se zbirali vaški mladeniči in idekleta, ob nedeljah in praznikih. Spomin v splošnem, kjer se je zbiral naš narod na trgih, šolah, cerkvah in drugih narodnih institucijah.
Pri vsemu vrstili se bodo medsebojni pogovori na preteklost in tekoči položaj v svetu; položaj narodov v zasužnjeni Evropi, ter položaj na bojni črti v svetu; za obstanek in razvoj narodov in človeštva v splošnem. Vrstile se bodo obtožbe v marsikaterih ozirih na razmere "tn okolščine. Tisoči ljudstva v sveto se bodo vprašali^ v strašnih mukah in nezaslišanem. nasilju,, ali bo končno enkrat v povesti človeštva nastopilo res novo leto, ko bo svoboden človek vžival sad svojega dela, brez stra-
hu pred pomanjkanjem in revščino. Ali bo vladala pravica nad krivico, svoboda nad nasiljem, blagostanje nad revščino, kultura,, demokracija in enakopravnost nad barbarstvom in tiranijo. Z eno besedo vrstila se bo nešteta vprašanja,, spre-letavali nas bodo nešteti občutki ob tej priložnosti, raz-motrivajoč eno od nastrajš-nejših dob v povesti narodov in človeštva.
Doba odločnosti v naslednjem letu
Z nastopom novega leta dragi rojaki in rojakinje vsepovsod, kjer se nahajamo, kjer delamo in kjer se zalagamo v tekočem času na strani pravice in svobode — naslednje leto ni navadno leto. Naslednje leto povrhu vsega s ozirom na naš osebni položaj postavlja pred vsako narodno skupino, pred vsako organizacijo, društvo, pred narode in človeštvo v svetu — da odloči svoj pravec; da odloči svoj pristop k eni ali pa drugi strani. Naslednje leto v kolikor nismo do zdaj se odločili,, postavlja to odločnost pred slehernega rodoljuba, pred vsakega tistega, ki ljubi svoj narod, ki ljubi svojo domovino, da si zada sveto prisego eni od najsvetejših nalog pred narodi in svetom v splošnem: Da odločno pristopi vrstam Zedinjenih narodov, da po svoji najboljši zmožnosti podpira borbo za vničenje fašistične zverine, ter z tem pomaga rešiti svet strahot in nasil-stva„ ki ga fašizem vstvarja.
Vničiti fašizem in osvoboditi svet — je naloga pred nami
Tri let^ so pretekla ene najstrašnejše vojne, kar jih pozna zgodovinska povest. Vojna, ki ustvarja pokolj ne samo na bojni črti, ampak nezaslišani pokolj nad prebivalstvom v splošnem. Najboljši prizor nam nudi zasužnjena Evropa. Vsaki dan nas pretresajo strašne vesti iz raznih krajev sveta. Ravno tako iz naše rojstne domovine. Na tisoče in tisoče ljudstva je pobito, na tisoče moških in ženskih je odpeljano na prisilno delo ali pa v koncentracijska taborišča. Na tisoče in tisoče družin je brez strehe, brez potrebne in zadostne hrane. Na tisoče jih umira od la-
Razmere v starem kraju
Od samega pričetka, namreč od poraza jugoslaven-ske armade, narodi v Jugoslaviji, so bili prepuščeni eni najtežji usodi — usodi,, katere izhod je bil gorovje in gozd. Ni bilo organizirane odporne sile, katera bi bila v stanju zaščititi večji obseg pokrajine, ampak razbiti oddelki zbirali so se v one kraje, kateri so bili začasno sovražniku nedostopni in odkoder si je ena ali pa druga skupina ohranila živlenje, pred strašnim nasiljem in zločinstvom, raz-sajajočih laških in nemških fašističnih zločincev, nad prebivalstvom.
Zaprav od tega času nastaja borba posameznih skupin in sicer v napadanju na prometno vez črez jugoslovansko ozemlje. Napadi na posamezne izdajalce,, ter istočasno na gestapovske posadke. Jasno je, da se ni moglo pričakovati večjih vojnih vpadov in operacij vsaj toliko času ,dokler ni prišlo do medsebojne vezanosti takih skupin in organiziranju na organizirani podlagi v izvrševanju večjih in uspešnejših napadov, na transportne vezi, vojaška skladišča in tudi vojaške posadke. Ti napadi so imeli dvojni cilj. Prva naloga je bila brez odlaganja pobiti fašistično silo, sprečiti ji neovirani prevoz orožja, municije in vojaštva na razne bojne črte proti zavezniških armad. In druga pa v tem,- da so se taki oddelki na račun sovražnika istočasno oborožili.
Toda zasledujoči razne vesti od pričetku osvobodilne borbe v Jugoslaviji, dobimo jih z vpadanjem komunističnih skupin. Tako so bila poročila Berlina in tudi jdrugih krogov, katera so kratkomalo vsako večjo akcijo očitala komunistom in z,a komunistične bande. Razviden pregled iz raznih poročil, se ni tam podvzemalo kakoršnega koli odpora z niti ene strani, razen onih skupin in oddelkov, ki so organizirani po gorah in hribih, ter zedinjevajoč ljudstvo na organizirani podlagi za večji in močnejši odpor.
Sedaj pa„ ko Narodna Osvobodilna Vojska Jugoslavije šteje nad tristo tisoč oboroženih mož, ter istočasno ene od najvčjih odpornih sil v zasedeni Evropi, naenkrat
ie prišlo do poslužujoč se z "komunističnim strašilom m vegan u glede priznanja za osvobojene kraje v Jugosla-vm In mesto tega od pred nedavnega času, se je hotelo p i« noma 1Utajiti vlogo partizanskih oddelkov, sestav-Senih od raznih narodnih skupin, ter pod vodstvom sestava Narodne Osvobodilne Fronte.
še posebej se gre tako daleč, da so se vse zasluge pripisovale Mihajloviču,, na račun teh oddelkov. Njegovo stališče se pa hoče opravičiti z tem, češ da čaka na priložnost borbe proti sovražniku.	.
Zares je nekaj čudnega in neurednega z takimi razmerami v starem kraju. Prvič zato, ker opravičiti položaj čakanja na priložnost, da se obrani hiša pred ognjem, ko je ta že v plamenih — je nekaj narobe pri odgovornih faktorjih. Tembolj narobe tudi v tem, ko se hoče partizansko borbp v Jugoslaviji pripisovati, kot po nalogi Sovjetske Unije, mesto nalogi našega in v splošnem vsega svobodoljubečega sveta, brez odlašanja, odločno borbo proti sovražniku, za osvobojenje narodov. To je vendar naloga vsih sil, ki ljubijo svobodo, ki ljubijo svojo domovino. In prav gotovo razmere in okolščine sveta, ter narodni položaj,, zahtevajo odločno akcijo brez izjeme na katerem delu sveta na bojni črti.
Politika odlašanja ima težke izkušnje. Ona je zadala svetu težke rane. Ona je zaprav odgovorna za tekoči po-ložj. To ni vsaj danes tajnost in neka skrivnost, ampak naravnost očitek proti kakoršnega koli omahovanja in čakanja na priložnost, ker to je porazno, ter daja najboljšo podlago edino le sovražniku da se dobro vtabori in obenem pripravi. Vsled tega ne more opravičiti nikogar v Jugoslaviji, še posbej, ko s ta nahaja na križupotju prevoza na razne strani bojnih črt točasno v Evropi in Afriki.
Z eno besedo narodni interesi Jugoslavije zahtevajo priznanje partizanskim oddelkom in prav gotovo, da jim bodo dali priznanje narodi v Jugoslaviji,, brez izjeme na politično, versko ali pa narodno pripadnost. V duho tega jih pozdravljamo in jim dajemo priznanje tudi mi. Pozdravljamo njihovo vodstvo v vojaških in narodnih ozirih.
kot vsled tega, ker si je fašistična zverina nadela nalogo,, ne samo" da vničuje in pobija narod, ampak da ropa in krade vse od kraja narodno imovino. • Fašizem, ki sam po sebi ne pomeni drugega kakor smrt in nasilje proti progre-sa, proti svobodi naroda, proti človeškega napredka, je odgovoren za strahote in nečloveške zločine storjene nad tisoči in tisoči ljudstva v svetu. To je sistem barbarstva, sistem samovoljnih zločincev, ki neizbira sredstva za vničevanje vsega, kar bi imelo služiti kot dokaz narodne povesti, kulture in znanosti. Vsled tega se služijo fašistični zločinci s požigom nekoč svetočih vasi, rušenjem narodnih spomenikov, plenjenjem zgodovinskih vrednosti in dragocenosti in gredo tako daleč, da se imenujejo vstvaritelji "novega reda". Toda narodi v zasužnjeni Evropi, poznajo ustvaritelje novega reda. Poznajo jih po delu in po besedi. Poznajo metode fašizma, ki izkorišča vse brez izjeme na merodostoj-nost, da podjarmi svet in ga tako pripravi v ono dobo srednjega veka suženjstva, katero so narodi in človeštvo v splošnem prezrli in stremijo za napredkom; za človekoljumnljem in svobodo.
Vsa ta neizreciva dejstva naj nas skupno vežejo
Bratje in sestre! Jasno je danes kot je dilo kdaj prej, da nimamo nobene priložnosti za izbiranje. Edino je ena in odločna izbira pred nami. Ta je tesno vezana z našim obstojem in z našo bodočnostjo. Izbrati si moramo pot bratstva in sloge v neslednjem letu. To bo najlepša in najbolj imenitna pot k dosegi onih srečnih dni, ko bodo narodi si segali roka v roki v znak zmage — znak osvobojenja.
Naj nas v naslednjem letu vežejo misli in dejanja bolj kot kdaj prej k tem svetim nalogam. Odstranimo iz svoje sredine vse, kar bi imelo škodovati naši slogi in naši vzajemnosti sredi raznih narodnih skupin, sredi^ kanadskega naroda; sredi naše nove domovine in obenem zaveznice našega junaškega naroda. Naj nas veže junaško držanje in junaška borba Rdeče Armade v borbi za osvobojnje sveta od fašistične tiranije. Naj nas veže vsak poziv k podpiranju vojnih naporov naših junaških zaveznikov v splošnem. Naj nas veže ena zamisel ena volja in enako rodoljubna zvestoba do našega in drugih trpečih narodov v svetu,, da je nastopil čas pre-porojenja; da je nastopilo leto, katero mora odločiti pravec srečne in enakopravne, ter svobodne bodočnosti za narod in za človeka.
Balkanski narodi proti Habsburškemu načrtu
Naslednji govor je imel črez radio v New Yorku znani radio komentator, Arthur Hale, ki se glasi:
"Demokratični predštavi-niki onih narodov, katere so nekdaj zatirali Habsbur-žani„ prinašajo na dan vedno nove informacije, da bi zaprli pot monorhističnim koristolovcem, ki bi hoteli uporabiti v svoj prid ustanovitev avstrijske legije v okvirju vojske Zedinjenih Držav.
Spominjali se boste, da je začel to prerekanje neki Oton Habsburški, ki si je preskrbel s strani vojnega sekretarja Stimson-a pismo ki pozdravlja kot dobrodošlico pomoč Habsburžana pri zbiranju legije. Otonovi po-magači so takoj zgrabili priliko is začeli zlorabljati to pismo, češ da je znjim sprejeta teza Habsbuških sanj, da se z Otonom na čelu obnovi staro Avstro—Ogersko cesarstvo. Kar je seveda izzvalo oštre proteste.
Vojni sekretar Stimson je odgovoril na enega aeh protestov s pismom v katerem je razložil,, da mu je dobrodošla pomoč ne le enega, ki ga je nazval "nadvojvodo", temveč podpora vseh Avstrijcev. Avstrijski delav-kretarju Stimsonu in izjavil poleg drugega: "Kostituci-•j,a Avstrijske Republike, ni nikdar priznala nobenega nadvojvodo ali sličnega, ker je bila zgrajena istih idealih in načelih kakor konstituci-ja Zedinjesih Držav. Gosp. Oton Habsburški, pa ni nikdar hotel priznati konsti-tucijo naše demokratične dežele in ni nikdar prišel nazaj v Avstrijo odkar je prekoračil svQje šesto leto. •
Navajam še nekatera druga zanimiva dejsttva,, ki sem jih prejel od. avstrijskih sku-pis. Oton ima zdaj trideset
let, a dozdaj niso niti on sam, niti njegova dva brata pokazali nobenega zanimanja za boje vprid Avstriji, akoravno je že štiri leta od tega, dokar je Hitler zasedel Avstrijo. Mogli bi se bili vpisati najmanj v pol tuse-ta vojsk, ki so v boju s Hitlerjem. Zdaj pa, ko o zmagi Zedinjenih narodov ne more biti več nobenega dvoma,, bi Oton hotel postati agent za nabijanje avstrijskega polka in to kljub temu, da še vedno ne vemo, dali namerava on sam aktivno služiti.
Oton se baje nahaja v tej deželi na podlagi belgejske-ga diplomatskega potnega lista. Tako mu je uspelo, da se izogne vpoklicu v vojaško službo, a neobjasnjeno je ostalo, kako je mogoče, da on zastopa Belgijo v kateremkoli diplomatičnem poslu. Nejasno je tudi,, ali sta njegova dva brata tudi "diplomata" ali izpostavljena vpoklicu v vojsko. .Oton igra demokrata obenem pa si nadevlje časten naslov, ka-terga sploh ni- in z veseljem pristaje na to, da se ga na-zivlje Njegovo Kraljevsko Veličasstvo. Videti je, da so edine osebe ki žele, da Ton zopet pride na prestol, njegova mati takozvana cesarica Žita,, njegovi bratje in oni mornarhisti, ki pričakujejo velikih koristi v slučaju obnove cesarstva.
Kako misli priprosto ljudstvo onih krajev, katere je nekdaj zatiral Habsburški trinog, je dobro povedal hrvaški duhoven, ko je izjavil na radio sledeče: "V tej uri ...nastrašnejšega trplenja ... smo mi Jugoslavani po svojem najglobljem priprečan-ju primorani, da odkrito molimo Boga, da nas obvaruje povratka Habsburške zalege in vsih takih odrešeni-kov".
"NEPREMAGLJIVA" 14 NACISTIČNA DIVIZIJA
Naj bo geslo na naših organizacijskih sejah, društvenih sejah v pogovoru na delu in raznih drugih sestankih: Bratsvo in sloga za zmagujoče leto nad fašistično zverino v svetu 1943. Naj vzklije v naših srcih zvestoba do naših bojevnikov v starem kraju. Zedinimo se mi, kakor so oni ze-dinjeni na živlenje in smrt! Kujmo v naslednjem letu neomajano edinstvo, neoma-jano slogo in voljo v vsih ozirih za društven napredek; za ohranitev demokratičnih svobodščin; za izboljšanje delovnega položaja; za bratske odnošaje in sodelovanja z bratskim Hrvatskim in Srbskim narodom. Kujmo medsebojno enotnost tako in do take stopnje, da ne bodo mogli razni ra-zdorni elementi obstojati in
Moskva. — Izmed vojnih vjetnikov v tekoči ofenzivi, so tudi vjetniki 14 motorizirane divizije, katera je v invaziji evropskih držav,, dobila nekajkrat odlikovanje od firerj,a>.
Vjetniki od imenovane divizije pripovedujejo naslednje: "Divizija je sestavljena v Leipzig-u, ter se je borila v oPljski, proti malih izgub. Zatem v decembru 1939, sledila obmejnemu položaju med Nemčijo in Francijo. Tako je v naslednjem letu bila v borbah Nizozemske, Belgije, Francije in Dunkirku, ter je za ta čas izgubila komaj 350 mož.
Zatem se je povrnila na odmor v Leipzig in pri tem pomnožila svojo silo^ do 20 tisoč mož. V bojih na Sovjetskem ozemlju,, dobila je vnovič odlikovanje, ampak njena moč se je znatno izčrpala. Posebno v vorbah za Moskvo, je izgubila več kot polovico moštva, ter je radi tega zadnjo zimo vnovič reorganizirana in je tako od-
razvijati svojega škododel-nega delovanja. Zberimo vse sile med seboj in jih ve-žimo z najvažnejšimi nalogami Zedinjenih narodov v svetu,, nalogami našega in drugih narodov, za svobodo, pravico in enakopravnost.
Naprej v slogi in bratstvu do popolne zmage nad fašizmom! Naj zadoni zmagovita pesem Zedinjenih narodov v naslednjem letu. Pobita je fašistična zverina — osvobojen je svet!
Glavni Odbor, Zveze
Kanadskih Slovencev.
poslana v borbo pri Rževu. Tu je pa dohitela taka sreča, da je od posamezne kompanije ostalo komaj od 10 do 15 mož. Ponovno podpol-njena z naslednjem številom mož do 150 v eni kom-paniji, katera je točasno doživela v zadnjih 10 dnevih svoj popolen poraz v Sovjetski ofenzivi".
Tako pripovedujejo vojni vjetniki o izgubah na Sovjetski bojni črti, nekoč "nepremagljive" nacistične armade„ zaprav bolj razumljivo, črnosrajčnikov v nacistični armadi. Propaganda "nepremagljivost" nacistične sile ni izvirala v marsikaterih ozirih le v nacističnih. krogih, ampak ji so nasedali razni čudodelneži v javnem mnenju, ter se z tem udrihali v prsi, češ kot strokovnjaki poznavajoč nesposobnost Rdeče Armade, ter "nepremagljivost" nacistične sile. Dobro bi bilo da taki ljudje, ki pri marsičem ustvarjajo dvom,, enkrat trezno razsode stvari, z druge strani plota.
POZDRAV VSE SLOVANSKEMU ODBORU V MOSKVI
Prof. Božidar Maslarič,, Ali Slav Committe, Moskow, USSR.
Želeč vam in združenim Slovanskim narodom — srečno Novo leto 1943.
Delujmo danes več kot kdaj prej za zmago. Smrt barbarskemu fašizmu v naslednjem letu.
Uredništvo Edinosti in Glavni Odbor ZKS.
Louis Adamič o Slo- čestitke
venskem Kongresu
Naslednje ponatiskujemo pregledno poročilo o Slovenskem kongresu, svetovno znanega pisatelja Louis Ada miča. Razlaga v posameznih točkah je značajna, tembolj, ki veže nas na tem kontinentu z tekočo dobo v borbi proti fašizmu, da kot Slovenci govorimo v imenu našega naroda in smo pripravni na enotni podlagi, ki nam je vsem skupa, sodelovati in pomagati osvobodilno borb-bo našega in drugih narodov.	i*|T(
Adamičev članek ponatiskujemo iz "Prosvete" in se glasi:
1. Naša rojstna dežela pri-življa največjo smrtno borbo, kar jih je zapisanih v zgodovini Slovencev. Zdi se, da je že sto tisoč naših ljudi padlo v uporniških bojih in umrlo vsled sistematičnega nacijskega in fašističnega uničevanja prebivalstva. Izključeno ni, da umrje letošnjo zimo nadaljnih dvesto pedeset tisoč Slovencev. To so strašne številke, če pomislimo, da nas komaj milijon in pol do dva milijona, če štejemo vse, ki žive doma in raznih tujih krajih, če se vojna zavleče v leto 1944, kar naposled ni mogoče, ni verjetno, da izgine polovico slovenskega prebivalstva, preden bo vojna končana. Zato sugeriram, da globoko preudarimo ta dejstva in začnemo misliti na aktivno delo, ki ga zahtevaljo te strašne resničnosti in možnosti, če hočemo da se Slovenija po vojni g&spodarsko in ku-
lturno obnovi, bomo ameriški Slovenci morali zbrati ogromne vsote v ta namen.
2. Kakor kažejo razna poročila iz Slovenije,, je danes ves slovenski narod v silnem političnem procesu, ki odpira dva važna pogleda. Prvi je čudoviti in junaški odpor našega naroda proti osišču. Drugi je mogočna ideološka razvrstitev, ki prehaja v revolucionarno stanje in civilno vojno.
Vse kaže da je staro politično vodsttvo v Sloveniji, vštevši obe doslej važni politični straski, postalo pasivno in se ne upira osišču;, ali pa, kakor pravimo v Ameriki,, sede na plotu. Na drugi strani pa vidimo, da so mlajši ljude kakor tudi večinoma važni nepolitični voditelji, kar jih ni bilo pobitih in odpeljanih v italijanske in nemške ječe, v ujetniška taborišča ali na prisilno delo, postali bojevniki in delavci v "Osvobodilni Fronti". Vsi ti se sedaj aktivno bojujejo ali pa simpatizirajo z onimi, ki vodijo odpor. Nobenega dvoma ne more biti več, da so partizanske čete osvobodilne fronte ,izvojevale važne bitke s silami osišča.
Partizani so velike vojaške važnosti. Oni danes najbrž kontrolirajo vse slovensko podeželje; le večja mesta so v rokah osišča,, kjer vzdržujejo Nemci in Italijani ogromne vojaške posadke, Tudi ni dvoma, da so poveljniki nekaterih partizanskih čet komunisti ali ljudje, ki goje simpatije do njih in do
DELUJMO VSEPOVSOD ZA ZMAGO NAD SOVRAŽNIKOM
Sudbury. — Kakor je bilo poročano o našem koncertu v pričetku decembra, je moj namen le gredoč omeniti nekatere stvari in na prvem mestu se zahvaliti uredniku Edinosti, bratu G. Mate-šič, za tako lepi govor o današnji situaciji in naših nalogah.
Zatem Louis Rupačič,, ki je skrbel da so se vstopnice razprodale kar je gotovo najboljše pomagalo do tako lepega uspeha. Zatem Rači-ču, ki je aranžiral koncertni program, ter predsedniku koncerta bratu Lesarju. Kdo bi mogel mimo iti in ne omeniti Kazimira Fojs, ki je
ŽELIMO TEDENSKO EDINOST
Larder Lake — Večkrat tukaj prirede druge narodnosti kako zabavo za svoje delavske listi. Ker nas .Slovencev je le par tukajj, seveda kaj takega nemoremo. Zavedamo se pa, da brez naročnikov in brez denarne podpore, listu je nemogoč obstoj in se širiti, posebno še kar se tiče našega prvega lista Edinost. Zatorej sem pri eni taki zabavi tudi jast nabral par dolarjev in želim, da bi se vsi napredni rojaki zganili in pomagali, da bi kmalu zagledali list kot tednik.
V ta namen darovali so sledeči: P0 dva dolarja, F. Stružnik. Po en dolar pa: J. Bolf, F. Malkovič, J. Prap-rost, N. Brine, in A. Vesel, Po 25 c. J. Urehar. Med tem naročili so se na list, J. Urehar in J. Poje. V skupni vsoti vam pošiljam $11.25c.
Omenjenim darovalcem presrčna zahvala, listu Edinosti pa obilo uspeha.
F. Stružnik
skrbel da so njegovi učeni-ci, Victor Smrke in Frank Laušin na piano harmoniko, ,Mery Fojs na violino, Ani Perkovič na piano harmoniko,, ter deklamacijo Mery Nosan, lepo izvajali. Kaj pa sodnik, sodnijski pisar, policaj Kari Nangel, Urška, Mery Košmrl, pa njen mo-žiček Juri,, ki je tako rad obiskoval gostilne. Tudi se mora ameniti duet, ki ga ste izvajali sestri, Milja Muc in Mery Košmrl. Na prodaji vstopnic so se precej zanimale, Mirni Smrke in Štela Gorše, ter Joe Slovenec. Z eno besedo vsi nastopi bodisi v pesmi ali pa solo na harmoniko, violino, dekle-macijah in eno dejanka 'nečista zvestoba",, vse je bilo izvrstno izvajano. Zato na tem mestu hvala vsem, ki so pomagali na kateri koli način do lepega uspeha.
Čistega dobička na kos-certu je bilo $205.30. Odbitek z stroški koncerta, poslali smo za fond Edinosti, $124.00.
Ravno tako smo ob priložnosti med nami brata Mate-šiča ,vstanovili odsek Zveze Kanadskih Slovencev, ter izvolili tudi začasni^ odbor odseka, kakor sledi. Predsednik,, Frank Zaic, podpredsednik, Louis Račič, tajnik Joe Nagode, blagajnik Joe Slovenec. In prva seja se vrši enkrat v januarju mesecu.
Rusije, oziroma der obeh. Toda pretežna večina članov osvobodilne fronte ni komunistična, vender pa je globoko naklonjena slovanski Rusiji.
Zelo verjetno je, da so v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh sovjetski komisarji ali sovjetski vojaški poveljniki ki so svetovalci partizanom,, če ne celo poveljniki Osvobodilne Fronte, ki šteje nekako sto do tri sto tisoč jugoslovanskih partizanov. Tudi ni dvoma, da se Rusija kot vlada ali država močno interesira za Balkan in Jugoslavijo sploh, posebno za Slovenijo, bodisi z vojaškega vidika, bodisi s pogledom na bodočnost.
Vse to je velikega pomena za Slovenski narodni kongres. Vse to obsega polno eksplozivnih problemov toda prepričan sem, da se vsaka eksplozija lahko prepreči. Morda bi bil najboljši zaključek kongresa,, da bi se moralno podprla večina politično aktivnih Slovencev v domovini in da bi se jim tudi pomagalo, kolikor moremo pomagati ameriški Slovenci da si morejo ustvariti bodočnost, katero si žele in karš-na je mogoča za Slovenijo kot deželo in za Slovence kot narod.
Izkoriščam priložnost, da se osebno zahvalim števil-
nim rojakom in roajkinjam za božične in Novega leta 1943 — čestitke.
Torej naj nam bodo te četstitke v naslednjem letu resničen kažipot, da bomo na skupni podlagi nadaljevali z isto vnemo in zacest-jo eno od najsvetejših nalog pred nami vsimi skupaj — brez odnehanja podpirati borbo za vničenje fašizma v naslednjem letu. Naj nastopi v resnici leto 1943 zmagojuče in leto, ki bo prineslo osvobojenje v svetu narodov in človeštva v splošnem.
George MatešiČ.
Sklepi Slovenskega Narodnega Kongresa
3.	Verjamem tudi, da bi moral kongres zelo upoštevati dejstvo, da se je doslej edina sovjetska Rusija uradno in brez pridržka izrekla za Zedinjeno Slovenijo, ki naj uključi vse slovenske kraje na Koroškem, štajerskem,, Primorskem in Ogers-kem, tako da bodo mesta, Celovec, Gorica, Trst zopet v Združeni Sloveniji. To mehe osebno nič ne vznemirja, ali morda bo skrbelo druge. Tm bi svetoval, naj se potrudijo in napotijo vse ostale zavezniške sile,, dapri-dejo do enega zaključka glede na bodočo Slovenijo, do kakršnega je prišla sovjetska Rusija.
4.	Po vsih dosedajnih izgledih bi bilo važno, da imamo v mislih generala Miha-ljeviča, posebno dejstvo, da on sedaj ni faktor v vojaški, ideološki ali splošni politični situaciji v Sloveniji. (O tem bom še pisal malo pozneje)
5.	Tudi ni v mojih mislih nobenega dvoma, ampak sem trdno prepričan,, da ni sedajna zamejna jugoslove-nska vlada nikoli resno ras-pravljala in ni storila nobenih pozitivnih korakov z ozirom na bodočnost Slovenije in Jugoslavije, kakršno želi ljudstvo. S tem ni rečeno, da ni v vladi ali okoli nje posameznikov, ki imajo v sebi možnost, da postanejo konstruktivni zastopniki za našo povojno Slovenijo, Hrvaško in Srbijo.
15 MILIJONOV ŽENSK VPOSLENO V USA.
New York — Office of Information Board v zadnjem tednu naznanja, da je od 15 milijonov zdaj vposlenih žensk v razni industriji Zdru ženih držav, 4 milijone vposlenih v vojni proizvodnji. Predvidjeno je od istega od bora, da bo do decembra v letu 19 milijonov vposlenih žensk in najmanj ena tretjina od tega v vojni industriji.
Opaža se vse večja potreba žensk v industrijo, nadaljuje isto poročilo. Zadnji mesec National War Labor Board,, odobril je enako mezdno lestvico za delavke z moškimi. Vsled večjih sporov ki so nastajali v industriji za izenačenje delovse mezde za delovke> naslovljena je posebna klauza za delavke delodajalcem, da se v principu odobri enaka mezdna lestvica za delavke, ter so z tem rešeni delodajalci vsakega prestopka s ozirom na zakonsko klauzo ki je določa za prestopek glede povišeanju plače za času vojne. Okrog 31 tisoč žensk je vposlenih pri Gese-ral Motor v Združenih državah, kar se računa največ od posameznih tovarn. V večini tovarn se odobrava enaka mezdna lestvica za delavke in predvsem v vojnih. Enaka plača za enako delo, je naravnost rezoltat unij-skega gibanja vsepovsod in je upati da se enkrat v res-niči. Ker edino na ta način bo odstranjena ena od občutne nepravičnosti naspram delavkam.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Pittsburgh,, Pa. — Ameriški Slovenci so dne 5. in 6. decembra 1942 pričeli novo življensko dobo, dobo sporazuma in sodelovanja. Slovenski narodni kongres je prvič v zgodovini dejansko združil vse skupine različnih nazorov v cilju, da je le potom enotne akcije mogoče zbrati znatno pomoč za naše trpeče ljudstvo, da je le potom združene politične akcije mogoče doseči priznanje narodnih pravic vsem Slovencem po zlomu fašistične tiranije, ki se posebno brutalno maščuje nad našim slovenskim narodom.
Slovenski narodni svet je postal živo bitje vseh skupin, v okvirju katerega se bo izvajalo širokopotezno enotno politično in pomožno akcijo za celjenje ran in osvoboditev podjarmljenih krajev, da se čimprej uvede demokratizacija in samood-ločexanje ljudstva, kakor to predvideva Atlantski čar-ter. Ustanovljen je stalen odbor, katerega tvori okrog 60 raznih društvenih voditeljev. V smislu sprejetih resolucij morajo vsi delovati za zmago Združenih narodov, za popolen militarni poraz osišča, kajti drugače bi bili vsi naši plemeniti in visoki cilji zastonj.
Jedro zborovanja je bilo organizirati široko gmotno in politično akcijo, katere cilj je spraviti vsa naša prizadevanja v harmonijo in težnjabi vseh trpečih narodov v bivši Jugoslaviji, ki so z svojimi vojaškimi odpori dokazali, da se borijo za svoje in naše interese, da se bore ob strani Združenih narodov za svobodo in demokracijo, če hočemo, da bodo svobodni in združeni v svoji avtonomni državi, moramo delovati, da priznajo tudi druge velesile, da smo Slovenci opravičeni do združene Slovenije, kakor nam je priznala Sovjetska Unija.
že več let smo povdarjali, da je sporazum in sodelovanje med različnimi struja-mi potrbno in izvedljivo. Povdarjali smo, da je enotnost in skupna akcija ogroženih malih narodov in delovnega ljudstva edina sila, ki lahko zapre pot nemških, japonskih in italijanskih im-perijalistov, da se ohrani mir in napredek. Ljudstva so bila vedno pripravljena za složno akcijo, toda me-rodajni krogi so bili na poti edinstva.
Če se vzame v poštev dejstvo, da je bilo le malo časa za organiziranje kongresa,, da je bilo malo javne diskusije pred kongresom,
[je bil odziv na kongres naravnost sijajen dokaz, da so ameriški Slovenci zreli in pripravljeni za vsako politično in pomožno akcijo v prid našega trpečega naroda v domovini.
Obenem moramo dati priznanje pripravljalnemu odboru za načrtno delo in referate, posebno p,a moramo konstatirati, da je pisatelj Louis Adamič z svojimi članki največ pripomogel, da je delegacija končno dobila bolj jasno politično perspektivo. Adamičevi članki so vrgli precej močne žarke na intrigarstvo jug. klike v Londonu, obenem pa so od-grnili zaveso laži in natolcevanj o samem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji,, kjer so pripisovali zmage ljudske partizanske armade izmišljenemu "junaku" Miha-jloviču, ki je v sporazumu in po načrtu sovražnik našega naroda, povzročil bratomorne spopade med srbskimi in črnogorskimi bo-ritelji, ki so povzročali o-kupatorjem mnogo skrbi in izgub.
Sklepi kongresa bodo povsod našli tople pozdrave in podporo, ako pri izvajanju teh zaključkov ne zaidemo na kako anti-sovjetsko, pro-ti-ljudsko politično stezo, ki je dovedla cel svet v drugo vojno kopel. Seveda bodo nastale ovire,, toda te ovire bodo prihajale le od hitle-rizmu naklonjenih diploma-tičnih spletkarjev, katere bo treba temeljito potipati pri vladi v Washingtonu in Londonu. Treba bo še nekaj
člankov in enotne vstrajno-sti, kar Slovenski narodni svet lahko mobilizira. Pri vseh naših naporih bomo imeli milijonske simpatije in podporo po vsem svetu, posebno pa v Rusiji.
Slovenski narodni kongres je bil prijatno iznena-den ,ko so prihajali številni pozdravi iz slovenskih naselbin po širni in bližnji Kanadi. Omenjeno je bilo, da se bo poslalo primerno zahvalo kanadskim Slovencem, ne vem pa„ če je odbor v naglici mogel to storiti.
Za tako obilno delo, ako se hočemo dotakniti vseh perečih problemov, je treba več časa, pomajkanje katerega se je utilo v marsikaterem pogledu. Upati je, da bomo na prihodnjih sličnih prilikah bolj domači, to je, da se dotaknemo centralnih problemov: odnoša-jev in težnje ameriškega organiziranega dlavstva,, ki je pripravljeno žrvovati vse v njegovih močeh, da se stori spet nove čudeže na produkcijski fornti kakor tudi da pride delavstvo v važne vladine eksekutivne odbore in mobilizira vsa srdstva za zmago nad fašistično trozvezo. To je vojna delovnega ljudstva, ki mora- soodločevati pri nadalj-nem razvoju ofenzivne akcije v vseh razah političnega in ekonomskega narodnega življenja, kar bo najboljša garancija za poraz fašističnega osišča, nadalj-ni razvoj demokracije in samoOdločevanja.
Geo. Witkovich.
POMAGAJMO NAŠIM SLOVANSKIM BRATOM IN SESTRAM
Port ArtHur. — V teku je kampanja za pomoč Sovjetski Uniji. Odsek Zveze Kanadskih Slovencev je sklenil na svoji zadnji seji, da apelira na vse Slovence in Slovenke v tej okolici Port Arthurja, da sodelujemo kolikor je več mogoče vprid tej plemeniti zadevi, katera je zadobila svoj pomen po celem svetu.
Odsek Zveze je v ta namen že priredil eno zabavo. Dobiček iz zabave, kakor tudi celo zbrano vsoto v kampanji, sporočili bomo ob koncu kampanje v Edinosti.
NAJ NAM BO SREČNO NOVO LETO
Kakor je omenjeno da je kampanja v svojem teku, prosimo vse naše rojake ki se nahajajo na raznem delu v gozdu itd. v okolici Port Arthurja, da svoj dar pošljejo bodisi na.svojega prijatelja ali pa na tajnika
Zato kličem bratje in sestre, da v naslednjem letu delujemo toliko bolj in več v vsih ozirih, kako bi nam prineslo zaželjeno zmago nad sovražnikom.
Vsim članom in članicam vsepovsod Zveze Kanadskih Slovencev, glavnemu odbo-ru- uredništvu Edinosti,, ter vsim Slovencem — srečno Novo Leto.
Frank Zaic.
6. Nadvse važno je, da ustvari kongres stalno organizacijo,, ki bi imela denarja insvojo pisarno. Ta organizacija bi morala biti progresivna in konstruktivnega pogleda in napeti bi morala v-se moči, da bi mogla reševati naloge, ki se tičjo bodočnosti Slovenije z smislu splošne ameriške politike, kot se razvije in na katere razvoj bomo morali vplivati po svojih močh. Važno bo tudi, da koordenira z delovanjem nima dobre bodočnosti, če sličnih organizacij med Hr-se delovanje te organizacije vati in Srbi, ako jih ustvarijo, kajti Slovenija najbrže je ne bodo imele dežele na slovanskem jugu.
Toronto. — Cenjeno uredništvo Edinosti, želim si malo prostora v našem priljubljenem listu,, malo prostora za naslednjih par vrstic.
Eden ali pa drugi pozna-tih mi prijateljev, bo mislil: Kot neki se potikam in da me ni mogoče pobrala jesenska slana. Toda nič kaj takega prijatelji, ker drugače se pa dobro upiran in upam sčasoma se bom postavil v vrsto zdravih ljudi, (seveda bolj v ta zadnjo vrsto).
Sem že čez leto dni v tu-kajšnem mestu, namreč Torontu. A skoro polovico tega času sem preležal po tukajšnjih bolnišnicah, kar pomeni, da so bili dolgočasni meseci v tem piškavem letu,, a upanje imam vkljub temu, da bo prihodnje bolj veselo, saj tako se vrti kolo zdrav-
ljenja pri meni.
Za času mojega bivanja v tukajšnjih bolnišnicah, se moram pa prvo zahvaliti družini Anzin, ki mi je šla v pomoč v vsih ozirih. Obenem tudi hvala Urbančevim, ter mojemu sopečlarju Martinu Boškoviču, ter Majku Zepiču. Vas je še število od vsepovsod, ki ste me obiskali, a radi prostora v listu ne morem vseh vas imenovati posebej. Torej najiskrenejša hvala vsem, sudburskim in windzorskim obiskovalcem, fantom ,ter ' drugim pozna-tim.	V
Kaj pa vi fantje sovrst-njaki? Približal se je čas, kaj ne? Da ne boste zamudili izredno priliko in eden ali pa drugi in da me boste ja povabili na ženitovanjsko ceremonijo. Jast sam hitim zatem in gledam kje kakšno priložnost, če tudi moram še
z palčko se opirati. Kar pa seveda da me včasih tudi pot oblije,, kako hitim sem ali pa kje.
Ko na mgre letošnje leto k zatonu in si naravnost želim, da bi se dobro znanemu prijatelju aMtija Anzin, zdravje zboljšalo, namreč njegov vid. želim jast, kot menda so številni drugi prijatelji in znanci, da bi prihodnje leto prineslo res srečo marsikateremu in na prvem mestu zdravlje bodisi na ranah ali pa bolezni vsim drugim srečo v društvenem in narodnem položaju, namreč osvobojenje.
Vsim Slovencem in Slovenkam, brez razlike spola, ter ostalim Slovanom v Kanadi in Ameriki, želim srečno Novo leto.
Jože Celar.
Zveze, ter da nam z tem pomagajo pri zbiranju z ene in druge strani, pomagajo olajšanju težkih ran naših Slovanskih bratov in sester, kateri se največ zalagajo za rešitev in osvobojenje sveta od fašističnega suženjstva. Narodi Sovjetske Unije in Rdeča Armada, so navdušili svet in mu dali največje zaupljivo okrepčilo z tem, ker se nacistična vojna mašina ne nahaja več v svoji zločinski moči z katero je prega-zila državo za državom v Evropi,, ter si na ta način hotela ustvariti neko "nepremagljivost", je ta danes v svojem begu in ogromnih izgubah na bojni črti v Sovjetski Uniji. Te ogromne izgube nacistične sile ne bodo nikdar več nadlegovale svet, nikdar več vstvarjale nečloveška početja nad miroljubnimi narodi, ter končno sila Rdeče Armade zadaja točasno smrtnosne u-darce tej sili in z tem se približuje dan osvobojenja tudi našega trpečega naroda v stari domovini.
Poleg vsega mi apeliramo ponovno na vas bratje in sestre, da je ravno sedaj čas, ko moramo izkazati našo solidarnost junaškemu narodu in njegovi ormadi Sovjetski Uniji. Apeliramo na vsa društva podporne Zveze "Bled", druge skupine naših rojakov v Kanadi,, da vsi složno priskočimo v pomoč tej plemeniti svrhi in z tem pokažemo našo pripravnost, vdanost in zvestobo do osvobojenja tudi našega naroda.
Vsim članom Zveze Kanadskih Slovencev, glavnemu odboru, uredništvo in naročnikom Edinosti, ter Slovencem v splošnem — srečno Novo leto.
Frank Cimprič, tajnik.
00520493
STRAN 4.
Četrtek 31 decembra 1942.
NOVEM LETU!
Timmins — Navadno ob novm letu po običaju si voščimo veselo in srečno Novo leto. To se ponavlja' leta in leta, ter bomo ponovili to voščilo tudi z nastopom novega leta 1943, ki se po svoji dobi razlikuje od vsih prejšnjih v razvojni dobi človeča-sstva.
Ob tem času poleg vsega drugega segajo moje misli in čuti tja v rojstno vas, rojstno domovino med tisoče trpečega naroda tam, ter drugod v svetu. Med svojce, znance,, sorodnike in ljublje-, ne, ki sem jih zapustila pred 14 leti. Danes je njihov položaj strašen, zaprav niti v sanjah si ga se moremo pre-dočiti, trpljenje in gorja teške rane in nezaslišana strahovlada zločinskega fašizma v zasedeni Evropi. Vendar pa vse to če tudi nam stiska srce z čutom do naših bratov in sester, sorodnikov is znancev, navdušuje nas
Ured.) Nisem nobena politična žena, zato ker mi ni bila dana priložnost se izobraziti v političnih zadevah svetovnih vprašanj. Sem žena delavca in mati šestero otrok. Ni bilo prej in tudi danes moje družinsko živ-ljesje, kot bi moralo biti Umrla sta mi dva sina. Eden v 18 mesecev drugi 16 let star. Imam eno hčer staro 22 let in ta je v stari domo vini v Mirni Peči. Ali je pri življenju nemorem trditi. Torej z eno besedo vse te okolščine toliko bolj vplivajo na mene, da ne morem podnašati krivice brez izjeme, kjer se ta godila. In danes je ta v starem kraju tako očitna, tako vpijoča, da mora zdramiti sleherno dušo k spoznanju človeškega sočutja.
OBSEŽEN AMPAK NEODLOČNEM
PROGRAM
no
Kakor je zadnjič poroča-i o zborovanju konservativne stranke na konvenciji v Winipegu„ sorememba njenega imena,, proširjen strankin program itd., potrebno je vsled tega nekoliko poja-snitve in sicer nekoliko važnih dejstev, ki so brez dvoma vplivala do preureditve in spremembe v dotični stranki.
že od pričetka vojne, da se pri tem- omejemo na razvojno povest stranke, nastali ste sicer dvej nasprotni si skupisi s ozirom na vojne za-dove in strankino delovanje. Skupina starih konservativcev, odločno je zagovarjala stari reakcionarni in nazad-
jih bo imela danes 23. Po j ni, namreč vprašanja v voj-posameznih provincijah je|nih zadevah, katera zahte-
njen odstotek znatno večji in sega od 27 do 36 odstotkov, posebno med farmerji.
To je zaprav razlog da je prišlo do pproširitve programa konservativne sttranke, spremembe njenega imena kako bi obnovila svoje delovanje. Jasno je, da vsled tekoče dobe, ni mogel priti vpoštev stari reakcionarni program. Morala je naspo-piti sprememba tudi v imenu, ter tudi nadomestiti stare z novimi voditelji. Toda poleg vsega tega najvažnejša vprašanj,a,, ki se na naša-jo za program eni progrosi-vni stranki, so ostala po stra-
Še en protest cerkvenega dostojanstvenika proti laškim grezodejstvom
n jaški način v raznih zade-Prejšnja leta smo posla-,vah v doželi, ter druga sku-
li svojcem prazniška darilatPi™, ki je vsaj delno hotela
dejstvo,, da poleg vsega trpljenja in težkih arn, naš narod vodi borbo za osvobo-jenje, za kar bi moral biti vsak odnas pripravljen pomagati po svoji najboljši zmožnosti, da se čim prej vniči zločinski sovražnik naroda in človeštva — fašizem.
So stotera vprašanja točasno z nastopom Novega leta slo novi mir; zmaga pravice 1943, da bi v resnici prine-nad krivico, svoboda nad nasiljem; napredek nad reakcijo in kultura nad barbars tvom. Končno zmaga nad krutim sovražnikom, da bi enkrat prenehalo zverinsko klasje in pobijanje naroda.
Toda kljub temu najde posameznik sm in kje kakšen prigovor. Na žal temu tudi tekoča doba ga ne more zdramiti in ga privesti do spoznanja k resničnim in poštenim nalogam ljudi. Pred nedavnim podvrgel mi je e-den od moških rekoč: "Jaz bom gledal na to„ da bo žena v kuhinji tam je njeno mest-to, ne pa da se potiče v politiko". Nevem kaj bi rekla takemu človeku ( Siromak nezrelosti tekoče dobe. op.
iz tujine. Ta so jih vsaj del no razveselila. Toda denes je to nemogoče meni, da pošljem dar svoji hčerki, tako tudi stoterim rojakom. Vsled tega ohranimo ta darila v naših srcih in narodni zavesti, da toliko boljstrnemo naše vrste v borbi proti fašizmu. Zavrzimo v stran razne otročje prigovore od odraš-čenih ljudi s ozirom na dana-njo dobo. Prezrimo jih na podlagi nujnosti za osvobo-jenje narodov, kjer je potrebno izkoristiti vsako pomoč, vsako besedo za poraz sovražnika. Ljudstvo se ne peča z otročarijami v pogovoru za obstoj,, ampak z resnimi nalogami in hoče doseči enakopravnost med spolom, narodi in mejami,, pripadajočih posameznim narodom.
vajo odločno akcijo za zmago
Z te strani program konservativne stranke je reven, če tudi vsebuje z druge strani nekoliko izboljšanja v socijalsih vprašanjih, enotnost kanadskega naroda itd. Glavno vprašanje ostane, da je potrebno večje preureditve v raznih tako socijalnih in predvsem vojnih vprašanjih,, izkoristiti vsa sredstva za vojno in zmago nad sov-ražsikom. In naravnost sorazmerno izkoriščanjem vsih sredstev za zmago, odločnost tudi v domačih zadevah.
ZMAGA FORDOVIH DELAVCEV
Naj nas naloge nujnosti z,a osvobojen je vežejo in z nastopom Novega leta 1943 vsepevsod, da si voščimo zaprisego enotsega sodelovanja do končne zmage nad sovražnikom.
Vsim čitateljem lista Edinosti pa želim srečno Novo leto!
M. Slak
LOVCI ZA LIST EDINOST
Timmins — Da ne boste mislili da timminški lovci ne mislijo na drugo, kakor o di-vljačini, ki skače po gozdu zbralo se je nekaj lovcev, katere je odpeljal brat Kot-ze v gozd.
Imeli so srečo! Pripeljali so lepo čtevilo dolgo uhar-jev. Koliko to je se veda lovska skrivnost. Nato so naše dobro znane rojakinje, M. Slak, V. šuštar, M. Smr-ke, in Reza Župančič, naredile iz teh dolgo uharjev okusno pečenko. Ker imamo že kar navado, da se ob taki priložnosti kupi kak predmet in se ga na dražbi oceni,, sicer srečen dobitek gre tistemu, ki največ priloži v koverto. Vprašal sem prireditveni odbor ali se bo kupil kak predmet. Ta je pa odvrnil, češ da ni treba nič. Kar nekam čudno se mi je zdelo in sem ttako moral ugibati tudi z drugimi rojaki spored lovske zabave.
Nekako okrog 10 ure, se pojavijo lovci, ki se navadno kar v očeh pogovarjajo drug z drugim. To je njihov poklic na divjačine, namreč pogovor na lovu je omejen, le služijo k sporazumo posebni lovski znak. Tako so tudi to pot.vstopili in kdo bi si bil mogel zimisliti, da imajo s seboj dolgo uharja, lepo okrašenega. V gobčku je i-mel zeleno deteljo in korenček, ter na okrog še drugega okrasa. šele zdaj se sem spomnil, da je na lovski za bavi predmet za dražbo, dolgo uharček ali pa nekaj od divljačine. Tako je ta sicer
urni dolgo uharček v dražbi prinesel $33.00. Dobil pa ga je naš lovec, Anton Kotnik.
Tako je nastopil spored lovske zabave z dražbom dolgo uharčka,, ter je na to zaigral poskočno polko Hrvaški tamburaški zbor. Vse je plesalo in vrtelo se naokrog, pa tudi petja ni manjkalo, za kar se saravnost moramo zahvaliti našim hotelirjem, posebno bratu Ko tzetu, d,a so bila gladka grla. Ako ravno ne pijem ali bil sem zadovoljen, ko sem videl da je vse veselo in živahno. Z eno besedo povedano, bil je lep večer,, ker skupni znesek od lovske zabave 33 dol., ter od večeri-nke 68 dol, priloženo pošiljam za fond Edinosti denarno nakaznico v znesku $100.00.
F. Brkopec
prilagoditi strankin program tekočin razmeram. Namreč že iz opozicionaških metod izkoristili najbolj občutna vprašanja, kjer je liberalna stranka sedaj na vladi, zaostala z skupina je zmagala in iz dosedajnega starega programa konservativne stranke, sestala bolj napreden program, obsegajoč mnogo raznih reform v socijalnih vprašanjih, deloma v vojnih zadevah itd. Če tudi navidezno je obesežen program is se na naša na mnogo katere zadeve ki so res občutne v deželi,, je ven dar neodločen in razvidno je to, da je nova preuredba nasledila največ na podlagi bolj energične opozicije liberalni stranki, ter z tem skušati zadobiti premoč v političnem oziru.
Da je prišlo do proširitve strankinega programa in spremembe imena, sta dva važna vprašanja. In prvo je, da so stari konservativni vodje vsled svoje reakcionar-nosti iz prejšnjih let, izgubili vsako zaupanje med narodom, ter drugo, da je C. C. F. (Canadian Commenwe ld Federation) ,kot tretja stranka s svojim reformis-tičnim programom, če tudi se s ozirom na vojne zadeve malo ali pa nič razlikuje od nazadnjaških elementov, zadobiva vse večji obseg podpore v javnem položaju. V kolikor predstavlja CCF, re-formističko opozicijo z ene ter z druge trani slabost liberalne stranke v raznih socijalnih vprašanjih tekoče dobe, je nasledil proširjeni program konservativne stranke,, sprememba imena, bolj prilagojeno tekoči dobi in poližaju v deželi, da obnovi svoje delovanje.
Dobro poučeni krogi, ki se pečajo z razmerami v deže li, zatrjujo gornji pregled na podlagi odstotkov iz volitev v letu 1940. Ti zatrjujo naslednje: Kjer so liberalci imeli do 55 odstotkov glasov, jih imajo danes komaj 36, a konservativci, da so imeli tadaj 31 so nazadovali do 24. Medtem je CCF„ porastla ki je imela prej sorazmerno z omenjenimi le 8 odstotkov, se trdi da
Windsor. — Iz pet dnevne stavke, fordovi delavci so zmagujoče povrnili na
se _ . delo. Okrog 10.000 delavcev Fordove tovarne je bilo zbrano na javnem shodu, da slišijo predpogoj za povrnitev na delo. Stavkovni odbor z ekzekutivo avtne unije lokal 200 (CIO) izjavil je na shodu podpisani sporazum izmed unije in kompanije, da bodo odslej prejemale tudi delavke enako plačo na enakem delu z moškimi.
To je zmaga ki sega ne samo na vposlitev delavk v Fordovi tovarni na podlagi enake plače v enakem delu, ampak posebno z,a delavke splošno v Kanadi. To je menda prvikrat v zgodovini sporazum z delodajalci, kateri so morali priznati enakopravnost z,a delo-vko v industriji,, katere so bile vsedosedaj vpoštevane pod nižjo mezdno lestvico. Sporazum ki ga so dosegli delavci v pet dnevni stavki je prvič odstranil občutno nepravičnost naspram delavkam in jim dal priložnost enakopravnega vpoštevanja če tudi ni v sporazumo že akoj vključeno za dosedaj 37 delavk vposlenih pri Fo-
rdu. Toda sporazum zatrjuje dejstvo, da bodo posebni pregovori 'nastopili izmed unijskega in zastopništva fordove tovarne glede enaki mezni lestvici. Poleg tega sporazum v principu glasi enako plačo za delavke na enakem delu z moškimi.
Računa se da bo na teh pregovorih avtna unija pre dložila tudi delavske odbore v vojni industriji za pospešitev proizvodnje, katere od bore je zagovarjal bivši direktor Selective Service, Mr. Litlle.
KRUTOST NACISTOV
Po cesti iz Radomlja so Nemci črez most preko Bistrice peljali tanke, že pod prvim tankom se je most zrušil in je tank zgrmel v vodo. Nemci trde, da je bil most od partizanov podžgan. Takoj so obkolili vas in vse prebivalce odpeljali v Gori-čane.
Med vasmi ki so jih Nemci v zadnjem času požgali je tudi vas Zavodna v občini Golnik in vas Korena v občini Krašnja.
GOVOR RANA ŠURAŠIČA
(Iz 1 strani)
mere med bojevniki, slabi narodno borbo proti sovražnika, ter z tem tudi slabi napore naših zaveznikov za zmago. Vsi oni, ki se stvarno bore proti nacizma,, kvizli-ngov, brez obzira nazivali se četniki, partizani, geril-ci, osvobodilni fronti, kmet-ska zaščita, zaslužni so za svojo domovino; zaslužni so za zaveznike in zaslužni so
VZOREN PRIMER SLOVENCEV V TORONTU
Toronto. — Odziv Slovencev za pomoč Sovjetski U-niji, sedaj v tekoči kampanji za eden milijon dolarjev in ako računamo na vse druge priložnosti k večji prireditvi, ter razpolagi dovolj času za obvestitev vsih rojakov in rojakinj, bil je naravnost vzoren.
Rojak, A. Kozlevčar, odstopil je v ta plemeniti namen svojo hišo,, kjer se je vršila prva zabava prirejena z strani odseka Zveze Kanadskih Slovencev. Odziv rojakov in rojakinj za
hišno zabavo, bil je dober. Prišli so na zabavo člani in članice-, odseka, kakor tudi drugi rojaki in sosedje. Razen malenkostne izjeme, vsak je priložil svoj dar na nabiralno polo, na pristopnini in drugih pripravnosti k temu se je zbralo lepo denarno vsoto. Vinko Rešek, dobil je božično darilo v to varni,, katero je poleg svojega denarnega darila izročil ga v svrho držbe. To je bil precej dobre teže puran, kateri je na dražbi prinesel nekaj -nad 7 dolarjev.
Skupna vsota, ki je bila prej enkrat zbrana na redni seji odseka in hišne zabave, izročena je odboru v znesku $130.00. Z tem so Slovenci naravnost solidarno izkazali gled pomoči junaškemu slovanskemu narodu in njegove armade — Sovjetski Uniji. Pohvalno se je izrazil naspram temu tajnik mestnega odbora za pomoč Sovjetski Uniji, ki je bil nekaj času navzoč na zabavi, ter tudi spregovoril nekoliko plemenitih besed z občutkom, da je naša dolžnost pomagati naši zaveznici in ji z tem olajšati naporno borbo,, katero vodi tudi v našo korist in osvobojenje zasužnjnih narodov.
Radi prostora imena darovalcev, priobčimo v prihodnji izdaji, vred z drugimi jz drugih naselbin. Tem potom se zahvaljujemo rojaku Kozlevča-ju z,a odstop prostora in vsim drugim vdele-žencem, ki so pomagali za uspeh gornje vsote za pomoč Sovjetski Uniji.
Poroč.
tudi za človeštvo. Vsim,, ki umirajo za svobodo, je potrebno dati priznanje in e-nake zasluge. Tistim pa ako so taki, kateri hočejo vpo-rabiti svojo moč za notrajno in medsebojno borbo, ter z tem izzivajo med seboj državljansko vojno, je potrebno že ob tem času povedati jasno, da so zaslužili prezir in sodbo, četniki in partizani z eno besedo gerilci vseh vrst in imen, izzvali so z svojom junaškom borbom simpatije celega sveta, a strah domačemu in tujemu sovražniku. Ni brez razloga dejstvo, da se nemška manjina seli iz Bosne v druge bolj varne kraje. Brez dvoma, da držanje in postopanje vlade, ni bilo zmiraj srečno in da se so delale napake, katere so negativno delovale na borbo vsih borcev. Prva dolžnost jugoslovenske vlade je, da z vsimi mogočimi sredstvi odstranjuje vse kar bi imelo izzvati nesoglasje med borci in tako oslabiti nadčloveška nastojanja naših velikih zaveznikov z,a zmago nad sovražnikom.
Dragi bratje in prijatelji, jast govorim,, pred vami iskreno,, ker čutim da govorim z narodom. Vi ste narod moje krvi in vi boste v svoji sodbi objektivnejši, ker ste državljani velike zavezniške zemlje Amerike. Jast tako govorim, ker sem človek največje vere v svoj narod in njegovo državo Jugoslavijo. Brez Jugoslavije smo [nig — z Jugoslavijom smo
Škof Josip Srebrenič piše papežu
London,, 27 novembra — Informacijska služba jugoslovenske vlade v Londonu je razglasila naslednje:
Josip Srebrenič, katoliški škof na otoku Krku, ki se nahaja v Dalmaciji, zasedeni od Italijanov, je poslal 14. junija naslednje pismo Lu-igi Maglione-u, sekretarju v Vatikanu, v katerem protestira proti grozodejstvom Italijanov napram civilnemu hrvaškemu prebivalstvu Dalmacije in Primorja.
"Z vso skromnostjo opo zarjam Vašo Eminencijo na naslednja zlodela, ki so zadnja dva meseca vzgled postopanja italijanskih vojaških in civilnih oblasti napra-m hrvaškemu prebivalstvu provinc Reka in Kupa,, kamere so bile lani priključene Ttaliji. Takoj po zasedbi teh okrajev v aprelu leta 1941, so laške oblasti internirale vse one osebe, ki so veljale za nevarne ali nezanesljive. To se je zgodilo brez predhodne sodne preiskave ali obravnave.
"Ena izmed posledic tega postopanja je bila, da se je ljudstvo začelo skrivati v gozdovih, želeč se tako izogniti aretaciji. Ker p,a so se oni, ki so pobegnili v gozdove, često maščevali nad zasledovalci, ako so bili to italijanski vojaki ali meščani,, so sklenile laške oblasti z najstrožjimi kaznimi prepovedati in onemogočiti odhod v gozdove. Namesto da bi poiskali zločince v gozdovih in jih kaznovali na podlagi obstoječih zakonov, pa bilo vojaških zakonov, so začeli preganjati nedolžne državljane in se krvavo maščevati nad ženami otroci, starci in starkami ter včasih celo sad živino in nad hišami.
"Navajam najnovejše vz-gjede:
"Dne 6 junija, 1942. je italijanska vojska obkolila nekatere vasi v okrožju Ka-stava blizu Reke, internirala mnogo ljudi ter zažgala in porušila njihove domove: "1. V Sv. Mateju je bil interniran skupaj s svojo snaho in štirimi otroci, 55— letni Franjo Mladenič. Dva otroka sta bila dvojčka, komaj 5 mesecev stara. Imovina te rodbine je bila zažgana.
2 V vasi Srasena so bili internirani 74— letni Andri-ja Marcelja,, njegova žena Marija in njegova hčer Marija, njihova hiša je bila oropana. V isti vasi je bila upepeljena hiša neke rodbine ki je bila odsotna. Nadalje sta bile internirane v Sarse-50— letna Jelena Sarse
m
in njena 22— letna hčer Marija, njuna hiša je bila porušena.
"3. Ana Gmaz, 69—letna starka, je bila deportirana skupaj s svojo snaho Marijo in 12— letni vnukom Ante-jem. Njihovo hišo so oropali.
"4. V Blazici so ulovili Ljubico Srok in njenega moža Franja, starega 46— let ter jih ustrelili, njihovo hišo pa porušili. V isti vasi so de-portirali 68—letnega Josipa Mladehiča in njegovo ženo, njih sina Marjana pa so ustrelili.
"5. V Jurasa so internirali 75— letnega Antona Marcelja^ njegovo 62—letno ženo Marijo in štiri njihove
vse!
Moja vera je v Jugoslavijo nezlomljiva, ker Jugoslavija ni samo nujna zgodovinskega razvoja, ampak imperativ živlenja Južnoslova-nskih narodov in srečnejše bodočnosti".
* vnuke, od katerih je najmlajši komaj 3 leta star, najstarejši pa 12. Njihovo hišo so razrušili.
"6. V Brnasu so internirali 96—letnega Matija Siro-la, njegovega sina Franja, njegovo snaho Zoro in štiri vnuke, od katerih ima najmlajši 7 mesecev. Njihovo hišo so razrušili.
7. Iz Sroka so deporto-rali 71— letno Marijo Siro-lo, njeno snaho in enega otroka. Hišo so zažgali V isti vasi so porušili hišo neke odsotne rodbine. Dve druge osebi iz Sroka, 71— letnega moža in njegovo 62— letno ženo,, so deportirali, hišo pa porušili.
"8. V Marcelju so porušili hišo neke odsotne rodbine.
"9. V Globici so porušili eno hišo.
10. Istega dne, 6. julija, so porušili v Kastavu 20 hiš in ustrelili 12 oseb.
V bližini Bistrice pri Reki so bili ustreljeni trije karabi nijerski častniki. Mesto, da bi poiskali zločince, so poslali edinico italijanske vojske, ki je zasedla te kraje na binkoštni praznik, dne 4. junija. Porušeno je bilo 6 vasi in ustreljenih je bilo 80 oseb, vse ostale pa so deportirali.
.Vse te Žrtve so padle zaradi zločina, ki je bil povzročen od neznanih ljudi.
Iz vasi Č avl je so "hostar-ji" odvedli v gozd dva italijanska učitelja. Dne 12. junija se je naenkrat pojavila italijanska vojska, porušila pet hiš in ustrelila pet mož, izmed katerih je imel eden komaj 16 let.
"V vasi Jelenje so dne 10 junija porušili 20 hiš, 20 s srečkanjem določenih mož pa ustrelili.
.Vse te žrtve so bile ustreljene, oropane ali deportirane brez obravnave in brez preiskave. Mnoge krutosti in hudobije so bile zagreše-ne le radi tega, ker je bil kakšen sorodnik pobegnil v gozdove.
dTake strahote delajo italijanske vojaške in civilne oblasti vsak dan. Hrvaško prebivalstvo ne najde pri italijanski oblasti nobene pot-pore in nobenega usmiljenja.
Da, res je„ da so tudi nemški nacisti krivi takih zločinov, toda oni pri tem javno izpovedujejo poganske in materijalistične ideje, dočim sta oba, italijanska vojska in narod, verno uda-nakatoliški veri. Italijansko vojsko spremljajo povsod številni katoliški duhovni in vojaški kaplani. Ta silno važna okoliščina prepričuje nesrečni hrvaški narod, da ka-toličanstvo, ki dovoljuje takšne brutalnosti,, nima niti volje, niti zadosti moči, da bi jih preprečilo ali obsodilo.
Slične misli begajo hrva-ki narod in odpirajo možnosti agitatorjem, tako da na žalost Hrvati čedalje bolj izgubljajo zaupanje v ka-Svetemu Očetu, med tem ko toliško cerkev in udanost so na drugi strani izročeni dejstvu, da jih komunizem vabi z odprtimi rokami in da v njem vidijo edino silo, ki jih v gozdovih zaščiti pred Italijani.
Pametno bi bilo, upoštevati to in celo bistveno za Vatikan,, da bi kar najslove-snejše obsodil nečloveško in nemoralno postopanje, ubijanje talcev zaradi činov, katerih niso zagrešili in vse podobne grozne metode maš čevanja nad nedolžnimi ljudmi v vseh onih slučajih, kjer je nemogoče ujeti prave krivce.