Oxf.: 903.1 :48:425.1/3.3.(497.12) Slovensko javno mnenje in propadanje gozdov Tomo ŠTEFE* Izvleček štefe, T.: Slovensko javno mnenje in propada- nje gozdov. Gozdarski vestnik št. 2/1989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini. V rednih raziskavah slovenskega javnega mne- nja smo poskušali izvedeti, v kakšni meri prebi- valce Slovenije moti oziroma ogroža propadanje gozdov. Čeprav poizvedovanje v raziskavo jav- nega mnenja še ni sistemsko vključeno, pa že daje dovolj podatkov za nekatere ocene in pred- stavlja izhodišče za nadaljevanje takšnega pro- učevanja. 1. UVOD Ob letošnji res skrajni julijski in avgustov- ski vročini oziroma suši sem tako kot ver- jetno tudi mnogi drugi ljudje bolj kot kdajkoli doslej začutil oziroma dojel povezanost vsega živega. Iz dneva v dan sem bolj zaskrbljeno opazoval, kako se suši trava na vrtu, kako hitro je morala svojo rast končati zelenjava, kako so se kljub vsako- dnevnemu zalivanju začele sušiti celo vrtnice na cvetličnem vrtu, pa o krasno grmi- čevje, da, celo sadno drevje je bilo že resno ogroženo. Prav nič težko si ni bilo predstav- ljati naše odvisnosti od (celotnega) rastja, bodisi neposredno bodisi posredno - prek živalskega sveta. Prav tako si ni bilo težko predstavljati katastrofe, ki bi nas doletela, če bi še dolgo ne bilo padavin. Zakaj prihaja do takšnih suš, se še mnogo bolj obupano sprašujejo ljudje v Afriki, Aziji, Ameriki in drugod (kot se tam, kjer je padavin preveč, sprašujejo, zakaj jih je toliko), vendar je bila tudi ta suša dovolj za občutek ogroženosti. Morda bi bil preskok prevelik, če bi med vzroki za takšno stanje navedli tudi propa- danje gozda, kar ni nujno res, poleg tega " T. š., dipl. soc., Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Gregorčičeva 25, 61000 Ljubljana, YU Synopsis štefe, T.: Slovene public opinion and the dying back of forests. Gozdarski vestnik No. 2/1989. ln Slovene with a summary in English. A regu lar research of the Slovene public opinion tried to get the information to what extent the inhabitants of Slovenia were troubled or felt threa- tened by the dying back of forests. Although the inquiry has not been systematically included in the research, it already offers enough data from which evaluations could be derived and it repre- sents the basis for the proceeding of such inqui- ries. pa je samo propadanje gozda posledica drugih vzrokov oziroma dejavnikov. Tako razmišljanje bi nas vsekakor odvedlo pre- daleč in to v okviru te javnomnenjske razi- skave (ali bolje razčlembe) tudi ni mogoče. Pač pa bi radi ta uvodni del sklenili s splošno ugotovitvijo, da se (industrijska) civilizacija, v kakršni živimo, očitno vrti v zaprtem krogu, saj smo vedno več svojih moči prisiljeni namenjati za reševanje pro- blemov, ki jih sami ustvarjamo. če si si nekoč med Alpami in Severnim morjem zaželel pitne vode, si moral potopiti v reko ali potok vedro ali pa na primernem kraju izkopati vodnjak, danes pa je potrebna zapletena tehnika, saj je do užitne vode mogoče priti le z dragimi čistilnimi napra- vami in zapletenimi razkuževalnimi postop- ki. še pred sto leti je bilo marsikod v Nemčiji vodno bogastvo povsem nedotaknjeno, a je danes že temeljito uničeno. Enako je seveda mogoče in treba ugotoviti tudi za Slovenijo, le da je bila v Sloveniji morda še pred petdeseti mi leti voda v glavnem čista. Doseganje ciljev industrijske civilizacije je očitno povezano z ustvarjanjem ekolo- ških in drugih problemov. To pa ne pomeni, da si ne bi smeli več prizadevati za dosego teh ciljev, saj (še) ne moremo reči, da problemi niso rešljivi, je pa res, da kar 61 ,4% anketiranih Slovencev meni, da je okolje v Sloveniji tako onesnaženo, da bo G. V. 2/89 57 težko še kaj popraviti. Vsekakor lahko reče­ mo, da v tem pogledu delamo preveč napak in da se problemi nevarno kopičjjo. V takšnih razmerah je vse bolj ogrožen tudi gozd, saj je očitno napaden z mnogih strani hkrati. Pri tem pa ne poznamo niti celotnega spektra vzrokov za propadanje gozdov niti posledic propadlega gozda. Po- vezava človeka in človeške civilizacije z gozdom je tako vsestranska in intenzivna, da si današnje civilizacije brez gozda ni mogoče niti zamisliti. Natančnejša prouče­ vanja vzrokov in posledic propadanja go- zdov so zato nujna. Na tem mestu se bomo zadovoljili z zelo splošno ugotovitvijo, da je človek doslej gozd obravnaval in ga še vedno obravnava predvsem kot izvor surovin, kot nekaj, pri čemer lahko (nekaznovano) dokazuje svojo ))premoč« oziroma »obvladovanje« narave. Danes vemo, da to ni nikakršno obvladova- nje, temveč žaganje veje, na kateri sedimo, kajti gozd kljub vsega spoštovanja vredni samoohranitveni oziroma samoobnovitveni sposobnosti ne more več prenašati kom- pleksnega vpliva s tehnologijo oborože- nega človeka. Kaže, daje doslej le razumen kmet znal gospodariti z gozdom tako, da je ohranjal osnovno »čredo« nenačeto. Ekonomija obravnava gozd kot izvor su- rovine, z različnimi koristmi in ugodnostmi, ki jih je treba tudi čim prej in čim bolj vsestransko izkoristiti. še danes se radi pohvalimo, da je skoraj polovica Slovenije poraščena z gozdom in da je gozd eden izmed redkih surovinskih virov, katerega je v Sloveniji sorazmerno obilo in pri katerem smo na boljšem kot nekatere druge dežele. Ekološka logika je v marsičem v popol- nem nasprotju z ekonomsko. V ekonomski največ velja dohodek (profit), pri čemer pa je zanemarjena dejstvo, da je ta pogosto ustvarjen - deloma ali v celoti - na račun okolja. Temu je treba prišteti še >>socialni račune<, s čimer pa je najbrž že »pokrito<< celotno polje, s katerega večkrat izhaja dohodek. Ekonomska logika deluje enako v kapita- lizmu in socializmu, zaradi političnega mo- nopola, kjer ni treba upoštevati mnenja drugače mislečih, pa je stanje okolja v državah realnega socializma najbolj kri- tično. 58 G. V. 2189 2. PROPADANJE GOZDOV V ZAVESTI LJUDI (SLOVENCEV), V >)DRUŽBI<< Z OSTALIMI EKOLOŠKIMI PROBLEMI Mimogrede je bilo že omenjeno, da gre pri tej raziskavi pravzaprav za analizo jav- nega mnenja oziroma natančneje za raz- člembo odgovorov na vprašanje Ali vas v vašem življenjskem in delovnem okolju mo- ti, ogroža: ... Propadanje gozdov se je tu znašlo v nkonkurenci<< z osmimi različnimi skupinami motilcev oziroma ogroževalcev, ki ljudi motijo oziroma ogrožajo v njihovem življenjskem in delovnem okolju: a) onesnaženje zraka, smrad, dim; b) hrup, ropot prometa, tovarne; c) onesnaženost naselij, odpadki, uma- zanija; d) onesnaženost zraka, industrijske od- plake, kemikalije; e) onesnaženost naravnega okolja, od- padki, smetišča; f) uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih; g) neurejenost prometa, nesreče; h) ogroženost zaradi jedrske energije, radioaktivnih snovi in odpadkov; i) propadanje gozdov. Propadanje gozdov se je v vsakoletnih anketah med temi sklopi znašlo najkasneje - šele 1986 - in tedaj zavzelo predzadnje mesto. že v enem letu pa se je prebilo na vodilno mesto. Sicer pa lahko dinamiko ekološke ogro- ženosti (brez propadanja gozdov) v raziska- vah javnega mnenja spremljamo že vse od leta 1973. Pri tem so se stališča do ekolo- ških motenj vse od leta 1973 naprej zao- strovala in dosegla leta i 987 najvišjo točko. Izstopajo zlasti naslednje motnje oziroma grožnje: - propadanje gozdov (62,4 %), - uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih {52,8 %), - neurejenost prometa in nesreče (50,5%), - onesnaženost naravnega okolja, od- padki, smetišča (49,8%), - onesnaženost voda, industrijske od- plake, kemikalije (45,6%), - ogroženost zaradi jedrske energije, ra- dioaktivnih snovi in odpadkov (42.4 %), - onesnaženost naselij, odpadki, uma- zanija (40,7%), onesnaženost zraka, smrad, dim (32,3%). Navedeni podatki (odstotki) povsem ja- sno govorijo o tem, da je v Sloveniji ekolo~ ška zavest oziroma občutljivost dokaj vi- soko razvita. To pa seveda pomeni, da pri nadaljnjem gospodarskem razvoju ekolo- škega vidika prav zaradi visoko razvite ekološke razvitosti v nobenem primeru ne bo več mogoče obiti. To še posebej zato, ker kar 6i .4% vprašanih meni oziroma soglaša s trditvijo, da je okolje v Sloveniji onesnaženo do takšne mere, da bo težko še kaj popraviti. Pri tem pa je več kot polovica vprašanih še vedno prepričanih, da je boljše življenje mogoče doseči le z gradnjo novih tovarn in povečanjem pro- izvodnje, kar pa je v povezavi z drugimi opredelitvami mogoče razumeti kot zavze- manje za selektivni industrijski razvoj, ki okolja ne bo tako kvaril, kot gaje dosedaj. 3. RAZLAGA IZSLEDKOV ANKETE Zelo pomembno za javnomnenjsko raz- iskavo je, da ugotovi morebitne razlike v mnenju ljudi med posameznimi skupinami prebivalcev. Značilnosti, po katerih bomo delili populacijo oziroma njen reprezenta- tivni vzorec, so seveda odvisne od hipotez, ki jih imamo v danem trenutku za tehtne, ter od tega, katere podatke o tistih, ki so na anketo odgovorili, sploh imamo. V predlogu naše raziskave so bile nave- dene naslednje hipoteze: - tam, kjer je gozd bolj uničen, je zavest o pomenu in vrednosti gozda razvitejša; - kdor ima intenzivnejše stike z gozdom, močneje povezuje svojo usodo in usodo naroda ter človeštva z usodo gozda; - lastniki gozdov se čutijo bolj ogrožene oziroma odgovorne za usodo gozda kot nelastniki; - v gozdnatejših območjih je zavest o pomenu gozda bolj razvita kot tam, kjer je gozda malo; - nemestni ljudje imajo višjo zavest o pomenu gozda kot meščani; - starejši ljudje višjo kot mladi; - bolj izobraženi višjo kot manj izobraže- ni; - itd. Takšnih in podobnih hipotez bi bilo se- veda mogoče navesti še celo vrsto. Zdi pa se, da to najbrž ne bi imelo pravega smisla, saj nimamo za to izhodišča. Brez vpogleda v izsledke podobnih Qav- nomnenjskih) analiz oziroma raziskav raz- iskovalec pravzaprav nima razlogov za vna- prejšnjo sodbo (hipotezo) o tem, da je npr. moški del populacije bolj občutljiv do propa- danja gozda kot ženski del in obratno. Iz česa naj bi pravzaprav izhajala ta razlika oziroma zakaj naj bi do razlike med spo- loma sploh prihajalo? Preden poskusimo odgovoriti na to vpra- šanje, moramo navesti še nekatere osnovne podatke o anketi: - z javnomenjsko anketo leta i 987 smo zajeli 2033 anketirancev; - anketiranci so pri odgovoru na vpraša- nje: Ali vas v vašem življenjskem in delov- nem okolju moti, ogroža (skupine motilskih oziroma ogroževalskih dejavnikov so bile • že naštete), lahko izbirali med naslednjimi možnimi odgovori: - to ni problem v mojem okolju, - to me ne moti, - me moti, a ni tako hudo, - zelo me moti, -ogroža me, - ne vem, sem neodločen. Obravnavano vprašanje ima potemta- kem vse značilnosti zaprtega vprašanja, pri katerem anketiranci nimajo možnosti odgo- varjati po svoje (s svojimi besedami), pač pa lahko samo izbirajo med ponujenimi odgovori. Izkušnje kažejo, da vprašanja z vnaprej danimi odgovori praviloma omeju- jejo spraševalce pri odgovarjanju, olajšujejo pa obdelavo oziroma analizo. Zdi pa se, da je spekter ponujenih odgovorov pri tem vprašanju dovolj širok in da ga pravzaprav ni potrebno še bolj širiti oziroma diferencira- ti. Pravzaprav je na tako zastavljeno vpra- šanje zelo težko še kako drugače odgovo- riti. Razporeditev odgovorov po navedenih vnaprej ponujenih odgovorih (modalitetah) pri propadanju gozdov je naslednja: G. V. 2/89 59 - to ni problem v mojem okolju - to me ne moti - me moti, a ni tako hudo - zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj 15,4% (313) 5,4% (110) 15,1% (306) 43,8% (890) 18,6% (379) 1,7% (35) 100% (2033) Razporeditev odgovorov kaže, da je ob~ čutenje propadanja gozdov pri slovenski javnosti že zelo intenzivno, saj kar 62.4% vprašanih propadanje gozdov zelo moti oziroma ogroža. že prej je bilo mimogrede omenjeno, da je s takšnim odstotkom pro- padanje gozdov zavzelo prvo mesto med vsemi devetimi skupinami onesnaževalcev. 3.1. Propadanje gozdov in spor anketirancev Pri odnosu med mnenjem o propadanju gozdov in spolom anketirancev se nismo opirali na nikakršno hipotezo. številčno raz- merje med moškimi in ženskami je bilo 47,9% proti 52,1 %. Verjetno je edini in ob enem najbolj zanimiv sklep o razlikah med spoloma glede propadanja gozdov ta, da je pri mo- dalitetah, ki odražajo visoko stopnjo ogro- ženosti (zaradi propadanja gozda) zastopa- nost moških večja, več žensk pa ima propa- danje gozda za neproblematično. Pravza- prav je razlika največja pri »najskrajnejši« modaliteti ))ogroža me«, in sicer 20,0% proti 17,4% v korist moških, pri ))zelo me moti« pa je ta odnos 44,7%, proti 42,9%. Pri tem pa je treba opozoriti tudi na stati- stično zakonitost, da so majt1ne razlike pri velikih vzorcih pomembnejše kot velike raz- like pri majhnih vzorcih. Zakaj moške bolj prizadeva propadanje gozdov, anketa se- veda ne odgovarja. 3.2. Propadanje gozdov in starost anketirancev Pri starosti nimamo več opravka samo z dvema kategorijama (skupinama) anketi- rancev, ampak s šestimi: do251et od 26 do 30 let od 31 do 40 let od 41 do 50 let od 51 do 60 let Starost anketirancev je nedvomno ena najpomembnejših značilnosti populacije tudi tedaj, ko gre za ekološka vprašanja oziroma za odnose do okolja, v našem primeru za odnos do propadanja gozda. Tu bomo opozorili samo na razlike med staro- stnimi kategorijami v prizadetih skupinah. Za primer vzemimo odgovor ))zelo me moti«. Odstotki tistih, ki so na vprašanje o propadanju gozdov odgovorili ))zelo me moti«, so za posamezne starostne katego~ rije respondentov prikazani v tabeli 2. V skupnem povprečju je bilo takšnih odgovo- rov 43,8%. Tabela 2. Odstotki odgovora ))zelo me moti<< po posameznih starostnih kategorijah 31 do 40 let 41 do so let 26 do 30 let do 25 let 51 do 60 let 61 in več let 47,2% (254 primerov) 45,0% (177 primerov) 43,8% (98 primerov) 43,1 % (118 primerov) 41,5% (154 primerov) 38,2% (89 primerov} Razpon med starostnima kategorijama, ki ju propadanje gozda najbolj in najmanj ))moti«, znaša celih 9 %, kar je mnogo Tabela 1. Propadanje gozdov ln spol anketirancev v odstotkih to ni problem v mojem okolju to me ne moti me moti, ani tako hudo zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj 60 G. V. 2/89 Moški 14,0 5,3 14,7 44,7 20,0 1,2 47,9 ženske Skupaj 16,7 15.4 5,5 5,4 15,4 15,1 42,9 43,8 17,4 18,6 2,2 1,7 52,1 100,0 pomembneje kot pri »ogroža me<<, čeprav so tu absolutne številke mnogo večje. Izmed 2033 anketirancev potemtakem propadanje gozda ogroža in zelo moti 1269 spraševalcev oziroma 62,4 %, kar je iz- jemno visok odstotek. Po starostnih katego~ rijah se seštevki takšnih odgovorov gibljejo takole: Tabela 3. Seštevki odstotkov odgovorov >>zelo me moti« in >•ogroža me« po posameznih starostnih kategorijah 31 do 40 let 41 do 50 let 26 do 30 let do 25 let 51 do 60 let 61 in več let 66,7% 63,6% 61,7% 61,7% 61,2% 54,1% Rezultat je pravzaprav ugoden, saj pro- padanje gozda najbolj moti in ogroža najbolj dejavne oziroma vitalne starostne kategori- je, ne zaostajajo niti mlajši niti stari od 51 do 60 let (pri "ogroža me« so celo na prvem mestu), občutno pa zaostajajo stari nad 61 let. Ali to pomeni, da se s starostjo začne brezbrižnost do problematike varo- vanja okolja ali pa te zavesti pri ljudeh teh let ni. Za •>moti me, a ni tako hudo« se je odločilo 306 anketirancev oziroma 15,1 %. Gledano statistično ta odstotek ni visok, a tudi zanemariti ga ne smemo. Razlike med starostnimi kategorijami so izredno majhne in skorajda ne dovoljujejo kakršnih koli sklepanj. Najbolj negativna oziroma ignorantska kategorija so seveda tisti, ki so se opredelili za "to me ne moti«, saj so s tem povedali, da proces propadanja gozdov poznajo, vendar se zanj ne zmenijo. K sreči je takšnih >>samo(< 5,4 %. Toda medtem ko se je za »ne vem, sem neodločen« odločilo vsega skupaj le 1,7% oziroma 35 anketi- rancev, zaradi česar tudi razlik med starost- nimi kategorijami nima smisla razčlenjevati, pa se je za »to ni problem v mojem okolju« odločilo celo nekaj več anketirancev kot za >>me moti, a ni tako hudo«. Zdi pa se, da >>to ni problem v mojem okolju« ni tako negativno mnenje, kajti pri mnogih anketi- rancih je to lahko povsem resnična oziroma točna izjava. Takšnih izjav bi bili lahko pravzaprav celo veseli, safgovorijo o tem, da so v Sloveniji še okolja, v katerih propa- danje gozdov ni oziroma še ni problem. Ob narodnem problemu, kar propadanje go- zdov vsekakor je, pa je vendarle vzrok za takšen odgovor iskati predvsem v popolni neobveščenosti ali pa v kratkovidni sebič­ nosti, oboje pa seveda tudi ni pozitivno. Razlike med starostnimi kategorijami pri tem odgovoru so navedene v tabeli 4. Tabela 4. Odstotki odgovora »to ni problem v mojem okolju« po posameznih starostnih ka- tegorijah 61 in več let 51 do 60 let 26 do 30 let 41 do 50 let do 25 let 31 do 40 let 21,5% (50 primerov) 19,4% (72 primerov) 16,1 % (36 primerov) 14,8% (58 primerov) 13,9% (38 primerov) 11,0% (59 primerov) Razlike pri tej modaliteti so velike, celo prek 1 O%. Po vsej verjetnosti jih je treba pripisati razlikam v razvitosti ekološke zave- sti (občutljivosti) oziroma dovršenosti, kajti kategorija z najvišjo stopnjo razvitosti eko- loške zavesti je tudi odgovarjala najbolj logično- starostna kategorija med 31 in 40 leti je sorazmerno najšibkejše zastopana pri ))to ni problem v mojem okolju«. Tabela 5. Propadanje gozdov in starost anketirancev v odstotkih do25 26-30 31-40 41-50 51-60 61 inveč skupaj to ni problem v mojem okolju 13,9 16,1 11 ,O 14,8 19,4 21,5 15,4 to mene moti 5,5 5,8 5,9 5,1 3,8 6,9 5,4 me moti, ani tako hudo 16,8 15,2 13,9 15,0 14,8 15,9 15,1 zelo me moti 43,1 43,8 47,2 45,0 41,5 38,2 43,8 ogroža me 18,6 17,9 19,5 18,6 19,7 15,9 18,6 ne vem, sem neodločen 2,2 1,3 2,4 1,5 0,8 1,7 1,7 skupaj 13,5 11,0 26,5 19,3 18,2 11,5 100,0 G. V. 2189 61 3.3. Propadanje gozdov in vrsta krajevne skupnosti Krajevne skupnosti so bile razvrščene v tri različne vrste z naslednjim številom in deležem anketirancev: mestne krajevne skupnosti 794 oz. 39,1 % primestne krajevne skupnosti 345 oz. 17,0% vaške krajevne skupnosti 894 oz. 44,0% Tudi pri vrstah krajevnih skupnosti si bomo najprej pogledali razlike pri tistih, ki nas na tem mestu najbolj zanimajo. Ob tem je treba takoj povedati, da razlike pri teh modalitetah kažejo podobo, ki je v popol- nem nasprotju s hipotetično pričakovano. Pričakovali smo namreč, da propadanje gozda bolj moti in ogroža tiste anketirance, ki živijo v vaseh oziroma na podeželju in s tem tudi bližje gozdu. Dejansko so razmere ravno obrnjene. Propadanje gozda namreč zelo moti kar 49,1 %tistih, ki živijo v mestnih krajevnih skupnostih in samo 38,0% tistih, ki živijo v vaških krajevnih skupnostih. Pri- mestne krajevne skupnosti so med njima, vendar precej bližje mestni kot vaški stopnji motenosti. Enako je stanje pri »ogroža me((, le da so razlike tu še veliko večje (24,4% : 13,5%). ' Seštevek teh dveh sorodnih modalitet še bolj poudari razliko, na katero smo že opozorili. Tabela 6. Seštevki odstotkov odgovorov »zelo me moti« in »ogroža mece po posameznih vrstah krajevnih skupnosti mestne krajevne skupnosti primestne krajevne skupnosti vaške krajevne skupnosti 73,6% 64,7% 51,5 0/o Vrsta krajevne skupnosti je torej zelo po- membno merilo, saj so razlike med posa- meznimi vrstami značilne. Po drugi strani pa si je podatke mogoče razlagati kot potrditev dejstva, da osveščanje poteka v smeri mesto-vas oziroma da je mesto (tudi) v tem pogledu vas prehitela. Morda pa ima pri tem največ zaslug bolj onesnaženo okolje? Pri izločil nih modalitetah: )>to ni problem v mojem okolju« in ))to me ne moti« so razlike med različnimi vrstami krajevnih skupnosti prav tako zanimive. Pri odgovoru )>to ni problem v mojem okolju« je odstotni razpon takšnih odgovorov od 8,1 % v mest- nih do 22,8% v vaških krajevnih skupno- stih. Propadanje gozda je prej pojav vaških kot mestnih in primestnih okolij, pa je vseeno tistih, ki menijo, da to ni problem v njihovem življenjskem in delovnem okolju, mnogo več v vaških kot v mestnih krajevnih skupnostih. To je težko razložiti in zdi se, da bi morali več vedeti o tem, koga propadanje gozda ne moti, kar še posebej velja za tiste, ki živijo v vaseh oziroma na deželi. 3.4. Propadanje gozda in izobrazba anketirancev Pri proučevanju razlik odnos ljudi do propadanja gozda je izobrazba prav gotovo ena izmed najbolj zanimivih in pomembnih razsežnosti. Za naše potrebe smo opredelili štiri različne stopnje izobrazbe, ki so takole zastopane v celotni populaciji anketirancev: - osnovna izobrazba 42,4% (861) - strokovna izobrazba 20,7% (420) - srednja izobrazba 26,2% (532) - višja izobrazba 10,8% (220) skupaj 1 OO% (2033) Pri razlagi razlik med anketiranci z vidika njihove izobrazbe se velja najprej ustaviti pri najpomembnejših modalitetah, to je pri •>Zelo me moti« in ))ogroža mece. Najprej Tabela 7. Propadanje gozdov in vrsta krajevne skupnosti v odstotkih mestna primestna vaška skupaj KS KS KS to ni problem v mojem okolju 8,1 13,0 22,8 15,4 to mene moti 4,3 7,5 5,6 5,4 me moti, ani tako hudo 12,0 13,0 18,6 15,1 zelo me moti 49,2 46,1 38,0 43,8 ogroža me 24,4 18,6 13,5 18,6 ne vem, sem neodločen 2,0 1,7 1,5 1,7 skupaj 39,0 17,0 44,0 100,0 62 G. V. 2189 opazimo, da odstotek tistih, ki jih propada- nje gozda zelo moti in ogroža, narašča z zviševanjem izobrazbene stopnje. Razlike so sicer nekoliko manjše kot pri vrstah krajevne skupnosti, a vseeno dokaj značil­ ne, kar pomeni, da je tudi izobrazba ena izmed tistih razsežnosti, ki pomembno dife- rencira človekov odnos do propadanja go- zda. Propadanje gozda zelo moti le 40,8% anketirancev z osnovno izobrazbo, a skoraj polovico (48,2%) tistih z višjo in visoko izobrazbo. Tisti s strokovno in srednjo izo- brazbo so med tema dvema odstotkoma. Pri »ogroža mece pa so razlike med različ­ nimi stopnjami izobrazbe še večje. Propa- danje gozda ogroža »samo cc 14,8% anke- tirancev z osnovno šolo, a kar 28,6% z višjo in visoko izobrazbo. Pri strokovni izo- brazbi je ta odstotek 18,1 %. pri srednji pa 21,2%. Razlike postanejo še očitnejše, če sešle- jemo odstotke pri obeh modalitetah. Tabela 8. Seštevki odstotkov odgovorov )>zelo me matice in "ogroža mece po posameznih stopnjah izobrazbe - višja in visoka izobrazba - srednja izobrazba - strokovna izobrazba - osnovna izobrazba 76,8°/o 67,3% 62,9% 55,6% Torej ni pomembno samo to, v kakšni vrsti krajevne skupnosti ljudje živijo, ampak tudi, kakšna je njihova izobrazba, s čimer pridemo do naslednje značilnosti človeka, ki ga propadanje gozda zelo moti in ogroža. Ta je v povprečju dokaj izobražen moški srednjih let, ki živi v mestu oziroma njegovi bližini. Pri modaliteti »moti me, a ni tako hudocc je slika obrnjena - propadanje gozda ne moti predvsem tistih z osnovnošolsko izo- brazbo - 17,0%, v manjši meri pa tiste s strokovno, srednjo, višjo in visoko izobraz- bo. Podobne so razmere tudi pri izločilni modaliteti )>to ni problem v mojem okolju«. 3.5. Propadanje gozda in poklic oziroma kvalifikacija anketirancev Pri poklicu oziroma kvalifikaciji je stanje precej zapleteno, pa ne samo zato, ker je poklicev oziroma kvalifikacij veliko, pač pa tudi zato, ker je poklice težko hierarhično tako čisto razvrstiti kot npr. izobrazbo. Pri tej tabeli smo upoštevali naslednje poklice oziroma kvalifikacije: -- uslužbenci z višjo in visoko izobrazbo uslužbenci s srednjo izobrazbo - visokokvalificirani delavci - kvalificirani delavci kvalificirani in polkvalificirani delavci - kmetje - obrtniki - gospodinje - upokojenci - ostali skupaj 11,8 °/o (240) 21,3% (434) 4,5% (91) 18,2% (370) 15,5% (315) 8,8% (178} 1,3% {26) 2,7% (54) 11,5% (234) 4,5% (91) 100,0% (2033) Odnos do propadanja gozda z vidika poklica oziroma kvalifikacije anketirancev dokaj zanesljivo napoveduje že njil1ova izo- brazba. Tudi pri poklicih je zakonitost ena- ka, le da so tu odstopanja od povprečja v obe smeri še večja. Propadanje gozda moti predvsem usluž- bence z višjo in visoko izobrazbo, in sicer točno polovico teh uslužbencev. Komaj v kaj manjši meri propadanje gozda moti uslužbence s srednjo (in nižjo) izobrazbo- 49,3%, kar pomeni, da so uslužbenci ne glede na izobrazbo nadpovprečno občutljivi glede propadanja gozda. Tabela 9. Propadanje gozda in izobrazba anketirancev v odstotkih to ni problem v mojem okolju to mene moti me moti, ani tako hudo zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj osnovna strokovna srednja izobrazba izobrazba izobrazb 19,4 15,5 12,8 5,5 6,0 5,1 17,0 14,0 13,9 40,8 44,8 46, i 14,8 18,1 21,2 2,7 1,7 0,9 42,4 20,7 26,2 5,9 5,0 12,3 48,2 28,6 0,0 10,8 15,4 5,4 iS, 1 43,8 18,6 1,7 100,0 G. V. 2/89 63 Najbolj neobčutljivi za propadanje gozda so bili kmetje - 34,3% - kar je seveda največje presenečenje. Domnevali smo na- mreč, da bodo tisti, katerim je gozd tudi gmotna podlaga za kakršno koli blagosta- nje, najbolj prizadeti. V opravičilo kmetom je treba omeniti, da pri tem najbrž ne gre zgolj za nižjo raven splošne razgledanosti oziroma obveščenosti, ampak tudi za nako- pičenje neugodnih (negativnih) značilnosti populacije, s čimer sta mišljeni predvsem starost in izobrazba. Razmerja se skoraj v celoti ponovijo tudi pri modaliteti "ogroža me((, le da na precej nižji ravni. Propadanje gozda namreč ogroža le 18,6% anketirancev. Seštevek odstotkov obeh na.jpomembnejših modalitet še bolj poudari razlike pri občutljivosti anke- tirancev do propadanja gozda. Tabela 1 O. Seštevki odstotkov odgovorov ••zelo me moti<< in »ogroža me<< po posameznih poklicih - uslužbenci z višjo in visoko izobrazbo - uslužbenci s srednjo in nižjo izobrazbo - visokokvalificirani delavci - kvalificirani delavci - obrtniki -ostali - polkvalificirani in nekvalificirani delavci - upokojenci - kmetje - gospodinje 78,3% 70,7% 64,9% 62,2% 61,6% 61,6% 54,9% 54,3% 48,9% 48,2% Da propadanje gozda ni problem v njiho- vem okolju, meni vsega skupaj 15,4% vpra- šanih Slovencev, pri čemer pa so razlike med poklicnimi skupinami dokaj velike. Prav nenavadno je, da je delež tistih, ki menijo, da propadanje gozda ni problem v njihovem življenjskem in delovnem okolju, največji pri kmetih - 26,4% in pri gospodi- njah- 24,1 %, sledijo jim upokojenci, obrtni- ki, kvalificirani, polkvalificirani delavci, naj- manjši delež tako mislečih pa je med usluž- benci z višjo in visoko izobrazbo - 7,1 % ter med visokokvalificiranimi delavci. 3.6. Propadanje gozda in razlike med območji Poleg delitve prebivalcev po njihovih de- mografskih in socialnih značilnosti je z vi- dika obravnavane problematike zelo zani- mivo opazovati tudi razlike med posamez- nimi območji, v katerih anketiranci živijo. Pri tem naj takoj navedemo, da so te razlike dokaj velike. še pred razlago pa je treba povedati, za kakšna obmo6ja gre. Najprej smo uporabili dve bolj ali manj uveljavljeni regionalni delitvi slovenskega prostora oziroma slovenskih občin. Po prvi so slovenske občine razvrščene v dvanajst planskogeografskih regij, po drugi pa je območje Slovenije razdeljeno na štirinajst gozdnogospodarskih območij. Pomanjklji- vost gozdnogospodarske regionalizacije ni samo večje število regij, ki anketirano popu- lacijo razdeli še na več delov (tako da so nekatere regije še statistično zanemarljivo zastopane), ampak tudi to, da se meje med regijami ne ujemajo vedno z občinskimi in je bilo zato treba »razpolovljene>to ni problem v mojem okolju« in »to me ne moti«. Najbolj problematičnih je pravzaprav tistih 5,4% anketirancev, ki so izjavili, da jih propadanje gozda ne moti, in s tem izrazili svojo indiferentnost do propadanja gozda. K sreči je teh sorazmerno malo. »Me moti, a ni tako hudo<< obravnavamo kot vmesno, prehodno oziroma nevtralno modaliteto. Tabela 12. Vrstni red območij (regij) glede na stopnjo občutljivosti anketirancev do propa- danja gozda (zelo me moti in ogroža me) koroško območje notranjsko območje zasavsko območje ljubljansko območje gorenjsko območje mariborsko območje celjsko območje primorsko območje posavsko območje goriško območje dolenjsko območje pomursko območje 77,6% 77,5% 73,3% 73,1% 63,9% 62,0% 61,9% 52,0% 51,4% 49,5% 40,9% 39,1% Razlika med najbolj in najmanj ))občutlji­ VO« regijo znaša kar 38,5 %, kar je dejansko ogromno. Sicer pa s primerjavo odstotkov dobimo nekakšne skupine območij: 1. koroško in notranjsko, 2. zasavsko in ljubljansko, 3. gorenjsko, mariborsko in celjsko, 4. primorsko, posavsko in goriško, 5. dolenjsko in pomursko. Kaj je mogoče s tem ugotoviti ? Vsekakor je mogoče razumeti, zakaj so prebivalci Koroške tako občutljivi do propa- danja gozda, saj je popis gozdov pokazal, da so koroški gozdovi v Sloveniji najbolj prizadeti. V notranjskih gozdovih je veliko jelke, za katero je znano, da intenzivno propada. Najbolj pa se sušijo prav nižinski jelovi gozdovi, v bližnji okolici naselij, kar zelo vpliva na mnenje ljudi. Zasavsko in ljubljansko območje sta sko- Tabela 13. Propadanje gozdov in plansko-geografska območja območje to ni problem tome me moti, zelo me ogroža ne vem, v mojem okolju ne moti ani hudo moti me sem neodločen pomursko 33,1 7,5 18,0 33,1 6,0 2,3 mariborsko 20,9 3,4 12,3 41,3 20,7 1,4 koroško 1,3 3,9 15,8 61,8 15,8 1,3 celjsko 18,4 4,7 13,2 41 ,O 20,9 1,7 zasavsko 13,3 6,7 6,7 42,2 31,1 0,0 posavsko 4,3 10,0 28,6 35,7 15,7 5,7 dolenjsko 23,6 9,0 27,0 27,0 13,5 0,0 ljubljansko 7,9 4,5 13,3 49,7 23,4 1,2 gorenjsko 12,9 7,7 14,4 45,9 18,0 1 ,O notranjsko 5,0 5,0 10,0 67,5 10,0 2,5 goriško 20,2 5,9 21,8 36,1 13,4 2,5 primorsko 23,5 5,9 13,7 42,2 9,8 4,9 skupaj 15,4 5,4 15,1 43,8 18,6 1,7 G. V. 2189 65 raj enako »občutljivi«: medtem ko se na gorenjskem območju premalo zavedajo problema. Med najmanj »občutljivimi« pa niso samo območja z malo gozdovi - kar bi bilo še najlažje razumeti - temveč tudi območja, kjer je gozda veliko oziroma kjer je gozd pomemben dejavnik v prostoru in gospo- darstvu, npr. goriško območje s tako gozd- natimi občinami, kot sta Tolmin in Ajdovšči­ na. Vsekakor so ti podatki dovolj zgovorni in gozdarjem dovolj povedo o tem, kje je razpoloženje ljudi bolj naklonjeno njihovim pobudam. 4. SKLEP Na koncu lahko vsekakor skupaj z razi- skovalci javnega mnenja ugotovimo, da lahko govorimo o bistvenem dvigu ekološke zavesti slovenskega prebivalstva, zaskrb- ljenosti zaradi nevarnosti ekoloških kata- strof, pa tudi o pripravljenosti za sodelova- nje pri prilagajanju prihodnjega razvoja eko- laškemu merilu. Kako tudi ne, ko pa samo škoda v gozdovih po nekaterih ocenah znaša kar 120 milijard dinarjev. Ker pa gre pri tem za dolgotrajno škodo, ki bo prizadela veliko ljudi, se nam dogaja, da vsak čaka na to, kaj bo storil drugi. če bi do takšne škode prišlo nenadoma, bi najbrž ukrepali drugače. Zgovoren je primer iz Indije. V Bhopalu so po nesreči, v kateri je umrlo 2000 ljudi v enem dnevu, takoj ustrezno ukrepali. Po drugi strani pa v Indiji vsak dan umre okoli 5000 ljudi zaradi bolezni, ki se prenašajo z nezdravo pitno vodo, pa ne storijo dosti za rešitev tega problema. še enkrat moramo ugotoviti, da je bistvo ekološke logike ravno v upoštevanju drugih ljudi (tudi tistih, ki jih še ni na svetu) in vsega živega sploh: bistvo ekonomske logi- , ke, naj bo kapitalistične ali (real) socialistič­ ne, pa je v upoštevanju lastnih koristi na račun drugih ljudi in narave. Zaradi pomembnosti pravilne obvešče­ nosti javnosti o dogajanjih, povezanih z okoljem, bo po tej prvi tovrstni analizi nujno zastaviti načrtnejše raziskave javnega mne- nja o pojavih v okolju in gozdu. Povzetek Pri vsakoletnem proučevanju slovenskega jav- nega mnenja je bilo leta 1987 k vprašanju »~li vas v vašem življenjskem in delovnem okolJU moti, ogroža ... << kot mo teči dejavnik dodano tudi propadanje gozdov. Anketiranci so se morali pri vsakem izmed devetih motečih dejavnikov odločili za enega izmed naslednjih možnih odgovorov: - to ni problem v mojem okolju, - to· me ne moti, Graf. 1. Odnos anketirancev do propadanja gozdov glede na vrsto krajevne skupnosti [ Y.] 60 5~ 40 30 20 10 9 66 G. v. 2189 A B c ~ mestne KS El55l primestne KS ~vaške KS A- ogroža me 8 - zelo me moti C - me moti, a ni tako hudo D - to me ne moti E - to ni problem v mojem okolju E - me moti, a ni tako hudo, - me zelo moti, - ogroža me, - ne vem, sem neodločen. Javnomnenjska anketa je pokazala, da tudi slovenska javnost dojema propadanje gozdov kot največji (najresnejši) problem (če ga primerjamo z ostalimi skupinami ekoloških problemov): - propadanje gozdov (62,4 %), - uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih (52,8°/a), - neurejenost prometa, nesreče (50,5 %), - onesnaženost naravnega okolja, odpadki, smetišča (49,8 %), - onesnaženost voda, industrijske odplake, ke- mikalije (45,6 %), - ogroženost zaradi jedrske energije, radioak- tivnih snovi in odpadkov (42,4 %), - onesnaženost naselij, odpadki, umazanija (40,7%), - onesnaženost zraka, smrad, dim (32,3 %). Graf. 2. Odnos anketirancev do propadanja go_zdov glede na izobrazbo [ 1.] 69 50 40 30 ~ osnovna šola !====<'>~===! strokovna šola nna srednja šola r::::;:J višja, visoka šola A- ogroža me 8 - zelo me moti C - me moti, a ni tako hudo D- to me ne moti E - to ni problem v mojem okolju Graf. 3. Odnos anketirancev do propadanja gozdov glede na območje m -nad75% ~ -66 do 75% ~ -56 do 65% .I2Zl - 46 do 55% D -pod 45% G. V. 2189 67 Razčlemba odgovorov ob propadanju gozdov je pokazala na različnost mišljenja ljudi, glede na: -spol, - starost, - vrsto krajevne skupnosti, v kateri živijo, - izobrazbo, - kvalifikacijsko strukturo in - območja (občine), v katerem živijo. Ugotovili smo, da se moški čutijo nekoliko bolj ogrožene oziroma, da jih propadanje gozdov nekoliko bolj moti kot ženske. Stopnja ogroženosti zaradi propadanja gozdov je najvišja pri ljudeh, starih od 30 do 50 let, nižja pri mlajših, še nižja pa pri starih nad 60 let. Prav izrazite so razlike med mnenjem ljudi, živečih v različnih vrstah krajevnih skupnosti, pri čemer so izsledki povsem nasprotni od pričakovanih. Pričakovali smo na- mreč, da propadanje gozdov bolj moti in ogroža tiste, ki živijo v vaških krajevnih skupnostih, izka- zalo pa se je, da mnogo bolj moti ljudi, ki živijo v mestnih in primestnih krajevnih skupnostih. Pri izobrazbi in kvalifikacijah je zelo opazna zakonitost, po kateri stopnja motenosti in ogrože- nosti raste z višanjem izobrazbe in kvalifikacije. Propadanje gozdov najbolj moti uslužbence z visoko in višjo izobrazbo, manj pa ostale. Največje presenečenje je ugotovitev, da propadanje go- zdov zelo malo moti in ogroža tiste, ki naj bi jim gozd pomenil največ - kmete. Razlike med dvanajstimi slovenskimi območji so zelo velike, od koroškega in notranjskega z najvišjo stopnjo motenosti in ogroženosti do do- lenjskega in pomurskega z najnižjo. Izkazalo se je, da je območna pripadnost ena izmed najbolj pomembnih razsežnosti pri določanju stopnje »Občutenosti« propadanja gozdov. Zaradi pomembnosti pravilne obveščenosti jav- nosti o dogajanjih, povezanih z okoljem, bo po tej prvi tovrstni analizi nujno zastaviti natančnejše raziskave javnega mnenja o pojavih v okolju in gozdu. SLOVENE PUBLIC OPINION AS REGARDS THE DYING BACK OF FORESTS Summary Annual questionary of the Slovene public opi- nion in 1987 included among other questions und er the ti tie "Do you feel disturbed in your living and working surroundings by: ... " also the distur- bing factor - the dying back of forests. Respon- dents had to decide on one of the following answers possible at each of the nine factors of disturbance: - this does not represent a problem in my surroundings, - it does not disturb me, - it disturbs me but it is not a real problem, - it disturbs me very much, - 1 feel threatened, - 1 have no idea about that, 1 feel indifferent. The questionary of the public opinion showed that the Slovene public understood the dying back of forests as one of the most sever problems 68 G. V. 2/89 when compared to other groups of ecologic pro- blems: - dying back of forest (62.4 %), - application of chemicals in alimentary pro- ducts (52.8 %), - poor traffic capacities, accidents (50.5 %), - environmental pollution, waste, refuse dum ps (49.8 %), - water pollution, industrial waste water, che- micals (45.6 %), - imperilment through nuclear energy, radio- active substances and waste (42.4%), - pollution of towns and villages, refuse, filth (40.7%), - air pollution, offensive smeli, smoke (32.3 %). The analysis as regards the dying back of forests itself showed the diversity of people's opinion as regards their imperilment due to the dying back of forests as to: -sex, -age, - type of the local community they live in, - education, - qualification structure and - district (community) they live in. It was established that men felt more endange- red or that they felt slightly more disturbed by the dying back of forests than women did; the impe- rilment degree or the degree of disturbance due to the dying back of forests was most high in people at the age of 30-50 years, it was lower in younger persons and stili lower in those over 60 years. Most explicit differences could be esta- blished in the opinion of people living in different types of local communities with the results being quite contrary to those expected. It had been expected that the dying back of forests represent- ed great concern to people living in local commu- nities of the village type. Yet it turned out that it represented a much graver concern to those living in local communities of the urban or the suburban type. A noticeable principle that the degree of distur- bance and imperilment increases with a higher level of education and qualification has been established, i. e. university graduates feel the utmost concern about the dying back of forests. Surprisingly enough, the necrotic process of fo- rests represents a relatively small problem to those to whom the forest should be of utmost importance - these are farmers. Differences among 12 Slovene districts are enormous, Koro- ško and Notranjsko with the highest degree of disturbance, followed by Dolenjsko and finally Pomurje with the lowest degree of disturbance. The belonging to different regions proved to be one of the most important dimensions in the establishing of the "sensibility" degree for the dying back of forests. Due to the fact that it is of extreme importance that the public be properly informed about the environmental situation and after the first analysis of the kind, a systematic research of the public opinion on phenomena in the environment and in the forest will have to be started.