UDK 801.54:808.63+803 Ada Vidovič-Muha Filozofska fakulteta v Ljubljani GLAGOLSKE SESTAVLJENKE — NJIHOVA SKLADENJSKA PODSTAVA IN VEZLJIVOSTNE LASTNOSTI (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom) Glagolske sestavljenke kot modifikacijske tvorjenke imajo v svoji skladenjski podstavi glagol s prostim predložnim morfemom; izjema so primeri, ko ti glagoli izražajo samo faznost dejanja. — Pomenska drugačnost sestavnih glagolov glede na glagole iz njihove skladenjske podstave pa tudi glede na njim ustrezne nesestavne glagole se potrjuje (med drugim) s spremenjenimi vezljivostnimi lastnostmi. Podana je tipologija vezljivostnih razlik znotraj vseh treh skupin glagolov, izhajajoč iz sestavnega glagola. — Kontrastivnost z nemščino je omejena na normativni, predvsem besedotvorno-zgodovinski vidik. Verbal compounds as modificatory derivatives have, in their syntactic base, a verb with a prepositional morpheme. An exception is the type of verb that expresses phase of action. — The semantic peculiarity of compounded verbs, with respect to the verbs in their syntactic base and with respect to the noncompounded verbs to which they correspond, is confirmed (among other things) by a difference in valency. A typology of valency differences within three groups of verbs is given, beginning with the compounded verb. — The contrast with German language is limited to normativity and concerns mainly the historical aspect of word-formation. 1 Glagolske sestavljenke bodo razčlenjene s stališča svoje skladenjske podstave, pri čemer bo postal razviden (tudi) pomen predponskega obrazila; hkrati bo predpon-skoobrazilno tvorjeni glagol (GlagT) glede vezljivosti primerjan z vzporednim nepredponskim glagolom (Glag) in z glagolom iz svoje skladenjske podstave (GlagP),1 npr. GlagT + T = Glag + T: izčistiti posodo = čistiti posodo-, GlagT <- GlagP i L česa + Fk: izčistiti posodo <— čistiti iz posode (kaj) + Fk.2 Kontrastivnost z nemščino bo omejena na normativni vidik, tudi z zgodovinskega stališča. Temeljno gradivo za razčlenitev je iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). 1.1 Sicer pa sodijo glagolske sestavljenke skupaj s t. i. modifikacijskimi izpeljankami med modifikacijske tvorjenke. Na izrazni ravni se obe modifikacijski besedotvorni vrsti ločita po razvrstitvi obrazil — sestavljenke razvrščajo obrazilo levo od besedotvorne podstave, npr. podpisati, izpeljanke desno; izpeljavno (priponsko) obrazilo je izrazno lahko samostojno, razvrščeno levo od glagolske pripone, npr. ko-rakcati, ali pa prevzame obrazilno vlogo kar glagolska pripona sama, ki postane tako dvofunkcijska — vidska in besedotvorna, npr. podpisovati. Kot je znano, povezuje obe modifikacijski besedotvorni vrsti dejstvo, da so njihova obrazila nastala s pretvorbo odvisnega dela skladenjske podstave — pri glagolskih modifikacijah s pretvorbo prislovov: korakcati <— [drobno] korakati, [ ] '() vplivu morfemske sestave glagola na njegove vezljivostne lastnosti je razpravljal J. Dular (1983: 281-287; 1983/84: 289-293); prim, tudi J. Toporišič (1976: 290-294; 1982: 85-86). : Fk = končnost dejanja. —>-c-, korak- -ati; podpisovati <— [večkrat] podpis-a-ti, [ ] —» ova-, podpis- -ti; podpisati <— [spodaj] pisati[ ] —» pod, -pisati. Skladenjskopodstavna razvidnost obeh modifikacijskih besedotvornih vrst je vezana na pomen prislova: načinovnost in krat-nost sta v podstavi izpeljavnih (glagolskih) modifikacij, drugi prislovni pomeni, zlasti krajevnost, časovnost, količinskost pa sestavnih. Glagolske modifikacijske tvorjenke — tako sestavne kot izpeljavne — so med tvorjenimi glagoli najštevilnejše. Glagolska modiftkacijska obrazila so namreč, kot je znano, v veliki večini hkrati tudi temeljni slovničnokategorialni morfemi glagola — so nosilci njegovih vidskih (aspektnih) lastnosti. Za razmerje med glagolskim modi-fikacijskim obrazilom in t. i. vrsto glagolskega dejanja pa velja, da modifikacijsko obrazilo izraža tudi to dejanje; z drugimi besedami: vrsto glagolskega dejanja razumemo kot besedotvorno modifikacijo glagola, izraženo z njegovim predponskim obrazilom ali z glagolsko pripono; predponsko obrazilo pa je seveda lahko nosilec še drugih modifikacijskih besedotvornih pomenov, povezanih zlasti s krajevno oziroma prostorsko umestitvijo dejanja.4 Vloga predposkih obrazil je torej slovničnokatego-rialna — vidska — in besedotvorna, v katero sodi tudi poimenovanje vrst glagolskega dejanja.5 Količinska prekrivnost morfemov kot nosilcev obeh funkcij — besedotvorne in slovničnokategorialne — je v okviru obeh modifikacijskih besedotvornih postopkov različna: pri sestavi, ko imamo opraviti s predponskimi obrazili, je vloga teh obrazil vedno besedotvorna, vidska pa, kot je znano, samo v primerih razvrstitve na nedovršniško glagolsko podstavo. Drugače je pri modifikacijski izpeljavi: glagolska pripona je vedno vidski morfem — načeloma vezan na izražanje nedovršnosti (npr. J. Toporišič 1976: 286), dovršnosti poleg drugega se zdi, da vedno, ko gre za možnost vsaj hipotetične (navadne) izpeljave glagola iz samostalnika (F. Miklošič 1875: 420): poč-i-ti <— narediti pok-0, [ ] —» -i-ti, pok-; tako še: skoč-i-ti, dvig-ni-ti, dih-ni-ti, cuk-ni-ti, cmok-ni-ti, krik-ni-ti, ši-ni-ti, mrd-ni-ti, vr-e-či (*vrg-ni-ti), idr. Za razliko od predponskih obrazil je torej besedotvornost (obrazilnost) glagolske pripone omejena. Lahko povzamemo: z besedotvornega vidika velja pravilo, da je glagolska predpona vedno obrazilo, glagolska pripona pa samo v primerih, ko je pretvorljiva v sestavino skladenjske podstave, npr. dvig-a-ti [večkrat] dvigniti, f ] <— -a-ti, dvig- ^Več o besedotvornih vrstah, merilih za njihovo določanje in s tem tudi o obeh besedotvornih modifikacijah pri A. Vidovič-Muha (1985: 47-63; 1988: 7-33, 175-187; 1991: 101-115). 40 pomenih predponskih obrazil tudi pri glagolu je pri nas kar nekaj literature: razčlenjevali so jih npr. F. Miklošič (1868-1874: 125-249), A. Bajec (1959: 142 str.), J. Toporišič (1973: 108-112; 1976: 161-169), M. Hajnšek-Holz (1978: 33-61), A. Vidovič-Muha (1985: 47-63; 1988: 21-24); obravnava jih tudi SSKJ I-V. 5Nedovršne in dovršne glagole ločuje na več pomenskih skupin A. Breznik (1916: 115-117). Vrste glagolskih dejanj je v slovenski literaturi ločil od slovnične kategorije vida J. Toporišič (1967: 115-117; 1976: 288-290). Zanimivo, da F. Miklošič vsaj posredno uvršča npr. tvorbo iterativa v t. i. osnovotvorje (1875: 419) — osnovo (deblo - Stamm) definira kot del pregibne besede pred fleksijskim morfemom. A. Schellander (1984: 223-231) umešča vrste glagolskih dejanj »na raven besedne pomenskosti« (225). I I [delati, da] dvigne [-mo], [ ]<— -a-ti, dvig- (A. Vidovič-Muha 1988a: 24); v prvem primeru imamo opraviti z modifikacijsko izpeljanko, v drugem z navadno (nemodi-fikacijsko). Ponuja se nam smiselni povzetek, daje tako kot pri vseh tvorjenkah tudi pri glagolu besedotvorna (obrazilna) morfematika vedno drugotna tako s stališča svoje vloge — iz prvotne (netvorjene) besede dela drugotno (tvorjeno) — kot tudi s stališča svojega izvora — vedno je pretvorjena sestavina skladenjske podstave. Med glagolskimi predponskimi obrazili in glagolskimi priponami gre torej za pomemben razloček: ker je vloga predponskih obrazil vedno besedotvorna, pomeni, daje tudi tako izražana dovršnost vedno vezana samo na (glagolske) tvorjenke. Drugače je z glagolskimi priponami, ki so prav zaradi primarno vidske vloge razpoznavni morfem vsakega glagola; njihova besedotvorna vloga je drugotna, na izrazni ravni na primer vezana na možnost zamenjave samo vidskofunkcijske glagolske pripone s takšno pripono, ki je še besedotvorna — pretvorljiva v (besedno) sestavino skladenjske podstave, npr. skočiti : skakati <— večkrat skočiti. Ker so, kot rečeno, predponska glagolska obrazila vedno (tudi) besedotvorni morfemi glagola, je razumljivo, da jih v tej, besedotvorni vlogi pozna tudi nemščina. Zaradi dolgega življenjskega stika obeh jezikov ob trajni večji ali manjši družbeni podrejenosti slovenščine je pričakovati sledove izgubljanja razpoznavnih (normativnih) lastnosti slovenščine oziroma vdor jezikovnosistemskih lastnosti nemščine; vplivi na jezikovnoizrazni ravni so bili v veliki meri sproti odpravljani, globinski vplivi pa so ostajali marsikdaj več ali manj zakriti — oviti v navidezno, kalkirano slovenskost.6 Na morfemski, zlasti besedotvorni ravni je vpliv nemščine izrazit v okviru zlagalne besedotvorne vrste — npr. namesto pričakovane samostalni-ške besedne zveze z vrstnim pridevnikom v prilastkovni vlogi se pojavlja tudi v slovenščini zloženka tip angorska volna : angoravolna (Angorawolle)7 — pa tudi v okviru glagolske sestave. Naj na tem mestu omenimo samo en zgled: določen tip glagolskih sestavljenk se je skozi ves zgodovinski besedotvorni razvoj od Brižinskih spomenikov pa do konca 19. stol. pojavljal tudi v slovenščini kot zloženka z izprislovno določujočo sestavino kljub temu, da ima slovenščina za skladenjskopodstavne prislove na izrazni ravni ustrezna predponska obrazila, npr. dolisesti (niedersitzen) : usesti (se) (Deutsche Wortbildung 1973: zlasti 144-159). 1.2 Vezljivost (valenca) kot slovarska (besedna) sposobnost glagola organizirati okrog sebe udeleženske vloge, površinsko (slovnično) izražene z ustreznimi skloni (M. Križaj 1982: 189-215; M. Križaj-Ortar 1990: 129-141), je lahko glede na vse tri skupine glagolov, se pravi sestavne, npr. izpisati, (ustrezne) nesestavne, pisati, in (skladenjsko)podstavne, pisati iz, prekrivna, deloma prekrivna ali neprekrivna; v predstavljenem zgledu imamo opraviti z delno prekrivnostjo: izpisati knjigo = pisati knjigo : pisati iz knjige. ^Znano je, da se je različne pomenskosestavinske strukturiranosti poimenovanj v slovenščini glede na nemščino zavedal že npr. F. Levstik (1858, cit. po izd. 1956: 38-88); o tem A. Vidovič-Muha (1988: 46-48). 'Razprava A. Vidovič-Muhe (1988a: 311-322) obravanava kontrastivno razmerje med samostalniškimi besednimi zvezami z razmernim pridevniškim prilastkom v slovenščini in ustreznimi zloženkami v nemščini. 2 Razčlenitev sestavnih (predponskoobrazilnih) glagolov bo potekala po abecedni razporeditvi njihovih predponskih obrazil. Upoštevana bodo vsa (neprevzeta) pred-ponska obrazila s celotnim obsegom glagolov, kijih prinaša SSKJ. Gre torej za glagole z naslednjimi predponskimi obrazili: do-, iz-, na-, nad-, o-, ob-, od-, po-, pod-, pre-, pred-, pri-, pro-, raz-, se-, u-, v-, vz-, z-/s-, za-. Za izhodišče vezljivosti je upoštevan vedno tvorjeni (sestavni) glagol (GlagT). 2.1 Do-8 2.1.1 Leva vezljivost: D l ' + GlagT = D1 + Glag: Rože docvetijo = Rože cvetijo; GlagT izraža časovno ali krajevno usmerjenost dejanja. (a) GlagT GlagP do konca + Fk: (Rože) docvetijo cvetijo do (konca — končajo cveteti) + Fk. Dl je pomensko določen s (podstavnim) glagolom — glagolsko dejanje je tvorna lastnost Dl, je njegova pomenska sestavina. GlagT izraža absolutno končanost dejanja; enako še: Sveča gori — dogori; Duhovnik mašuje — domašuje; Fant raste — doraste; Obleka traja — dotraja; Bolnik trpi — dotrpi; Žito zori — dozori; Struna zveni — dozveni; (b) GlagT GlagP do (določenega časa) + Fk: (Kosci) dokosijo (npr. za danes) kosijo do (določenega časa — (pre)nehajo kositi) + Fk. Dl je pomensko neodvisen od podstavnega glagola. GlagT izraža relativno končanost dejanja — končanost glede na omejen čas, dejanje je ev. še možno; enako še: (Kdo) brana — dobrana, gospodari — dogospodari, hrepeni — dohrepeni, kosi — dokosi, kuje — dokuje, mlati — domlati, modruje — domodruje, molze — domolze, poje — dopoje; (c) GlagT <— GlagP do določenega kraja (Sam2) + Fk. Obrazilo se razvršča na GlagP premikanja: (Kdo)dojadra <— jadra do (obale) + Fk; enako še: dogrebe—grebe do (vrat), doleti — leti do (vrat), dokoplje — koplje do (izhoda), doplava — plava do (obale), dospe — spe do (cilja), dotipa — tipa do (vrat); dovleče — vleče do (zidu); do Sam2 izraža krajevno usmerjenost. GlagT izraža doseg krajevnega cilja z gibanjem; GlagT je družljiv tudi s prislovnim določilom kraja (pdk), katerega predlog je homo-nimen s predponskim obrazilom: (Kdo) doplava do obale (Dular 1983: 285). 2.1.2 (Leva in) desna vezljivost 2.1.2.1 Tožilniška (T) (a) GlagT + T = Glag + T: dočakati prihod (prijatelja) = čakati prihod (prijatelja); GlagT <— GlagP do (izglagolski) Sam2 + Fk: dočakati prihod (prijatelja) <— čakati do prihoda (prijatelja) + Fk; enako še: bojevati zmago — dobojevati zmago. Glagol bojevati do izraža časovno približevanje dejanja cilju, bojevati (se) za (zmago <— za to, da bi zmagali) pa namen dejanja; čarati (burno) življenje — dočarati *SSKJ I (1970: 427-428) ne ločuje glagolskih sestavljenk od izpeljank iz njih — tvorjenk nižje stopnje od tvorjenk (neposredno) višje stopnje; tako zasledimo v redakciji obrazila do- tudi zglede kot dodelovati, dozorevati, dopovedovati, doplačevati, dozidavati, kar je vse nastalo iz skladenjske podstave večkrat npr. dogoreli/delati, da dogori; gre torej za navadno ali modifikacijsko izpeljavo iz sestavnih glagolov dodelati, dogoreli...; obra/.ilno vlogo v teh primerih prevzema glagolska pripona. 4D1 = prvi delovalnik. (burno) življenje čarati do začetka (burnega) življenja; klicati otroka — dokli-cati otroka klicati do prihoda (otroka). GlagT izraža časovnost — doseči ciljno dejanje; (b) GlagT + T = Glag + T: dopeči kruh = peči kruh; GlagT GlagP koga/kaj do (konca + Fk): dodojiti otroka <— dojiti otroka do konca ( + Fk); GlagT izraža časovnost — opravljenost dejanja do konca; enako še: orati—doorati njivo; peči—dopeči kruh; piti — dopiti vino; plesti — doplesti jopico; polniti — dopolniti kozarec; tipkati — dotipkati stran; graditi — dograditi most; krmiti — dokrmiti čebele; (c) GlagT + T/R : Glag + T: dotočiti pijačo!(malo) pijače : točiti pijačo-, do neke mere imamo opraviti pri nepredponskoobrazilnem glagolu z dvojnično (variantno) vezavo;10 GlagT <— GlagP koga/kaj do/v (česa/kaj) + Fk: doliti vino <— liti (vino) do (česa)lv (kaj) 'zraven/noter'; tako še: curniti — docurniti žganje; dati — dodati mast; *suti — dosuti žito; točiti — dotočiti pijačo. Z dejanjem prizadeto (T) je snovno — snovni samostalnik. GlagT izraža prostorskost — usmerjenost dejanja; (č) GlagT + T = Glag + T: dokupiti njivo = kupiti njivo; GlagT <— GlagP koga/kaj do 'zraven' česa: dokupiti njivo kupiti njivo do 'zraven/poleg'česa-, kaže, da se pred-ponsko obrazilo razvršča samo na dovršne glagole. GlagT izraža krajevnost dejanja; (d) GlagT + T : Glag-: dohiteti znanca : hiteti—; glagol brez predponskega obrazila je neprehodni (samo levovezljivi), poimenuje pa premikanje; GlagT GlagP do Sam2 + Fk; dohiteti znanca hiteti do znanca + Fk; enako še: doiti koga iti do koga. GlagT izraža krajevnost — dosego (z gibanjem) krajevnega cilja. 2.1.2.2 Dajalniška in tožilniška (D + T) (a) GlagT + D + T = Glag + D + T: dokupiti komu kaj = kupiti komu kaj; GlagT GlagP komu kaj do 'zraven/poleg' (tega, kar že ima): dokupiti, dodati komu kaj kupiti, dati komu kaj do 'zraven'-, GlagP 'prejemanje/dajanje'; (b) GlagT + D + T = Glag + D + T: dopovedati komu kaj - povedati komu kaj-, GlagT <— GlagP kaj do koga: dopovedati komu kaj <— povedati kaj do koga; enako še: doreči komu kaj-, GlagP poimenuje rekanje. GlagT izraža krajevnost — (uspešno) ciljnost dejanja; (c) GlagT + D + T : Glag + D + Tza: dosoditi komu kaj : soditi komu za kaj; GlagT GlagP komu do (izreka kazni /.../ <— do časa, ko se izreče kazen) + Fk: dosoditi komu kaj (kazen) <— soditi komu do (časa, ko /.../ ) + Fk. GlagT izraža časovnost dejanja. 2.1.2.3 Tožilniška (sebe — se) in rodilniška (T + R): GlagT + T (= sebe) + R : Glag + T: dotakniti se stropa : takniti1 ' strop; GlagT GlagP se(be) do Sam2: dotakniti se stropa takniti sebe do stropa. GlagT izraža prostorskost. 2.1.2.4 Orodniška in predložna tožilniška (Oz + Tza): GlagT + Oz + Tza : GlagP + Oz + Mo: dogovoriti se s kom za sestanek : govoriti s kom o sestanku; GlagT "'J. Dular ustrezno ločuje dvojno (kompleksno) vezavo od dvojnične (variantne) in od dvoje (bifurkacijske)(1983/84:290). "Beseda je uporabljana na Pivškem; SSKJ V (1991: 19) jo zaznamuje z narečno zahodno. GlagP s kom do sklepa (dokler se ne sklene), da ... + Fk: dogovoriti se s kom za sestanek govoriti s kom (<— D1 + D1 : prirednost) do sklepa, da bo sestanek + Fk\ enako še: domeniti se s kom za kaj. GlagT izraža časovnost — trajanje dejanja do (uspešnega) konca. 2.2 Iz-1 2.2.1 Leva vezljivost: D1 + GlagT = D1 + Glag: Sveča izgori = Sveča gori; GlagT izraža časovno usmerjenost dejanja: (a) GlagT o = barvati pohištvo; GlagT <— GlagP kaj drugače + Fk: preoblikovati melodijo oblikovati melodijo drugače + Fk; enako še: precepiti drevesa; prečarati pokrajino; predrugačiti družbo; preformirati projekt; pregrupirati brigado; prekaliti jeklo; preklicati ukrepe; prekovati konja; prekrojiti obliko; prekrstiti koga; preobraziti ljudi; presnovati načrt. GlagT izraža časovnost dejanja — drugačenja česa; GlagP je dovršni: prenarediti obleko; preprijeti volan. V skladenjski podstavi je frazeološka zveza glagola in prislova drugače. (f) GlagT + T = Glag + T: pregnati ljudi = gnati ljudi; GlagT GlagP (koga/kaj) drugam + Fk: preliti mleko <— liti mleko drugam + Fk; enako še: preložiti deske; premetati pesek; prenesti bolnika; prepeljati ranjenca; prepeti konja; prepisati pismo; prerisati skico; presaditi rože; preseliti prebivalce; preslikati vzorec; prestaviti posodo; pretresti krompir, GlagT je družljiv s pdk: prekrasti se k sovražniku; prekrcat se na drugo ladjo. GlagT izraža krajevnost — premikanja česa. Tudi tu se pojavlja v skladenjski podstavi zveza glagola in prislova drugam. 2.10.3 Dajalniška in tožilniška (D + T): GlagT + D + T = Glag + D + T: prepustiti sinu hišo = pustiti sinu hišo; GlagT <— GlagP čez koga kaj: predati komu kaj dati čez koga kaj-, GlagP je dovršni. 2.10.4 Tožilniška in rodilniška (T + R): pregaziti kupe snega = gaziti kupe snega; GlagT <— GlagP kaj skozi kaj + Fk: pregaziti kupe snega <— gaziti sneg skozi kupe + Fk; enako še: predreti ovoj bule *dreti bulo skozi ovoj. 2.11 Pred-1" 2.11.1 (Leva in) desna — tožilniška (T): GlagT + T = Glag + T: prednapeti beton = napeti beton; GlagT <— GlagP pred 'prej' (pred časom dejanja): prednapeti (beton) <— napeti (beton) pred 'prej' (pred glag. dejanjem); enako še: prednaročiti knjigo; predpripraviti živila. Kaže, da predponsko obrazilo pred- 'prej' nima vidske vloge, npr. Stroj predpere perilo: prati perilo — predprati perilo.21 GlagT izraža časovnost dejanja — dejanje pred drugim dejanjem. Kolikor imamo v SSKJ zapisanih tovrstnih zgledov, gre v glavnem za razvrstitev obravnavanega obrazila na dovršni tvorjeni (sestavni) glagol —prednapeti, predpripraviti (A. Vidovič-Muha 1988a: 23); tvorjenke s pred- 'prej' so (novejši) kalki iz nemščine. lbSSKJ III (1979: 990-991) ima pri geslu pred- neustrezne zglede predvidevati; predklon, predložitev, prednaročniški; predgretje. 21SSKJ III (1976: 1007) ima samo geslo predpranje v zvezi pralni stroj opravi predpranje, pranje in izpiranje brez kakršnekoli oznake. 2.11.2 Dajalniška in tožilniška (D + T): GlagT + D + T : Glag + T: predstaviti komu koga : staviti koga; GlagT GlagP koga pred 'spredaj' kom + Fk. GlagT izraža krajevnost dejanja. Pri Trubarju idr. naprejstaviti 'predstaviti'. 2.12 Pri-2* 2.12.1 Leva vezljivost: D1 + GlagT = D1 + Glag: Pes pribevska = Pes bevska; (a) GlagT -c-ati,jok, bei präfigierten Verben hingegen um andere Adverbia, am häufigsten des Ortes und der Zeit, z.B. vpisati pisati v + PhE, [ j 'noter'— v-, -pisati. Die Häufigkeit der Modifikationsbildungen, sowohl der präfigierten wie der abgeleiteten, kann mit der bekannten Tatsache begründet werden, daß die Wortbildungsmorpheme des Modifikationsverbs auch Träger seiner Aspekteigenschaften und somit zugleich auch die grundlegenden grammatischkategorialen Verbalmorpheme sind. Beschränkt man sich auf die Präfixe, läßt sich eine Doppelfunktion konstatieren: sie fungieren grammatischkategorialaspektanzeigend (bei der Gliederung auf einer imperfektiven Basis) sowie wortbildend, wozu auch das Ausdrücken der Aktionsart gehört. 2 Die Valenz als lexische (dem Wort zugehörige) Fähigkeit des Verbs, rund um sich Rollen der Satzkompositionskomponenten zu organisieren, grammatisch ausgedrückt durch die entsprechenden Fälle, kann auch im Rahmen aller drei Verbgruppen verschieden oder zum Teil verschieden sein, was die Stufe ihrer Bedeutungsdifferenz anzeigt: die veränderte Valenz kann einen der (formalen) Beweise der veränderten Verbbedeutung darstellen. 2.1 Die aus dem Valenzverhältnis des VerbP und VerbB (d.h. des Verbs aus der syntaktischen Basis) resultierenden Eigenschaften können in etwa fünf Gruppen gegliedert werden: das VerbP und das Verbum sind (a) links nicht valent, rechts verschieden valent: izdeïevati se = deževati iz sebe do konca; (b) links valent, lediglich VerbB ist auch rechts valent: (Kdo) dojadra = jadra do določenega kraja; (c) links valent, rechts verschieden einfachvalent: dočakati prihod <— čakati do prihoda; namazati škornje = mazati (kaj) na škornje; (d) links valent, VerbP ist rechts einfach-, VerbB doppeltvalent: načečkati ime — čečkati na (papir) ime; (e) links valent, rechts verschieden doppeltvalent: izčrpati zalogo hrane — črpati hrano iz zaloge; zaklicati komu kaj — klicati za kom kaj; odhiti komu zob — biti od koga zob stran ; nasrkati se lepote — srkati na sebe lepoto. 2.2 Für das Valenzverhältnis zwischen dem VerbP und dem entsprechenden nicht präfigierten Verb (Verbum), etwa napisati—pisati, gilt, daß es sich in zahlreichen Fällen deckt, genauer gesagt, das Verbum hat (auch) die Valenz von VerbP. Zu Änderungen kommt es am häufigsten im Rahmen der links-rechts Valenz; das VerbP verfügt noch über eine zusätzliche (rechte) Valenz, eine Akkusativrektion, das Verbum ist lediglich links valent: izbliskati se — bliskati; obteči stadion — teči.podleči komu/čemu — leči. Die VerbenP können in Hinsicht auf die entsprechenden Verba ihrer Bedeutung nach vollkommen anders sein, deshalb ist es verständlich, daß sie ein eigenständiges Valenzumfeld schaffen können. 2.3 Wir fassen zusammen: Das Präfixmorphem als Wortbildungsmorphem beeinflußt die Bedeutung des gebildeten Verbs, was eine größere oder kleinere Änderung der Valenzfähigkeit des präfigierten Verbs sowohl in Hinsicht auf das aus der syntaktischen Basis bestehende Verb wie auch auf das entsprechende nicht präfigierte Verb zur Folge haben kann. In Bezug auf das VerbB kann das VerbP valenzärmer sein, da sich (zumindest) ein Valenzverhältnis des VerbB zu einem Präfix des gebildeten Verbs transformiert: podminirati cesto — minirati cesto pod (njo); in einigen Fällen bleibt die Anzahl der Satzpropositionskomponenten gleich, verändert wird lediglich ihre Rolle: prečesati lase — česati skozi lase. Das aus der syntaktischen Basis bestehende Verb bestimmt in der Regel das sogenannte präpositionale Verbmorphem, das sich prinzipiell im Ausdruck mit dem Präfix des VerbP deckt, anders gesagt: in der syntaktischen Basis des VerbP steht immer ein Verb mit dem präpositionalen Verbmorphem; Ausnahmen bilden lediglich die VerbenP, deren Präfix nur die Phase der Aktionsart anzeigt — den Beginn, das Ende, das Punktuelle (das Einmalige). Aus der syntaktischen Basis ist (selten) auch die phraseologische Bindung von Verben und Adverbien: preoblikovati (kaj) — oblikovati (kaj) drugače. 3 Die Präfixe (der Verba) sind in dieser Rolle auch in der deutschen Sprache bekannt. Wegen des langen lebensweltlichen Kontakts der beiden Sprachen bei konstantem größeren oder geringeren Untergeordnetsein des Slowenischen brechen einzelne Eigenheiten des deutschen Sprachsystems erwartungsgemäß ins Slowenische ein. Auf der Morphem-, besonders auf der Wortbildungsebene ist der Einfluß des Deutschen im Rahmen der kompositionellen Wortbildungsarten intensiv, z.B. vom Typus angorska volna : angoravolna, aber auch im Rahmen der Verbalpräfixbildungen: ein bestimmter Typus der Verbalpräfixbildungen trat den ganzen Zeitraum der slowenischen Wortbildungsentwicklung von den Freisinger Denkmälern an bis etwa zur Mitte des 19. Jahrhunderts über als »Zusammensetzung« mit einer deadverbativen Konstituente auf, obwohl das Slowenische für das Adverb aus der syntaktischen Basis ein entsprechendes Präfix besitzt. z.B. pročiti — oditi. Es wurde konstatiert, daß die Adverbialkomponenten solcher »Zusammensetzungen« verschiedene Rollen einnehmen können: sie ersetzen das Präfix, etwa goribuditi — zbuditi, unterstreichen es, etwa dolipoložiti—položiti, sind pleonastisch, etwa dolipasti—pasti, sind zur Gänze Kalkierungen, etwa dolijemati — hujšati oder stellen eine echte Verbverbindung mit dem Adverb dar, etwa doli gledati — gledati doli. Zu Aspektänderungen bei Bildungen wie dolisesti oder goribuditi konnte es in Entsprechung zum Deutschen nicht kommen.