Canon EPSON | HEWUETT I PACKARO PRODAJNO RAZSTAVNI SALON RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNIČNE OPREME RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, FOTOKOPIRNI STROJI, ATESTIRANI TELEFAXI, TELEFONI, POTROŠNIMATERIAL Del. čas: vsak dan od 8. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure FIMEX, Velenje. Tel: 063/851 - 812, Fax: 063/856 ■ 913 SALON je v steklenem prizidku HOTELA PAKA, RUDARSKA 1 ENEMErjKO SVETOVALCA PISAtNA 1. november - dan spominov usgstttsgggHggsstssgissssssssss&s "K&t Ci&ti (A vefuc... Skupaj lahko naredimo več! Opazujem liste na drevesu pred majhnim oknom pisarne. Nekaj je velikih, več manjših. Vse pa biča jesenski veter in dež, ki napoveduje...Kaj? Jesen, mraz, zimo, minljivost vsega živega in dan, ko vsako leto zaživijo boleči spomini na vse, ki jih še vedno živimo, pa jih ni več z nami. 1. november je pred nami... Se spomniš njegovega smeha, njenega koraka, njegovih besed, njenih bombončkov, ki jih je vedno skrivala v kasnem predalu? Se spomniš vetra, ki jim je mršil lase, kot to počne danes z Usti drevesa pred menoj. Listi bodo odpadli, kot vsako leto. 1. Kaj bo v sebi nosila beta krizantema ali rdeča november bo mimo, kot vsako leto. V nas pa bo ostalo vrtnica, ki jo boš položil na grob? Nas. Vse nas, ki se tisto nekaj, kar nas nikoli ne pusti praznih, ko smo bomo v naslednjih dneh ustavljali tam, kjer se vse sami, ko se zavemo svoje minljivosti in ko si želimo, konča, ko bomo živeli njih, pa čeprav vsak zase in le da se življenje ne bi končalo s smrtjo. za nekaj trenutkov... ■ bš.hj Cesta za praznik V Šmartnem ob Dreti so v nedeljo proslavili praznik svoje krajevne skupnosti. Slavili so z velikimi letošnjimi dosežki, za katere so letos namenili 55 milijonov tolaijev. Največji uspeh je 5 kilometrov nove ceste do Lipe, ki jo je simbolično odprl predsednik gradbenega odbora Srečo Štrukelj iz Rovta. Prejšnjo soboto je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje pripravil občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu". Gostiteljica 51 udeležencev (učencev petega, šestega, sedmega in osmega razreda) je bila osnovna šola bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Tekmovalcem in tekmovalkam vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Kljub temu so se v preizkušnji na pogonu, na cestni vožnji in testnem delu tekmovanja zadovoljivo odrezali. Vsi so bili tudi enotnega mnenja: skupaj lahko naredimo več. Poskrbimo, da bo na naših cestah vsak dan in vsako leto manj nezgod. Preprečimo nove tragedije. Naredimo nekaj zase in bodimo zgled tudi drugim, da bo človek na cesti res človek. To paje bil moto letošnjega tekmovanja "Kaj več o prometu. Hvala vam! V soboto kar dve slovesnosti ŠMARTNO OB PAKI - V soboto (30. oktobra) se bodo lahko krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki udeležili kar dveh slovesnosti. Ob 16. uri bodo namreč predali svojemu namenu novo mrliško vežico na dosedanji lokaciji. Izgradnjo tega objekta so predvideli že vdveh referendumih, vendar vse do letos ni bilo za naložbo (veljala je približno 9 milijonov tolaijev) nikoli dovolj denaija. Krajši kulturni program bodo pripravili člani domačega moškega pevskega zbora. Za tem pa bo še krajša slovesnost ob otvoritvi obnovljenega mostu v Slatine. Zaradi večjega prometa in obremenitev oziroma dotrajanih mostnic so se za naložbo krajani omenjenega vaškega odbora odločili pred nedavnim. Betonsko vezno ploščo na mostu so zgradili v borih šestih dneh. ■ (tp) Bo suho in razmeroma hladno. MINUTE Z DOMAČIMI ANSAMBLI v petek, 29. oktobra, ob 19h v VINSKI GORI Hvala vam! To je bil iskren pozdrav slovenskih rokometašev gledalcem na tribuni Rdeči dvorane v trenutkih velikega navdušenja po briljantni nedeljski zmagi nad Norveško v pomembni kvalifikacijski tekmi. Res so bili gledalci igralec več za Slovenijo, ki sije s tem odprla vrata za nastop na evropskem prvenstvu. I (foto: vos) Sklepna vaja Oktober je mesec požarne varnosti in ob siceršnji celoletni dejavnosti se gasilci v tem obdobju še posebej potrudijo. Tako je bilo tudi na območju Občinske gasilske zveze Velenje veliko aktivnosti, veliko sklepno vajo pa so pripravili v soboto v industrijskem kompleksu RLV-ja Škale-Hrastovec. Republiške štipendije (že skoraj) podeljene VELENJE - Zadnji dan septembra so na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje zaključil sprejemanje vlog za pridobitev republiških štipendij. V septembru je štipendijo v Velenju prejmalo 940 dijakov in študentov, gre za tako imenovane stare štipendiste, tem pa se bo zdaj pridružilo še okoli 250 novih štipendistov. Za pridobitev te štipendije so namreč na novo prejeli okoli 650 vlog. Izredno zahtevanim razpisnim pogojem, predvsem cenzusu je zadostilo le okoli 250 prosilcev. Podatek pa še ni dokončen, saj pritožbe na odločbe še sprejemajo. Pričakovati je, da bo teh letos precej, saj je bil cenzus za pridobitev štipendije za nove štipendiste, resnično izredno nizek. H mkp FIMEX d.o.o., Trg mladosti 6, Velenje marketing, inženiring, tehnologija, storitve Objavlja prosto delovno mesto: POMOČNIK DIREKTORJA (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) ZAHTEVE: 1. Visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomsko -komercialne smeri s smislom za pridobivanje novih znanj na področju računalniške in informacijske tehnologije, vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta pri ekonomskih poslih; 2. Vodstvene, organizacijske, poslovne in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo gospodarno uresničevanje smotrov in ciljev podjetja, kar naj bo razvidno iz dosedanje zaposlitve; 3. Odlična sposobnost komuniciranja, samostojnost, iniciativnost, zanesljivost, fleksibilnost, in ustvarjalnost pri opravljanju del; 4. Poznavanje metod in tehnike uresničevanja prodajne in nabavne politike; 5. Aktivno znanje angleškega in nemškega jezika (pisno in ustno) 6. Telefonski priključek doma, vozniški izpit B kategorije, starost 30 - 45 let; 7. Poskusno delo 6 mesecev; 8. Kandidati naj navedejo vse podatke o morebitnem članstvu v organih upravljanja podjetij ter o deležih in delnicah, ki jih imajo v drugih družbah; 9. Kandidat pred izbiro podpiše izjavo, daje seznanjen in da sprejema konkurenčne prepovedi po določilih statuta družbe; NUDIMO: 1. Možnost dopolnilnega izobraževanja in usposabljanje v domačih in tujih centrih 2. Možnosti uresničevanja individualnih pobud in iniciativ podjetniškega pristopa 3. Individualno pogodbo o zaposlitvi 4. Družinsko stanovanje v Velenju 5. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru Prijave s kratkim življenjepisom, zlasti z opisom dosedanjega dela in dokazili o ispolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh na zgornji naslov podjetja, s pripisom "ZA RAZPIS". Podatke iz 8. točke in izjave iz 9. točke (zahteve), bo kandidat predložil v postopku izbire, če bo predviden za ožji izbor. JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! Ali ste se že odločili za VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO? Če še ne, je sedaj pravi trenutek, da to storite. In kakšne so prednosti teh vezav? - tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM, - doba vezave je 31 oziroma 91 dni, - minimalni znesek vezave je 30.000 SIT, - letna obrestna mera znaša za 31 dni 10 %, za 91 dni pa 11 % in je fiksna. V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo prepričani, da je ta obilka varčevanja zanimiva tudi za vas, zato se čimprej odločite in nas obiščite. V torek so zasedali zbori velenjske občinske skupščine Je kultura pomirila duhove? Tako bi se lahko vprašali glede na potek razprave pri eni od osrednjih točk dnevnega reda torkovega zase-danja zborov velenjske občinske skupščine - sprememba letošnjega proračuna. Dejstva so znana že dalj časa: de-naija je za pokritje vseh potreb premalo, težav veliko ne glede na menjavo ljudi v vladi. Poslanci naj bi (po dnevnem redu) obravnavali predlog odloka o spremembah letošnjega proračuna, vendar so na začetku seje - na predlog predlagatelja - tega spremenili v osnutek. Po burni razpravi pa so zavrnili še to in na koncu sprejeli (na pobudo Milice Kovač) le informacijo. S predlagano spremembo je velenjska vlada želela dobiti soglasje delegatov skupščine za prerazporeditev sredstev na tiste postavke proračuna, prejšnjim predsednikom velenjske vlade Franjom Bartolcem in sedanjim Srečkom Mehom. Ta je zagovarjal predlagano reševanje sedanjega kritičnega položaja, Franjo Bartolac paje v zvezi s tem povedal veliko kritičnih besed. Med drugim je želel slišati odgovor ali je bila poraba denarja vsaj na eni postavki zakonita oziroma terjal pojasnilo. Oba sta pri tem velikokrat omenjala 40-milijonski dolg, ki naj bi ga Bartolčeva vlada pustila Mehovi. Bartolac je na tokratnem zasedanju znova trdil, da so med računi tudi taki, ki jih zavestno niso hoteli poravnati (razna županova obljubljena sponzorstva). Prav sredi najbolj vroče razprave o popravku letošnjega občinskega proračuna pa je predsedujoči zasedanja Pankrac Semečnik povabil Z otvoritve razstave barvnih fotografij Podobe prostorov nekega mesta (avtorja Barbara Jakše In Stane Jeršlč). Otvoritve v avli velenjske občinske skupščine so se poslanci udeležili med zasedanjem kjer je poraba večja od predvidenih sredstev, in kjer na rast stroškov ni mogoče vplivati. To naj bi bilo pri delovanju skupščinskega sistema, v šolstvu ter pri socialnem skrbstvu. Razpravljavcev je bilo več, posebej pa je izstopal dialog med delegate na otvoritev razstave barvnih fotografij Barbare Jakše in Staneta Jeršiča v avli občinske skupščine. Ko so se poslanci kulturno in še kako drugače okrepčali, so razpravo nadaljevali v nekoliko mirnejšem "tonu". Ob že zgoraj omenjenem predlogu poslanke Milice Kovač so nato poslanci še sprejeli, naj izvršni svet do prihodnje seje pripravi nov predlog, ki bo tudi "matematično zdržal". Zavezali so se, da ga bodo obravnavali kot predlog, in da ga ne bodo vrnili v stopnjo osnutka. Čas za izdelavo novega predloga ima velenjska vlada tri tedne. Ob pripombah Srečka Meha, da ne morejo več plačevati računov na nekaterih postavkah, paje prevladalo mnenje, da je likvidnostno pre-moščanje dovoljeno tudi po zdaj veljavnem odloku. V razpravi je bila ostre kritike deležna tudi država. Ta je občini Velenje namreč od predvidenih 281 milijonov tolarjev dopolnilnih sredstev doslej namenila le 96. Ivan Atelšek (v razpravi so ga podprli še drugi) je ob tem predlagal, da bi bilo treba zaradi takšnega odnosa republiškemu ministrstvu za finance poslati ostro protestno noto. Po tej točki dnevnega reda je postal družbenopolitični zbor nesklepčen. Bo predlagana rešitev pomirila? Ob proračunskih zagatah so se poslanci zborov velenjskega parlamenta na torkovem zasedanju "ukvarjali" tudi z novo vrednostjo točke za izračun nadomestila za uporabo stavnega zemljišča na območju občine Velenje za letos. Spremembe in dopolnitve že sprejetega sklepa so pravzaprav narekovale zahteve velenjskega gospodarstva, obrtnikov in malih podjetnikov. Precejšnje povišanje, ki so ga sprejeli delegati na enem od preddopu-stniških zasedanj, je namreč pomenilo za omenjene (najbrž pa tudi za posamezna gospodinjstva) preveliko breme in denarja za plačilo niso imeli kje vzeti. Temu v potrditev med drugim govori dejstvo, daje do konca letošnjega septembra plačalo nadomestilo le 12 -odstotkov vseh pravnih in fizičnih oseb. Kot je povedal predsednik velenjske vlade Srečko Meh, praktično ni več mogoče uresničiti začrtariega programa sklada stavbnih zemljišč. Priznal paje tudi, daje bil program sklada preambiciozno zastavljen. Poslanca Ivana Atelška je pri tej točki zanimalo, kako je z odločbo za odlagališče pepela. Prav tako je izrazil občutek, daje občina do domačih ljudi skoraj nepopustljiva, do širše družbe pa preveč. Po dokaj burni razpravi so poslanci vendarle sprejeli predlog, da se plačilo odmerjenega nadomestila, ki ga plačajo zavezanci iz gospodarstva, družbenih dejavnosti in gospodinjstev, na podlagi odločb za leto 1993, šteje kot daje nadomestilo plačano za letos in leto 1994. Po obrazložitvi sekretarja občinske skupščine Ivana Ojsterška, so odločbe za leto 93 izdane in tudi valutni napisane. Takšna rešitev "zagate" je sicer na meji dopustnega, zagotovo pa najumnejša. Bo v Velenju počilo? Povsem ob koncu zasedanja zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela (družbenopolitični zbor je med zasedanjem postal nesklepčen) so poslanci podprli javni protest vodstva velenjske občinske skupščine glede prispevka z zgoraj zapisanim naslovom. Objavljen je bil v TV Tedniku pred tednom dni. Poslali ga bodo uredniku omenjene oddaje Darku Marinu. Za javno polemiko se niso odločili po preverjeni "metodi": modri molči in desetin odgovori. ■ (tp) Občina Velenje - komemoracije ob dnevu mrtvih Na pokopališču v Podkraju, četrtek, 28.10., ob 15.30 Staro Velenje (Spomenik talcev) četrtek, 28.10., Ob 16.00 Šmartno (pri spomeniku) četrtek, 28.10., ob 16.30 Velenje, Centralni spomenik Titov trg četrtek, 28.10., ob 17.00 V krajevni skupnosti pa bodo komemoracije: Šoštanj (centralni spomenik) petek, 29.10., ob 13.00 Šmartno ob Paki (pri spomeniku) ponedeljek, 1.11., ob 8.00 Topolšica (pri spomeniku) četrtek, 28.10., ob 16.00 Pesje (pri spomeniku) petek, 29.10., ob 16.00 Škale (pri spomeniku) petek, 29.10., ob 16.00 Konovo - Šembric (pri spomeniku 5 padlih VDV) petek, 29.10., Ob 16.00 Ravne nad Šoštanjem (pri spomeniku) nedelja, 31.10., ob 16.30 Vabimo vse krajane Velenja ter krajevnih skupnosti, predvsem pa svojce padlih in umrlih v 2. svetovni vojni in slovenski vojni 1992, da se udeležijo spominskih svečanosti in tako počastijo spomin na pokojne. ■ IS Občine Velenje, ZZB NOB Velenje Krvodajalska akcija Topolšica, Velenje - Danes (v četrtek) bo krajevna organizacija Rdečega križa Topolšica organizirala krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. To bo že njena druga akcija v tem letu, trajala bo od 7. do 11. ure. Potekala pa bo v prostorih uprave tamkajšnje bolnišnice. 2., 3., 4.in 5. novembra pa bo Obisk nemških sindikalistov občinska organizacija Rdečega križa Velenje pripravila krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Vpisna mesta bodo v domu učencev v Velenju odprta od 7. do 13. ure, v četrtek, 4. novembra, pa od 7. do 15. ure. Ta akcija bo zadnja v tem letu v občini Velenje. ■ (tp) V teh dneh se na delovnem obisku v Sloveniji mudita predsednik Nemške zveze sindikatov DGB Svobodne dežele Bavarske Fritz Schosser in predsednik sindikata kovinarjev DGB Svobodne dežele Bavarske Werner Neugebauer. V teh dneh bosta opravila številne pogovore s sindikalisti Svobodnih sindikatov Slovenije in obiskala tudi dve podjetji. Med drugim bosta obiskala Nazarje in Velenje. Danes, 29. oktobra, ob 9. uri bosta na obisku v MG A v Nazaijah. Z vodstvom in sindikatom podjetja se bosta pogovarjala o lastninjenju, investiranju, ogledala pa si bosta tudi podjetje. Ob 11.30 pa se bosta srečala z vodstvom in sindikatom Koncema Gorenje. M mkp Vroča suho-mokra jesen Že zdavnaj so nekateri, ki stvari dobro poznajo in so zato lahko večji preroki kot ostali ljudje, rekli, da bo letošnja jesen vroča. In čeprav nas je zajelo deževje in so dnevi vse bolj hladni, je naša jesen res vse bolj vroča. Na državni ravni se kaže zvišana temperatura še vedno zaradi orožarskega zapleta, zdaj se spet še bolj zvišuje zaradi načrtov o nakupu radarjev in letal in še česa drugega; na nižji ravni je vse bolj vroče zaradi nacionalne "pisanice ", ki se ne kaže le v tem, da različni ljudje različno govorijo, ampak še bolj po tem, da različno mislijo. Slednje se toliko ne sliši, je pa glasnejše. Tudi za Velenje velja, da lahko različna mišljenja ljudje tudi preberejo. Vsega pa vedno ne v časnikih, vse pogosteje v raznih anonimnih pismih, ali pa na stenah. Večji in vidnejši napisi so po pročeljih poslopij, manjši po stenah stranišč. "Srbi nam niso dovolili zgraditi islama v Bosni, zato ga bomo v Sloveniji, piše na eni od sten stranišča", mi pravi zadnjič ves zaskrbljen prijatelj. "V več gostiln že ne smem, še na stra- nišče ne bom več smel!" Nič ne zaleže jo moje besede, da ima njegov strah morda le prevelike oči. "Saj veš, da so na izvršni svet že dali vlogo za gradnjo džamije," dreza naprej vame. "In še tisti, ki so se prej že naučili slovensko, tako nočejo več govoriti. Pravijo, da jim zdaj ni več treba, ko so dobili naše državljanstvo. Še bo vroče, se bojim. Še bo vroče!" Take so torej tudi napovedi za vročo jesen, morda tudi za zimo, tudi na naši lokalni ravni. V sosednji od nas vse bolj odmikajoči se občini pa je že dalj časa vroče zaradi spopada med izvršnikom in zdravstvenimi delavci, v drugi sosednji občini pa dobivajo nekateri vročino zaradi napovedi, naj bi nekdanji direktor mlečnega podjetja spet poskušal mešati regijsko mleko; medtem ko eni vidijo v tem dobro stvar, da bi mlekarno le postavili na trdne noge, se drugi bojijo, da jim spet hoče nekdo le pobrati smetano. V mestu "velikega brata" pa so se razkurili na drugačen način. Obupali so nam našo na- stajajočo lokalno preobrazbo, ki naj bi jim (ali pa ne) navrgla viačaj pokrajine in bi dobili pod svojo komando širšo območje, bolj ali manj so torej nad tem obupali in se raje vrnili k svojim koreninam. Spet načrtujejo svoje bodočnosti kot knežje mesto. Glede tega imajo vsaj dokaj bogate izkušnje. Pa še v tem je hec, da lahko m tak način dobijo pod konando še večje območje kot v primeru pokrajine. Morda so jim zrasle tovrstne peruti tudi zato, ker so slišali za "grožnje" jeznih Hrvatov na meji ob času zastojev zaradi policijskega štrajka, češ, naj se kar pripravimo mi ubogi Slovenci, ki bomo spet le navadni podložniki celjskih grofov. Vzrok za trditve, da bo letošnja jesen res vroča, je torej povsod dovolj. Res pa je tudi, da je za večino Slovencev letošnja jesen vse bolj suha -pačepravjekarpreklemanomokra. Ampak ta dež nikakor ne more pregnati tiste naše suše, ki jo vse bolj čutimo v žepih. Tudi tam nam je prekleto vroče! ■ m MM Odprta vrata Termoelektrarne Šoštanj Uspešen potek ekološke sanacije To soboto so v šoštanjski termoelektrarni na široko odprli vrata vsem, kijih zanima njihovo delo, še posebej pa ekološka sanacija. Mnogo jih je bilo, ki so se odzvali njihovemu vabilu in se vključili v razpravo o tem, kako gradijo e-kološke objekte in o tem, kako naj bi ta velik termoenergetski objekt deloval v tem okolju v bodoče. Direktor Jaroslav Vrtačnik je zbranim uvodoma povedal, da se kolektiv Termoelektrarne Šoštanj zaveda vseh problemov, ki jih povzročajo okolju in jih skuša tudi sanirati. Vendar paje ekološka sanacija proces, ki dolgo traja. Tako bo izgradnja odžvepljevalne naprave četrtega bloka sklenjena konec prihodnjega leta, petega pa, če bo šlo vse po sreči in bodo zagotovili potrebna sredstva, leta 1997. Do takrat, ko bo ekološka sanacija v celoti zaključena pa bo seveda treba pristajati na kompromise. Z zadovoljstvom so zbrani poslušali informacijo o tem, kako poteka izgradnja odžvepljevalne naprave četrtega bloka, ki bo veljala okoli 142 milijonov mark, v skladu z zastavljenim programom. Kasneje so si to gradnjo tudi ogled- ali. Prav tako veseli so bili informacije, da kmalu ne bodo več onesnaževali Pake in jezer, saj bodo tehnološke vode sklenili v zaprt krogotok. Prvi rezultati te naložbe, ki bo, če nam prehitro ne bo zagodla zima, sklenjena še letos, so že vidni. Eden izmed zbranih je povedal, da je v Paki v Šmartnem ob Paki že videl ribe. Jaroslav Vrtačnik pa je postregel s podatkom, da se je Ph v velenjskem jezeru z 12 že znižal na 10. To pomeni, da se bo jezero očistilo celo hitreje kot so predvidevali. Zbrane je najbolj zanimalo, kako je z ekološko sanacijo največjega 275 MGh bloka V. Vodsto TEŠ je postreglo z zelo svežo in prav tako razveseljivo informacijo. Mednarodna banka je v ta namen odobrila Sloveniji 30 milijonov dolarjev kredita. To še zdaleč ni dovolj, saj bo ta naložba veljala okoli 130 milijonov dolarjev. Je pa začetek, zaupanje mednarodne banke pa jim daje možnost za pri- dobitev kreditov še pri drugih evropskih bankah. V Šoštanju so torej optimisti in trdno odločeni, da bo stekla tudi izgradnja odžvepljevalne naprave petega bloka. Seveda bodo morali del sredstev zagotoviti sami, iz amortizacije. Ekološke naložbe pa pomenijo tudi dražjo elektriko, vendar pa v povprečju le za 8 odstotkov. ■ (mz) Vodstvo TEŠ je zbrane seznanilo s potekom ekološke sanacije Javno Komunalno podjetje Velenje "Vidne izgube v tem trenutku ni!" V minulih dneh so delavci javnega Komunalnega podjetja Velenje na zborih obravnavali strokovne podlage o nadaljnjem preoblikovanju in lastninjenju podjetja. Izdelala jih je osemčlanska delovna skupina. Na jutrišnji seji (v petek) pa naj bi upravni odbor podjetja sklepal o dveh zadevah: o izločitvi tržnih dejavnosti (te naj bi se organizirale v novem družbenem podjetju) in ali bodo pod komunalo kot javnim zavodom ostale dejavnosti vodovod, toplovod in kanalizacija. Pod drobnogled bodo nato dali omenjena sklepa še člani velenjske vlade, delegati velenjskega parlamenta pa naj bi na decembrskem zasedanju sprejemali še odlok o komunalnih dejavnostih. Po besedah direktorja velenjskega Komunalnega podjetja Jožeta Melanška, bodo delitveno bilanco opravili z 31. decembrom letos. O Komunalnem podjetju Velenje kot enem od večjih, če ne že velikih izgubarjev pa Jože Melanšek pravi: "Vidne izgube v tem trenutku ni. Glede na sklepe upravnega odbora podjetja mesečno obvladujemo likvidnostni položaj. Ta med drugim tudi meni, da rabimo toliko denarja iz naslova amortizacije kot jo ustvarimo oziroma za potrebe amortizacije samo toliko kot nam dopuščajo cene. Res paje, da nam od Vlade Republike Slovenije določena cena ne omogoča v celoti poslovanja, ki bi si ga želeli mi in uporabniki naših storitev." mtp V Velenju prodali skoraj 80 odstotkov družbenih stanovanj Davek na davek ali... Ta čas vroča proračunsko memorandumska razprava ponuja celo vrsto bolj in manj tehtnih razlogov za politične in strokovne debate ob tem. Nekateri pojasnjujejo, daje pripombe iz vseh strani pod skupno črto mogoče strniti v le nekaj besed dolgo usodno dilemo: več za orožje ali za kruh. Naj bo res ali ne, zdi se, daje za povprečnega Slovenca v tovrstnih razpravah daleč najpomembnejša neka druga grožnja: davek na avtomobile ali ne. Minister Gaspari nam ga resno obeta in videti je, daniš ni mogel bolj dregniti v oko kot s to sporno namero. Več kot šeststotisoč lastnikov naj-raznovrstnejših avtomobilov premore Slovenija in ta Čas vsaj toliko nejevoljnih državljanov, ki preračunavajo, koliko bi morali na leto odriniti v proračunsko blagajno, če bi obveljala Gasparijeva. Najbolj občutljiva so človeška ušesa takrat, ko zaslišijo "daj" in še bolj občutljivi človeški možgani, ko ob tem tuhtajo in tuhtajo pa ne morejo potuhtati pravega razloga. Še posebej, če prepoznajo toliko drugih pametnejših in primernejših načinov za polnjenje kronično presušene državne vreče. Kar nekaj dajatev nam avtomobili že poberejo in če bi nam še nove odstotke na svojo tržno vrednost, bi to pomenilo, da kot smo že nekoč -plačujemo še en davek na davek. Bržčas bi tudi pomenilo, da avtomobile še zmeraj prištevamo med obdavčitve vre- den luksuz, kar že dolgo niso, lahko pa s takšnimi in podobnimi napovedanimi ukrepi postanejo. Ne vem natančno, s kakšnimi nameni je predlagana ta davčna inovacija, tudi mi ni znano, kako je s podobnimi obremenitvami drugod po svetu, zagotovo pa vem. da vsaj eno posledico, ki bi bila za nas posebej značilna in bi povzročila ta čas težko predvidljive prav nič evropske razmere. V izogib prehudim davščinam iz tega naslova bi se bolj množično vozili s cenejšimi in odsluženimi vozili ter s tem spet pripeljali tja, od koder smo se pravkar in komaj začeli voziti. Saj se še dobro spomnimo bližnje zgodovine, ko so po naših cestah v glavnem ropotali jugo izdelki komaj vredni imena avtomobila pa še ti skorajda oldtimerske kategorije. Potem seje domala čez noč in zaradi znanih razlogov zgodilo, da se je slovenski nacionalni vozni park začel občutno posodabljati, še najbolj blagodejno pri tem paje bilo spoznanje, da takšne posodobitve pomenijo predvsem večjo varnost na cestah. Te so dovolj nevarne že same po sebi, če se po njih vozimo z odsluženimi konjički, ki po varnostnih merilih ropotajo daleč za Evropo pa je stanje kajpak še toliko bolj žalostno. Proračunska razprava potemtakem že ponuja enega novih predvolilnih sloganov ali bolje rečeno sfrizirano podobo enega znanih starih: ne levo, ne desno, ne naprej, ampak nazaj. ■ Jože Krajnc V vrsti za socialna stanovanja 19. oktober 1993 je za nami. To je datum, do katerega so lahko imetniki stanovanjske pravice odkupili družbena stanovanja s popusti. Dokončnih podatkov o tem, koliko so jih prodali po posameznih občinah in v republiki, seveda še ni. Ocenjujejo pa, da so v Sloveniji prodali okoli 60 odstotkov vsega družbenega stanovanjskega fonda. občini skorajda ne gradimo več. Tri lokacije so sicer odprte na Cesti talcev in pri Vemontu, vendar pa so dela pri gradnji obstala." Na občini si sicer prizadevajo, da bi denar, ki so ga pridobili s Na Sekretariatu za javne gospodarske zadeve pri Skupščini občine Velenje, kjer vodijo centralno evidenco o prodanih stanovanjih, v teh dneh ugotavljajo, daje bilo v Velenju prodanih blizu 80 odstotkov stanovanj. Pred uvedbo Stanovanjskega zakona je imelo Velenje okoli 7800 družbenih stanovanj. Največ stanovanj so prodali na rudniku "Veliko stanovanj so prodali na Rudniku, Gorenju in Vegradu. Nedvomno največ jih je prodal Rudnik, ki je imel okoli 3100 stanovanj, danes mislim, da jim je ostalo neprodanih kakšnih 600. Gorenje je tudi prodalo večino stanovanj, Vegrad jih je od 200 uspel prodati približno 160. Malo manj so jih prodali v Tovarni usnja Šoštanj, kjer so prodajo zavirali. Sprostili sojo v zadnjem obdobju, ko so si nekateri do nakupa stanovnja pomagali s sodiščem," ugotavlja Blaženka Cujež, ki se na Sekretariatu za javne gospodarske zadeve ukvarja s planom in analizami v stanovanjskem gospodarstvu. SPIZ-ova stanovanja (stanovanja upokojencev in borcev) niso prodajali. Tudi občinskih stanovanj (sem sodijo stanovanja zavodov, bivših DPO..., vsega čez tisoč stanovanj) so prodali okoli 80 odstotkov. Točne številke pa bodo znane čez en mesec, ko bodo sklenjene vse kupoprodajne pogodbe. Za razliko od podjetij, ki niso zavezanci za vračilo sredstev od prodanih stanovanj nazaj v stanovanjsko gospodarstvo, mora občina kupnine namensko p>orabiti. Primanjkuje socialnih stanovanj V Velenju ugotavljajo, da so prodali tudi ogromno solidarnostnih, danes tako imenovanih socialnih stanovanj, predvsem v novozgrajenih objektih, kjer bo vsaj v začetku, tudi vzdrževanje malo cenejše. V starejših objektih pa se ljudje za nakup niso odločali, vzdrževanje in adaptacija bo ostalo na ramenih občine. Tone Brodnik, sekretar Sekretariata za javne gospodarske zadevp pri Skupščini občine Velenje pa ugotavlja, daje že danes težav na področju stanovanjskega gospodarstva precej. Velenje je mlado mesto z veliko mladimi družinami. "Vsi nimajo toliko denarja, da bi si lahko kupili stanovanje, vsi pa tudi niso imeli možnosti izkoristiti pravice, ki jo je Stanovanjski zakon omogočal." Lani so imeli na sekretariatu 280 prosilcev za socialna stanovanja, letos se jim je pridružilo še 60 novih. Te številke pa ne povedo vsega. "Sam sem prepričan, da je problematika večja, kot se vidi iz teh številk. Predvsem primanjkuje stanovanj. V prodajo stanovanj, usmerili v novogradnje oziroma odkupe stanovanj, prizadevajo pa si pridobiti še dodatna sredstva, da bi lahko dokončali vsaj objekt na Cesti talcev. Prednostni vrstni red za dodelitev socialnih stanovanj je bil izdelan že pred dobrim letom. Vendar ta lista pravzaprav ne more služiti ničemur. Če ni stanovanj in ni kaj deliti, je tudi lista le kos papirja. "Zavedamo se, da je nujno pridobiti nove stanovanjske enote, da bomo lahko rešili kakšen socialni problem." Zakon nalaga občinam nove naloge Občino čaka veliko nalog na področju stanovanjskega gospodarstva. Nov Stanovanjski zakon prinaša namreč bistvene novosti na področju upravljanja s stanovanjskim fondom in občinam nalaga nove naloge: evidence, interventne naloge na področju upravljanja v več stanovanjskih hišah, varstvo pravic najemnikov, določanje najemnin za socialna stanovanja, predpisovanje najvišjih dopustnih najemnin kot začasnega interventnega ukrepa, preverjanje višine najemnin, pripravo občinskega stanovanjskega programa vključno z ukrepi za uresničitev, ustanovitev stanovanjskega sklada, izvajanje socialnih programov na stanovanjskem področju (zagotavljanje sredstev za pridobitev in graditev novih socialnih stanovanj), dodeljevanje stanovanj in sklepanje najemnih pogodb za občinska stanovanja. ■ Milena Krstič ■ Planine V vsakem primeru bodo eni dobili, drugi izgubili ■»»»»•»»•■»•■»»»■»»»■»»»»•»»■»»••■»»»»•»»»■»■"•»•»»»»»""""""^ Certifikati so tu - kaj z njimi? Če še niso prišli, še pridejo. Do vsakega državljana Republike Slovenije, ki je to bil na dan 5. december 1992: lastninski certifikati. Njihova vrednost je odvisna od starosti, ki sojo državljani dopolnili na ta dan: do dopolnjenega 18. leta starosti 100 tisoč tolarjev, od dopolnjenega 18. leta starosti do 23. leta 200 tisoč, od dopolnjenega 23. leta do dopolnjenega 28. leta 250 tisoč tolarjev, od 28. leta starosti do 38. leta 300 tisoč tolarjev, od 38. leta do 48. leta starosti 350 tisoč tolarjev in od dopolnjenega 48. leta naprej 400 tisoč tolarjev. Certifikati so izdani na ime, niso prenosljivi, so pa dedni po dednem pravu. S certifikati še ne polnoletnih otrok razpolagajo starši in njihovi skrbniki, v skladu s pravicami o upravljanju njihovega premoženja. Lastninske certifikate so dobili vsi državljani Slovenije, ki so to bili na dan 5. decembra 1992. Vrednost certifikata paje odvisna od starosti državljana na ta dan. Kaj je certifikat, kaj lastninska nakaznica? Certifikat je potrdilo o evidenčnem računu, odprtem pri Službi družbenega knjigovodstva, do veljave pa pride šele s pomočjo lastninske nakaznice, ki so jih že začeli prodajati na pošti in stane 150 tolaijev. Z lastninsko nakaznico prenesemo vrednost, ki jo imamo na evidenčnem računu, v izbrano podjetje oziroma investicijski sklad, ki smo si ga izbrali. Svoj certifikat lahko razdelimo in prenesemo na več naslovov. Primer: če imamo certifikat, ki je vreden 300 tisoč tolaijev, lahko recimo 100 tisoč tolaijev prenesemo na svoje podjetje, 100 tisoč namenimo za odkup delnic kakšne investicijske družbe, preostalih 100 tisoč pa si prihranimo za nakup delnic, ki se bodo pojavile v javni prodaji. O tem, kako boste ravnali s svojim certifikatom, pa se boste odločili sami. Lastninilo se bo 3300 podjetij Najbrž bo največ zanimanja za notranji odkup podjetij, kajti pri nakupu 40-odstotnega deleža podjetja, bodo imeli zaposleni 50 odstotni popust. V proces lastninjenja bo vključenih 2500 čistih družbenih podjetij, skupno z mešanimi podjetji pajih bo 3300. Predvsem pa se nam nikamor ne mudi: vedeti morate le, daje treba certifikat uporabiti do začetka leta 1995. Bo dovolj možnosti za varne naložbe? Vprašanje, ki se marsikomu postavlja je, ali bo v Sloveniji dovolj možnosti za varne naložbe za vseh osem milijard mark, kolikor je skup- Deset zapovedi Mladine Iz Mladine, 29. oktober 1993, smo si sposodili "deset certifi-katnih zapovedi", kijih je v skrajšani obliki mogoče povzeti takole: Prvič: Ne zamudite priložnosti: z lastninskimi certifikati lahko veliko pridobite, ne zamudite pa ničesar. Kvečjemu spustite lepo priložnost, da bi prišli do premoženja, ki vam ga je država podarila. Drugič: Ne hitite! Tretjič: Ne bojte Se inflacije! Vrednost certifikatov in podjetU, ki se bodo lastninila, je datirana na 31.12.1993 m se v obdobju lastninjenja ne spremil Četrtič: Ne prezrite! Berite, poslušajte, glejte, iščite na j- Petič: Ne obupajte! šestič: Ne dajte se zavesti! Sedmič: Ne stavite samo na enega konja! Osmič: Ne zapodite se v gotovinsko skušnjavo! Če boste naleteli na ljudi, ki vam bodo kljub prepovedi, ponujali za certifikat denar, so uprite skušnjavi, čeprav ste brezposelni, imate mizerno plačo in vam je za delničarstvo malo mar. Devetič: Ne prodajajte delnic! Nikar ne prodajajte delnic za gotovino takoj po izteku zakonsko predpisanih rokov, saj boste zanje dobili veliko manj, kot je njihova realna vrednost. Desetič: Ne zmotite se! Certifikat lahko vnovčite le enkrat in popravnega pri tem ni. LASTNINSKA NAKAZNICA št. 0 6 3 'i 4 GI POREHTAi Jrc-ET_ FRIIMcK in ime IMETNIKA Sfp&MJE SAHEUHg 3 naslov imetnika KORTUS. -pg". naziv prejemnika f??cmMJe CAHeuutT C?> naslov prejemnika zaporedna številka vpisa v seznam prejemnika: . OM PODATKI 0 ZAKONITEM ZASTOPNIKU I I I I I II I I I datum prejema: podpis imiwhka al zakonitega zastopnika d« uisic SPOROČILO 0 UPORABI miMizBigzbnpi^/igbi ev;0 ali številka evidenčnega računa_ fšrr PREJEMNIK UlU6l9|S|t|3| MATiČNA ST. PREJEMNIKA STATUS IMETNIKA: ilj 1 zaposlen. z družinski Član. 3 ostalo VRSTA CERTIFIKATA: Uj, 1 certifikat dr2avuana e certifikat iz denacionalizacije 3 certifikat za delavce iz neg0sp org. - 4 certifikat za neizplačane plače NAČIN LASTNINJENJA: 1 interna razdelitev 2 interna razdelitev in notranji ookup 3 javna prodaja oelnic podjetja VPlilTE USTREZNO iTIVILKOl 4 prodaja delnic investicijske družbe PRAVILNOST PODATKOV IMETNIKA ALI ZAKONITEGA ZASTOPNIKA JE PREVERIL podpis prejemnika Brivnice in česalnice pa že lastninijo! Milica Tičič, direktorica Brivnic in česalnic Velenja, podjetja, ki je bilo drugo v Sloveniji s pristankom agencije, pripravljeno za privatizacijo, je povedala, da so že opravili javni poziv vsem upravičencem 20. avgusta. Odzvalo se jih je 45, delavcev in upokojencev. Udeleženci so certifikate že prinesli v podjetje. "Pripravili smo akt o lastninjenju in pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. Zdaj čakamo na pristanek republiških organov za izpeljavo postopka do te mere, da bi vključno z vso dokumentacijo, ponovno prosili agencijo za soglasje k izvedenim projektom lastninjenja. Tako bi opravili še zadnjo fazo registracije družbe in to v prvih dneh novembra." Milica Tičič, direktorica dve desetletji starih Brivnic in česalnic: "Odločili smo se za kombiniran način lastninjenja -obvezni prenos delnic na sklad, interno razdelitev in notranji odkup. " Lastninska nakaznica, ki Jih že prodajajo na PTT-ju. Z njo prenesemo vrednost z evidenčnega računa pri SDK na Izbrano podjetje oziroma Investicijski sklad, ki ga bomo Izbrali. na vrednost vseh izdanih certifikatov. Najbrž ne, zato bo zadeva bolj podobna ruleti, kjer bodo eni dobili, drugi pa izgubili. Večina si bo prizadevala iskati dobra podjetja, kamor bi vložila svoj certifikat. Zelo veijetno paje, da se bodo ta podjetja odločila predvsem za interni odkup. Imeti delnico zanesljivega poslovnega sistema, med nje danes nekateri uvrščajo Petrol, Krko, Lek.... bo dobra naložba. Najbrž pa bo takih podjetij premalo, da bi vanje lahko vložili vsi. Certifikat v svoje podjetje? Mnogi bodo najprej pomislili na svoje podjetje. Že zato, ker takšna misel daje upanje, da jim bo to prineslo tudi zagotovljeno delovno mesto. Ampak to prepričanje ne vzdrži povsem. Bo pa odkupljeno podjetje imelo več možnosti za preživetje, to pa je res. Vsekakor bodo na najboljšem tisti, ki so zaposleni v uspešnem podjetju in ga bodo odkupili sami. Certifikat v investicijske družbe? Certifikate bo možno vložiti tudi v takoimenovane investicijske družbe. Vrednost certifikata, ki ga boste morda vložili v to družbo, bo odvisna od poprečne uspešnosti podjetij v tej družbi, ki jih bo imela v lasti. Ena sama investicijska družba bo namreč lahko lastnica več podjetij. O certifikatih in vsem, kar je z njimi povezano boste še veliko brali in poslušali. Vedeti pa morate, da je zakonsko prepovedano na kakršen koli način svoj lastninski certifikat vnovčiti že danes. Pa tudi bolje je še malo počakati in se potem odločiti, kam z njim, ko bodo stvari postale bolj jasne. Nekateri že vedo, kam s svojim certifikatom Po telefonu smo prejšnji teden poklicali nekatere bolj znane Velenjčane. Zanimalo nas je, če že vedo, kam in kako bodo vložili svoj lastninski certifikat. Janez Vedenik, direktor Veplasa, nam je zaupal, da o lastninjenju v podjetju, še niso veliko razmišljali. Do novega leta naj bi sicer s pomočjo zunanjega izvajalca pripravili projekt lastninjenja, nagibajo se k delavskemu odkupu. Sam bo svoj certifikat vložil v Veplas. Marjan Gaberšek, direktor M cluba že ve, da se bo njegovo podjetje lahko lastninilo, saj je agencija prejšnji teden že dala pristanek na izpeljavo postopka. Pripravljajo se na notranji odkup. Malo seje zataknilo pri programu dokapitalizacije podjetja, upajo, da bodo delavci še z drugimi certifikati pri tem pomagali. Zanj ni vprašanje, kam s svojim certifikatom in tudi svojim prijateljem bo priporočil M club. Marjeta Mežner, vodja velenjskega profitnega centra Klasje Celje, bo ravnala v skladu s programom firme, ki predvideva delavski odkup. Program še ni povsem izdelan, delavci pa so se že zanimajo, če lahko svoj certifikat vložijo v podjetju. Tudi sama bo med njimi. Gvido Omladič, direktor Ere, nam je zaupal, da pripravljajo zaključno otvoritveno bilanco in na osnovi te, se bodo odločili za metodo lastninjenja, veijetno za notranji odkup. Dokončno bodo o tem odločali februaija. Zaupa v lastno firmo, zato odgovor, kam s svojim certifikatom ne more biti drugačen kot - v Ero. ■ Milena Krstič - Planine ■ Tatjana Podgoršek Zunanja trgovina Mariborska 7, Celje -rnTnrBMi m tel. 063/411-256, 441-245 T R A U E IZJEMNO UGODNA PONUDBA: Pianina Belarus - cena 140.000 SIT brez p. d. Pianina Gnessin - cena 150.000 SIT brez p. d. Harmonike 96 bas samo 33.000 SIT - brez p. d. Možnost plačila na 4 ali 6 obrokov. Gotovinski popust "Pi. Gostje pogovora .*> bili pred- prok|cn, sednik Državnega sveta dr .Ivan k0j Kristan, državni svetni dr Jože nis0 ^ Zupančič, poslanec vDržavnem pričakoval. Gostje so povedali veliko, žal največ o veliki • nedorečenosti KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Šalek 20, tel: 063 / 857 - 558 Bodoča lokalna samouprava JHt Mm jgjp jMMf Kaj bodoča občina sploh bo? Ugodne cene izdelkov iz marmorja in granita: - okenske police že za 1460 SIT - marmorne ploščice in obloge - po naročilu vam izrežemo stopnice - nagrobni pesek - dodatki za nagrobnik - nagrobniki vseh vrst - po želji vam izdelek posebno obdelamo in oblikujemo Posebna ponudba - marmorne ploščice 30 x30 xl cm bele barve že za 2860 SIT Vse izdelke vam po želji strokovno vgradimo! Se ■■ ■ • - ■■ ■ -- priporočamo! JP Komunala Mozirje Boj črnim odlagališčem Več je razlogov zaradi katerih so se v Javnem podjetju Komunala Mozirje odločili za posebno akcijo odvažanja večjih kosovnih odpadkov po vsej Savinjski in Zadrečki dolini. Prvi je seveda skrb za okolje in preprečevanje črnih odlagališč vsepovsod po obeh dolinah. Posebne ekipe v sodelovanju s Surovino bodo poslej vsak mesec redno poskrbele za brezplačen odvoz in tako bistveno olajšale skrb in delo krajanom. Prvo takšno akcijo so pripravili pred nedavnim za Novo Štifto, Gornji Grad in Bočno. Z njo so bili zadovoljni krajani, z od-živom izvajalci, vsi skupaj pa želijo z akcijami nadaljevati. In tudi bodo v rednem mesečnem zaporedju. Naslednja akcija bo prihodnjo soboto in sicer od 7.do lO.ure za Nazarje, Kokarje, Pusto polje, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti in Volog, od 10.do 15.ure pa za Homec-Brdo, Spodnjo Rečico, Tr-novec, Gorico ter Spodnje in Zgornje Pobrežje. Odpadke je seveda treba pripraviti na določenih mestih. ■ JP Zveza častnikov in Občinska strelska zveza Mozirje sta v nedeljo dopoldne na strelišču gornjegrajskih lovcev pripravili strelsko tekmovanje z družabnim srečanjem, za slednje so poskrbeli tudi lovci z okusnim golažem. Nastopilo je 44 častnikov in strelcev, ki so streljali z vojaško puško M-48 in dosegli zelo dobre rezultate. Zmagal je Janez Kolar s 94 krogi, drugi je bil Ciril Kolar (oba strelska sekcija Bočna) 89, tretji je bil Franci Kotnik (Zveza častnikov) 87, prvih 13 pa je dobilo praktične nagrade. ■jp Priznanja In praktične nagrade najboljšim, za poslastico pa lovski golaž 28.oktobra 1,993 RDEČI PAJEK Polzela • s g K « m Prva zasebna "šola" za frizerje Na Polzeli je podjetje Dalex pretekli teden predčasno odprlo prvi zasebni center za nadaljnje izobraževanje frizetjev v Sloveniji. Zunanja ureditev centra še sicer ni končana, urejajo še parkirišča in pročelje stavbe, za otvoritev pa so se odločili zaradi velikega zanimanja, ki so ga že na Mednarodnem obrtnem sejmu in takoj po njem pokazali v vsej Sloveniji. Tako so zaenkrat odprli moderni frizerski salon, ki se nekoliko razlikuje od ostalih, saj v njem uporabljajo izsledke švedske vede o laseh - haralogijo, ki zagotavlja popolno spremljanje nege in zdrav- ja las (med drugim tudi mikroskopski pregled las, svetovanje modnega stila itd...). Tudi zato, vsaka stranka bo namreč imela svojo kartoteko, sprejemanje strank po naročilu. Tudi učni center za najsodobnejšo didaktično in frizersko opremo je že nared, v prvi zasebni frizerski šoli pa bodo poleg harologije dali poudarek frizerski šoli Pivot point, utemeljitelja Lea Pasagea, sicer svetovnega frizerskega prvaka. Prve tečaje, ki jih bodo vodili domači in tuji demonstratoiji, bodo imeli že letos. ■ Besedilo In slika: -er NA KRATKO Črnograditelji Žalec - Na račun plačanih depozitov črnograditeljev so v žalski občini do sedaj zbrali okoli 30 miljonov tolarjev. Vsi črnograditelji so plačali depozit za svoje na črno zgrajene hiše in vikende. Čeprav imajo nekatere delovne organizacije na svojih dvoriščih tudi nekaj črnih gradenj, nobena ni vplačala depozita. Telefonske centrale Žalec - Projekt izboljšanja telefonskega omrežja, ki so se ga na veliko lotili v žalski občini, uspešno teče. Telefonske centrale za Šempeter, Polzelo, Žalec, Petrovče in Veliko Pirešico so že kupljene, na poštah pa že pripravljajo vse potrebno za namestitev oziroma razširitev. Pričeli pa so že tudi z deli pri polaganju optičnega kabla, torej povezave med Celjem in Šempetrom. ■ -er Novice, ki odkrivajo tančice Mesto Žalec, je mesto, da ti gate utrga! To je najnovejši slogan, ki ga je bilo opaziti na majicah LDS DREAM TEAMA, pred dolgo pričakovano košarkarsko tekmo. ***** Še o tekmi med ekipama LDS in občinske uprave: Tekma je odpadla zaradi premajhnega števila občinarjev. Prišel ni nobeden! Razlogi: 1) Strah; 2) Apolitičnost; 3) Poškodbe; 4) Ukazi od zgoraj; ***** Koncesije za izgradnjo plinovoda v občini do danes še niso bile oddane. Zanimanje je veliko, vendar ne med političnimi strankami. Slednje dobivajo informacije šele po podpisih pogodb. ***** Žal nismo imeli zadostnih poplav v preteklem vikendu. Tako se na regulaciji Savinje s pretoki še naslednje dve leti ne bo (skoraj) nič naredilo. Aktualni komentar Denarja bo kot listja in trave Avtocesta ne pomeni zgolj realizacije sanj kralja Matjaža, da se slovenski narod (če to lahko trdimo za Gorenjce in Štajerce) poveže med seboj. Tuje naenkrat pred nami projekt velike velike gmote konvertibilnih mark in dolarjev, ki jih je potrebno obrniti, da bomo imeli ceste in tudi vsi (ali več ljudi) bolje živeli. Občina Žalec se je prvič v zgodovini slovenske državotvornosti znašla na zanimivi preizkušnji. Povezava Maribor Ljubljana se končuje v Arji vasi, torej na teritoriju občine Žalec. Od tu se bo gradila najprej cesta (drugi vozni pas) proti Mariboru, torej grehi iz preteklosti. Enako pa se bo, če se bo in upajmo, da se bo, se bo od te majhne štajersko-savinjske vasice pričelo trasiranje ceste proti Vranskemu, oziroma proti Ljubljani. Govori se o štartnem kapitalu blizu 100 mio dolarjev (pa če jih je le petdeset mio in še to nemških mark). To paje že denar. In najbrž ni vseeno ali se bo vložil v Savinjski dolini, ali na ozemlju kakšnih Tuaregov ali Bušmanov. Vložek kapitala, ki presega 5 kratno bruto vrednost letne proizvodnje hmelja v dolini, niso mačje solze. Tu služijo tako gradbinci, ki morajo nekje jesti in piti, kupovati obleke in drugo po-trošno robo, kupovati, gradbeni material, ki ga vsak prevoz podraži. Potrebuje se beton, pesek, gramoz, kamioni, nafta, potrebujejo se prenočitvene kapacitete, ljudje se morajo poveseliti, konec koncev še prijateljice noči bi si lahko pomele razpokane dlani. Dejstvo je: Savinjčani in Sa-vinjčanke smo pred nepovratno življenjsko priložnostjo, da se PRVI V SLOVENIJI POTEGNEMO IZ SEDANJE GOSPODARSKE KRIZE. To pa najbrž hočemo vsi: oblast, podjetja, kupci in prodajalci, kmetje in delavci, ženske in možje, ali morda ne!? ■ V. G. Večje škode ni bilo Deževje konec tedna je marsikje zopet povzročilo, da je voda preplavila travnike in polja. Zaenkrat posebno velike škode ni povzročila, več pa je povzročila strahu, saj tisti, ki so poplave pred tremi leti občutili na lastni koži, še vedno trepečejo pred takim dolgotrajnim deževjem. Je pa talnica marsikje narasla in zalila kleti in napravila precej škode. ■ Besedilo In slika: -er 90 let GD Gomilsko, novo vozilo Obnovili tudi zunanjost doma Sobotno deževno vreme ni preprečilo, da bi na Gomilskem ne praznovali visokega jubileja - 90 letnice domačega gasilskega društva. Že dopoldne je bila v Domu krajanov slovesna seja društva, na kateri sta o devetdesetletnici govorila predsednik društva Franci Skok in Dani Brišnik. Poudarila sta, daje društvo vseh devetdeset let v kraju skrbelo za požarno varnost in bilo aktivno tudi na drugih področjih. Na seji so pode-\ft\več priznanj in gasilskih odlikovanj. V imenu Občinske gasilske zveze je društvu izročil najvišje državno gasilsko odlikovanje Anton Gros, sekretar OGZ Žalec in sicer plamenico 1. stopnje, društvo paje od OGZ Žalec prejelo tudi spominsko plaketo Sv. Florjana, zaščitnika gasilcev. Za 50 letno delo v društvu so posebna priznanja prejeli Ferdinand Orožen, Alojz Lukman in Vik- tor Jelen ter za 60 let dela Franc Čulk. Občinska gasilska odlikovanja 1. stopnje pa so prejeli Franc Ran-čigaj, Dani Brišnik, Anton Rančigaj in Filip Beloglavec. Po slovesnosti v dvorani, je novo gasilsko vozilo blagoslovil častni kanonik Adolf Piki (na sliki), nato pa je bila parada gasilcev in gasilske tehnike skozi Gomilsko. Kot ponavadi so tudi gasilci z Gomilskega slovestnost zaključili z zabavno prireditvijo z ansamblom Nočna izmena in pevko Ireno Vrčkovnik. Glavni pokrovitelj ob 90-letnici društva je bila Tovarna montažnih hiš Inntal iz Petrovč, denar za nabavo novega avtomobila pa so prispevale številne delovne organizacije, KS Gomilsko, sekretariat za obrambo občine Žalec -požarna varnost in še mnogi drugi ter petnajst botrov. Besedilo In slika: -er Potok Ložnica Je v Založah In nižjem toku že v petek popoldne prestopila bregove In poplavila več hektarjev zemljišč p — — — — — — —i — I Povedali so: I ■■■■■■■■■ j Franci Naraks, | poveljnik občinske ■ gasilske zveze Žalec na j osrednji občinski vaji ob I mesecu požarne varnosti: "Osrednja občinska vaja | ob mesecu požarne varnosti je | bila na nekdanjem Ingrado- ■ vem obratu, na žagi v Šma-. tevžu na Gomilskem. Preizku- ■ sili smo verižno vajo in imeli I praktični preizkus gašenja | požara. V vaji je sodelovalo | 110 gasilcev in petnajst gasil- ■ skih vozIL Največ udeležencev J pri vaji je zagotovil sektor Go-I milsko, ostali udeleženci vaje I pa so bili iz prioritetnih gasil-| skih društev naše občine. Vaja | je po naši oceni uspela v celo-• ti, čeprav nam je vreme moč- no nagajalo, kar pa je bilo po drugi strani še bolj pristno, siu tudi pri resničnih požarih in nesrečah vremenskih razmer ne moremo izbirati." ■ Besedilo In slika: -er 30 let Komunalnega podjetja Žalec • »•»■•■»•»•••»•■•■•»••■•»•II!!!! Storitve za boljše življenje S tiskovno konferenco in skromno priložnostno slovesnostjo za zaposlene so v Komunalnem podjetju Žalec prejšnji teden zaznamovali tridesetletnico obstoja podjetja. Skromno zato, ker je podjetje že dve leti zaradi administrativnega določanja cen v težkem finančnem položaju. Poleg tega ravno v tem času določajo delež družbenega premoženja in so ponovno pred reorganizacijo. Po besedah direktorja Antona Bratuša bi radi postali javno gospodarsko podjetje. V tej smeri so potekale že dosedanje spremembe, saj so iz podjetja izločili vse tržne dejavnosti, obdržali pa samo vodooskrbo in kanalizacijo. Skrbijo za 380 kilometrov dolgo javno vodovodno omrežje, v katerem je 28 zajetij vode, 20 črpališč in 32 rezervoatjev. Z vodo tako oskrbujejo 85 odstotkov vseh pre- bivalcev občine. Na leto prodajo 2,4 milijonov kubičnih metrov vode, od tega 900.000 kubičnih metrov 850 gospodarskim subjektom. Predvidevajo, da so izgube v omrežju 35 odstotne, saj je sistem dotrajan, ni pa dolgoročnih vlaganj v njegovo obnovo. Da bi bila vodooskrba tudi ob izrednih razmerah čim manj motena, bodo pospešeno raziskovali nove in bolj zanesljive pitne vire, večali akumulacijo obstoječih rezervoarjev, obnovili določene odseke vodovoda, vgrajevali sodobno merilno opremo, skušali zagotoviti racionalnejšo porabo pitne vode, zmanjšati izgube v sistemu in predvsem doseči ustrezne odloke o zaščiti vodnih virov. Želi-jo zgraditi tudi daljinski informacijski sistem za spremljanje in nadzor stanja vodooskrbe. ■ K. Rozman Ko bo zgrajeno črpališče v Podlogu, bo tudi na Ponikvi boljša oskrba z vodo. Pogled na del frizerskega salona Resnica je zapakirana Filozofi so nekdaj ugotavljali, da bi se le malo ljudi zavedalo, da je obstoj črnega možen, če ne bi čisto slučajno vedeli tudi za belo. Podobno je tudi z resnico. Kako anj vemo, daje nekaj res, če ne moremo vedeti, da je to nekaj morda tudi neresnično. Ta takoimenovana ambivalentnost resnice je vseprisotna tudi danes. Če nam nekdo, na primer občinski upravni organ, toplo obljubi, daje nekaj pripravljen storiti, potem moramo vedeti, daje s 50 procenti vbljnosti in zmožnosti pripravljen tudi to ne storiti. To se pravzaprav vleče že cel mandat. Tako npr. je z občinskim odlagališčem odpadkov. Ko res že moramo verjeti, da bi vsem padel kamen s srca, če bi se določila občinska lokacija odlagališča, mora-— mo vedeti, da ta lokacija z isto vnemo in hotenji, pridno čaka prihodnje upravne organe, da se bodo z njo zaj... Tako je to s temi problemi. Lahko jih najdemo še kar nekaj: obrtna cona, nadvozi in podvozi (zadnjega dela SCT pri gostišču Štorman za veliko premast-ne denarje), sanacija velikih izgubarjev in podobno. Pri sredstvih za demografsko ogrožena območja je pred pol leta obstajal Hov, hov, ti bom utrgal žep ustni dogovor med republiko in vplivnimi politiki v občini o malce večjih sredstvih, ki bi naj pritekla v občino. Toda, ne, ojoj in še enkrat ojoj: občina bi morala sorazmeren delež povečati, zato je vložilo vlogo za precej manjša sredstva.' Tako torej adijo pengi - pengiji, ki jih nikoli več ne bomo videli. V zadnjem času se bojim, da bo občinska skupina oblastnikov jemala sredstva iz enega konta (žepa) jih vlagala v navidez izgubljene projekte v občini, z dolgoročno vizijo, saj to bo (morda) nekoč naše (beri: njihovo), torej dajala v drugi, malce bolj privaten žep. Časi lastninjenja, so težki časi za delavce in tiste, ki nimamo nobenega žepa več polnega, da bi ga pridno praznili. ■ Tekst In foto: Tea Rlnček a 1993 Mišja razstava vabi Čisto majhne, majhne in že velike miške in mišoni so v četrtek popoldne pripravili kratek program, v katerem so se predstavili svojim staršem in prijateljem z mišjimi vragoli-jami. Ne kar tako. Vse v stilu mišk tudi zato, ker so malčki in vzgojiteljice Lea, Zvonka, Nada in Vida, ter negovalki Lia in Majda iz vrtca Mojca tri tedne preživeli v pravljičnem svetu Sapramiške, svetu, kjer je nagrajeno dobro in kaznovano zlo, kjer se otroci najlepše počutijo. In ob koncu teh veselih dni so pripravili majhno mišjo razstavo, ki si jo lahko v naslednjih dneh ogledate v velenjski Knjižnici. Sodelovanje vrtca Mojca s Knjižnico Velenje uspešno poteka že vrsto let, veliko dogodkov in majhnih razstav so že zabeležili v tem medsebojnem sodelovanju. Priznati morate, da je prav krasno, da svoje delo postavijo na ogled naši najmlajši in to v prostoru, ki ga vsi radi in pogosto obiskujemo. Res, daje razstava majhna, je pa toliko bolj izvirna in prisrčna. Takšna je bila tudi njena otvoritev. Če je še niste videli, imate še vsaj teden dni časa. ■ bš Male In velike miške so ob otvoritvi Mišje razstave Izvabile veliko srečnih In ponosnih nasmehov. Tako vzgojiteljic kot staršev in ostalih, ki so v četrtek prišli v Knjižnico. Cerkev Sv. Mihaela v Šoštanju «•«•••■■»■»•■*»«««»*»«■* Koncert prof. Huberta Berganta Jutri (v petek) bo v cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju zanimiv glasbeni dogodek. Na orgelskem koncertu se bo predstavil profesor Hubert Bergant, zelo znan slovenski organist tudi v širšem glasbenem merilu. Koncert - organizirala ga bo glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje - bodo začeli ob 19. uri, vstop za prireditev bo prost. ■ tp Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik KAKO VPISUJEMO LETOŠNJE ABONMAJE Na razpisane 4 abonmaje Kulturnega centra "Ivan Napotnik" se je odzvalo veliko število občanov in tudi kolektivov. Takoj je bil razprodan "oranžni abonma" Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu v Ljubljani,popolnoma pa jerazprodan tudi letošnji gledališki abonma. Mladinskega je rezervirala Gimnazija Velenje, v Pikinem abonmaju paje doslej vpisanih 65 abonentov. Žal, smo skoraj v celoti izgubili abonente iz Gorenja, ki so še pred leti zasedli pol dvorane, to je okli 180 abonentov. Do danes je služba za kulturo v Gorenju prijavila 12 abonentov za sezono 1993/94. Kaj seje zgodilo z ostalimi ljubitelji gledališke dejavnosti v Gorenju pa ne vemo. ZKO Velenje - Odbor za plesno dejavnost »»^»»»»iSiSii«««!««!««««^«®««*®**« Petkova plesna matineja Odbor za plesno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje je minuli petek poskrbel za plesni praznik. V velenjskem Domu kulture je namreč organiziral področno srečanje plesnih skupin. Udeležilo se ga je šest skupin. Poleg domačih Gib, Media, Zgodilo se je... 28. vinotoka Quenn, Glasbena šola Velenje še plesna šola "Harlekin" in Plesni forum (oba iz Celja). O tem, da so navdušili dijake velenjske gimnazije, ki so si predstave ogledali, najbrž ni treba posebej omenjati. ■ tp Eden premalo - naslov plesne točke skupin Gib in Media Iz Velenja /T LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08, opcije 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 24. oktobra, sta se dva ansambla bodla za prvo mesto. Odločilen je bil zadnji klic. Lestvica izgleda takole: 1 .VERDERBER: "Prijatlej" 6 glasov 2.AVSENIKI: "Pri Jožovcu" 5 glasov 3.ATELŠEK: "Sredi doline" 3 glasovi 5.HENČEK: "Lepa mora bit"' 1 glas 5.ŠALEŠKI: "Veseli muzikant" 1 glas Predlogi za nedeljo, 31. oktobra: 1.DELČNJAK: "Večer na vasi" 2.KLINC: "Dober nasvet" • 3.LEGNAR: "Zdravica" 4.SLOVENIJA: "Glasba iz Slovenije" 5.ZADOVOLJNI KRANJCI: "Nič me ne zmerjaj" P.S.: Jutri, v petek, 29. oktobra, ob 19.00 se vam bodo predstavili zmagovalci oddaje "Minute z domačimi ansambli" v Vinski gori. VABLJENI! ■ Vili Grabner LETA 1872 O kar bogati tradiciji zavarovalništva v Šaleški dolini priča tudi naslednja, sicer zares zelo kratka notica, ki je bila objavljena v Slovenskem narodu: "Zastop "PRVE OBČNE ZAVAROVALNE BANKE SLOVENIJE" v Ljubljani: Franjo Sku-bic, zdravnik, za Velenje in okolico." No, danes imamo v Šaleški dolini kar nekaj zavarovalnic oziroma njihovih predstavništev. Celo toliko, da je včasih izbira "ta prave" zelo kočljiva in delikatna. Zavarovati sebe in premoženje paje kar dobro in včasih tudi koristno, saj nikoli ne veš, kaj se jutri lahko zgodi. LETA 1898 Iz Slovenskega naroda smo tega leta povzeli naslednji novici: "LEPA RAVNOPRAVNOST. Županstvo občine Št. Andrej pri Šoštanju (Bele Vode, o.p.D.K.) je neki sklep občinskega zastopa predložilo deželnemu odboru štajerskemu. Pisalo je v sjov-enskem jeziku, a dobilo rešitev v nemškem jeziku spisano. Županstvo ni dopisa dež. odbora vrnilo, ampak ga v svoji dobrodušnosti poslalo vodstvu pomožnih uradov deželnega odbora s prošnjo, naj mu ga preloži na slovenski jezik. Toda deželni zbor je to uljudno zahtevo odbil in ukazal županstvu, da mora nemško rešitev sprejeti in jo rešiti tekom osmih dnij, sicer mu naloži globo 10. gld. Tojeravnopravnost, katere je deležna tretjina slovenskega prebivalstva v štajerski deželi! Radovedni smo, kaj v očigled takemu postopanju deželnega odbora store deželni in državni poslanci štajerski." Zares lepa "ravnopravnost", ni kaj! Druga novica iz Slovenskega naroda ima naslov "Praznik vernih duš": "PRAZNIK VERNIH DUŠ ima letos svojo 900 letnico. Papež Silvester II. je ustanovil ta praznik namreč leta 998 kar se slavi od tedaj po vsem svetu!" Čez nekaj let bomo torej praznovali že tisočletnico tega praznika. LETA 1970 V mariborskem Večeru so objavili novico z naslovom "30.000 krizantem iz Velenja": "Velenjski rastlinjak bo za Dan mrtvih dal v prodajo 30.000 krizantem. To bodo izredno lepi in razkošni cvetovi rumene in bele barve. Samo v Velenju jih bodo prodali 4000." Tudi zadnja današnja novica z naslovom "Velenjski premog v Italijo", je bila objavljena v Večeru: "Velenjski rudarji so septembra nakopali 297.000 ton lignita. Premog gre dobro v denar, deponija se prazni. Ta mesec bodo, kakor pričakujejo, nakopali še več premoga, povpraševanje paje tudi večje. Prejšnji mesec so izvozili 8.000 ton premoga v Italijo." Naj, kot že nekajkrat poprej, opozorim, da gre za leto 1970! ■ Damijan Kljajič '"GWŠBENEl«)ViČI""GlASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Plesno in pevsko ljudsko izročilo bo živelo - Prejšnjo soboto In nedeljo Je bilo v prostorih Doma kulture v Velenju zelo živahno. Zanjo so poskrbeli člani Odbora za folklorno dejavnost (ta deluje pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje). Po dveh letih premora so se namreč odločili, da bodo organizirali seminar za vodje otroških folklornih skupin. Udeležilo se ga je 14 pedagogov Iz vrtcev In osnovnih šol velenjske ter mozirske občine In nekateri člani folklorne skupine Koleda Iz Velenja. Pozornost pa so namenili rajalnlm Igram, uvajanju otrok v folklorno izročilo ter Izdelovanju enostavnih ljudskih Instrumentov. ( ■ tp, foto:bm) Čas konec oktobra, ko se prvi pravi jesenski mesec počasi izteka v sivino prvega novem-berskega dne, ko velik del navadnih smrtnikov večino svojega časa namenja aktivnostim povezanim z iskanjem najbolj ugodne ponudbe peska za grobove, sveč, vaz in nagrobnega cvetja, pomeni sivino tudi za vse tiste, ki spremljamo dogodke na glasbenem področju. Čas kislih kumaric, ko se ne dogaja nič novega, nas prisiljuje vedno znova prežvekovati že znane stvari, jih osvetljevati z novih zornih kotov in jih zavijati v nov celofan ter tako poskušati preslepiti bralca v upanju, da nam bo ta nasedel in informaci- jo prebavil. To obdobje mrtvila bo trajalo kakšen mesec in pol, vse do tistega predbožičnega časa, ko se začno pri ljudeh pojavljati prvi simptomi nakupovalne mrzlice. Takrat se namreč nekaj premakne tudi na glasbernem področju, tržišče z izdelki pop kulture v tem času preplavijo najrazličnejše nove izdaje, ki jih glasbeni ustvarjalci, še bolj pa njihovi pretkani man-agerji in strokovnjaki za raziskovanje tržišča, ki dobro poznajo tako mentaliteto ljudi, kot tudi mehanizme trga, nekako prihranijo ravno, za ta čas, ko ubogi davkoplačevalci ne gledajo tako zelo strogo na vsak krajcar, ampak se pustijo premamiti mamljivim predprazničnim popustom, široki ponudbi in lepo urejenim stojnicam. No kljub temu pa popolnoma zamrla glasbene scena le ni. Koncertna sezona gre namreč svojo pot, ne meneč se pri tem za čas v katerem smo in tradicionalne običaje, ki jih ta s seboj prinaša. Če so pred časom turneje znanih skupin in izvajalcev še bile vezane vsaj približno na tisti čas, ko je bilo pričakovati najugodnejše vremenske razmere, pa danes, ko večina koncertov poteka v dvoranah, temu ni več tako. Pri nas je koncertna ponudba, kije letos v primerjavi s prejšnjimi leti kar dobra, dosegla svoj vrh ravno v oktobru. Eros Ramazzotti, Iggy Pop, BOOM 93, ki ga pričakujemo danes (28.10.) in nenazadnje nekoliko manj medijsko podprt, pa kljub temu odličen koncert legendarne ročk skupine s tako imenovane beograjske alternativne scene (BAS) osemdesetih let -Električnega orgazma, so dogodki, ki se jih ne bi (ob taki koncentraciji kot so se zvrstili pri nas) sramovala niti kaka mnogo bolj v tradicijo svetovne pop in ročk glasbe vpeta država. V primerjavi s prejšnjimi leti gredo torej stvari na bolje in samo upamo lahko, da se bo ta pozitivni trend ohranil tudi v prihodnje. Če bo temu res tako, bomo vsaj v nečem postali (tako željeni) del Evrope. m I I Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... PEARL JAM V Evropi je doslej izšel le en album te grunge skupine iz Se-attla (ZDA). Njegov naslov je "Ten", izšel paje leta 1991. V novembru naj bi dočakali izid njihovega drugega albuma, o naslovu katerega pa se člani skupine za zdaj še niso uspeli dogovoriti. IGGY POP V petek, 22. oktobra, je v Ljubljani, v mali dvorani hale Tivoli nastopil lggy Pop - legenda svetovnega alter ročka. Kljub starosti (46) je ta odlični pevec in oderski akrobat v svojem drugem nastopu v Sloveniji (prvič je pri nas nastopil leta 1991) navdušil številno občinstvo v razprodani dvorani. V približno uro in pol trajajočem koncertu je predstavil znane uspešnice iz plodne in ustvarjalne preteklosti, kakor tudi nove stvaritve z zadnjega dvojnega albuma "American Ceasar". BOOM 93 28. oktobra (torej danes) bo v ljubljanski hali Tivoli veliki dobrodelni pop-rock koncert, katerega izkupiček bo namenjen 3. septembra pogorelemu studiu Tivoli. Na slovenskem glasbenem dogodku leta, kot ga nekateri imenujejo, bo nastopila večina izvajalcev, ki danes v slovenskem popu in rocku kaj pomenijo, ves zaslužek s koncerta pa bo namenjen obnovi enega najbolj znanih domačih snemalnih studiev. Med udeleženci koncerta bodo Sokoli, Lačni Franz, Buldožer, Pop design, Agropop, Don Mentony Band, Čuki Tomaž Domicelj in še mnogi drugi. JAMIROQUAI Pevec nove soul skupine Jami-roquai Jay Kay je pred danskim veleposlaništvom v Londonu skupaj s še kakšnimi sto somišljeniki protestiral proti politiki skadni-navskih držav, ki mirno dopuščajo ubijanje in iztrebljanje kitov zaradi prodaje njihovega mesa in pridobivanja olja. Da v boju proti ki-tolovcem nastopa res iskreno in kjer se le da, dokazuje tudi naslov turneje skupine Jamiroquai, ki so jo poimenovali kar "Don't kili the whales" (nc ubijajte kilov). IRON MAIDEN 14. oktobra je izšel zadnji album skupine Iron Maiden s pevcem Brucom Dickinsonom. Na v živo posneti plošči z naslovom "A real dead one" so posnetki s klasikami skupine iz preteklih let, posnetimi med turnejo "Fear ofthedark" leta 1992. • 25. oktobra paje ugledal luč sveta še en album omenjene skupine - "Iron Maiden live at Donington", s posnetki z legendarnega open air koncerta v Donington Castlu leta 1991. RED HOT CHILI PEP-PERS Skupina Red Hot Chili Pep-pers je ponovno kompletna. Chad Smith, Fea in Anthony Kiedis so končno dobili novega kitarista. Namesto Arika Marshalla, ki jc odšel, se je skupini pridružil odlični bivši kitarist skupine Jancs addic-tion - Dave Navarro, ■ Mitja Čretnik RLV-Mizarstvo, Ovčereja in konjereja Škale Velika reševalna gasilska vaja "Oktober 93" V oktobru, vsakoletnem mesecu požarne varnosti, so se velenjski gasilci odločili, da bodo večino aktivnosti v tem obdobju namenili usposabljanju in izobraževanju gasilcev, zlasti v prostovoljnih društvih; brez njih si namreč pomoči ob požarih in elementarnih nesrečah sploh ne moremo zamisliti. Takšna reševalna gasilska taktična vaja "oktober 93" je bila v soboto, 23.oktobra, v industrijskem kompleksu jaška Škale, torej v Mizarstvu ter Ovčereji in konjereji. Vodstvo omenjenih obratov RLV-ja, predvsem pa snovalca vaje - vodja za pripravo in izvedbo vaje, varnostni inženir na RLV Milorad Šikman ter poveljnik OGZ Velenje Darko Koželj preveriti akako hgitro in s kakšno opremo lahko gasilci pridejo na kraj dogodka, če bi šlo seveda zares. Prav tako so želeli preveriti ob-rambno-požarni načrt in predstaviti objekte tudi drugim reševalnim in gasilskim enotam, ki bi prišle na pomoč v primeru "pravega" požara ali nevarnosti eksplozije. Vaja v obratu Mizarstvo, ki jo je vodil posebej imenovan štab za reševanje in gašdenje, seje pričela malo pred deseto uro. "Požar se je najprej pojavil v proizvodnih prostorih Mizarstva. Delavcem ga ni uspelo pogasiti, zato so takoj p-oklicali dežurnega RLV-ja, izključili dotok komprimiranega zraka, ventilacijo, odsesavanje praha in žagovine ter odprli naprave za odvod dima in toplote, dežurni je takoj poklical in obvestil gasilsko četo RLV, Zdravstveni dom Velenje, Policijsko postajo, direktorja Mizarstva in druge odgovorne za te vrste nevarnosti. Na kraj požara soa najprej prihiteli rudniški gasilci z dvema voziloma ter pričeli gasiti ogenj, ki seje naglo širil tudi na druge objekte, takoj so pričeli tudi z reševanjem ljudi. Ker je obstajala možnost eksplozije silosa žagovine, so poklicali na pomoč GD Šoštanj-mesto, ki ima tudi gasilsko lestev. Gasilci z rudnika nastale situacije niso Gasilci so pokazali visoko stopnjo pripravljenosti več obvladovali, zato so na pomoč poklicali še GD Velenje in Pesje. S skupnimi močmi in potrebno opremo so ogenj v zelo kratkem času pogasili in vse zaposlene pravočasno rešili na prosto." Približno 5 minut čez lO.urose je reševalno-taktična vaja nadaljevala na objektih Ovečereje in konjereje v Škalah. Tudi tukaj so ravnali podobno kot v Mizarstvu, dodatno pa so takoj obvestili še Veterinarsko postajo Šoštanj. Na kraj požara so takoj odhiteli rezervni gasilci RLV, ki nastale situacije v Škalah niso mogli obvladati; imeli so premalo opreme in gasilcev. Na pomoč so poklicali gasilce iz Škal in Gaberk. Vse je bilo pripravljeno za reševanje živali, zlasti tistih, ki so bile v nevarnosti oziroma poškodovane zaradi ognja in dima. Tudi tukaj se je pokazalo, da so gasilci usposobljeni za hitro in strokovno ukrepanje, ko je v nevarnosti večje število živali. Z eno besedo, tokratna reše-valno-gasilska vaja "oktober 93" na RLV-ju je po mnenju vseh uspela, kar zagotavlja, da bi ob resničnem požaru bilo vsaj enako. Sobotno vajo so si ogledali: republiški požarni inšpektor Mitja Petek, občinska požarna inšpektorica Milena Pajk, sekretar sekretariata za obrambo in član IS občine Velenje Bojan Trnovšek, predstavniki OGZ in občinskega štaba CZ Velenje, predstavniki Rudnika lignita Velenje in drugi. Po končani vaji so se gasilci, gostje in vsi ostali zbrali pred rudniškim gasilskim domom. Izrekli so bežnoi oceno vaje, podrobnejša analiza bo narejena kasneje. Nekaj besed smo tudi zabeležili. Darko Koželj,poveljnik OGZ Velenje: "To je bila zaključna vaja v mesecu požarne varnosti, v katerem smo največ pozornosti namenili prav Rudniku. Pred leti je prav to delo na RLV-ju bilo v zatonu, zadnji dve leti pa spet vidno raste. Aktivnosti je vse več, tudi gasilski dom so uredili." Bojan Trnovšek, sekretar sekretariata za obrambo in član IS: "Vaja je pokazala prednosti, kijih ne gre zanemariti, čeprav je bila načrtovana. Če pride na večjem objektu do požara, ga lahko industrijsko gasilsko društvo omeji in lokalizira, za tem pa pomembno nalogo opravijo tudi prostovoljna gasilska društva, ki pridejo na pomoč. Menim, daje današnja vaja povsem uspela." Martin Pečečnik, poveljnik občinskega štaba CZ Velenje: "Pokazalo seje, da so prostovoljna gasilska društva dobro usposobljena in da zgledno sodelujejo. Zato je tudi prav, da bo po novem zakonu veliko nalog v pristojnosti teh društev. Tudi finančna sredstva, s katerimi se bodo bolje opremila in s tem opravljala družbeno koristno Gasilsko društvo Šentilj "Požar v tiskarni" "Kot vsepovsod, tudi v Šentilju minuli petek vreme ni bilo nič kaj prijazno. Ves dan je padal dež in se mešal z meglo, vsemu pa se je popoldne pridružil še veter, kije neusmiljeno poihal po dolini. Vsi vemo, da je v takšnem vremenu anajboljebiti lepo doma na toplem, toda nesreča nikoli ne počiva. V zasebni tiskarni, ki domuje v starem gasilskem domu, je prišlo med obratovanjem do eksplozije. Izbruhnil je požar, ki je najprej zajel posodo s kemikalijami, nato pa se pričel širiti po obratovalnici. Da bi' bila smola še večja, se enemu izmed zaposlenih ni uspelo rešiti iz ogroženih prostorov. Doamače gasilce, ki so kmalu po klicu na pomoč prihiteli na mesto požara, je čakala težka naloga. Zaradi gostega in strupenega dima, ki seje valil iz obratovalnice, seje bilo težko prebiti doa žarišča požara. Nekaj gasilcev si je nadelo dihalne aparate in se podalo v notranjost iskati pogrešano osebo. Po velikih mukah so jo našli in še pravočasno spravili na varno. Ko se jim je uspelo prebiti tudi do mesta izklopa električnega toka, so imeli gasilci požar kmalu pod kontrolo. Rešena sta bila tudi bližnji hlev in starejša stanovanjska hiša. Obe poslopji je ogenj že ogrožal." K sreči je bil zgoraj opisani dogodek samo ena izmed gasilskih vaj v mesecu požarne varnosti. Med vajo v Šentilju so gasilci med drugim preizkusili tudi klasični način gašenja z motorno brizgalno, ki je črpala vodo iz opuščenega vodnjaka. Mirko Vasle, ki poveljuje šentiljskim gasilcem, je kasneje povedal: "Kljub precej slabemu vremenu in manjšim spodrsljajem smo s potekom vaje lahko zadovoljni. Tudi "novo pečeni" podčastniki niso razočarali. Verjetno ne bom povedal nič novega, če bom dejal, da so takšne in podobne vaje še kako potrebne in koristne, saj bomo le tako lahko dosegli veliko stopnjo izurjenosti." Dokaz, da je bilo vsae skupaj dobro pripravljeno, je bilo kar nekaj domačinov, ki so prestrašeni prihiteli na mesto dogodka. ■ M. Hrusti delo še na višji strokovni ravni, bo treba zagotoviti." Milena Pajk, požarna inšpektorica občine Velenje: "Zanesljivo lahko trdim, daje današnja vaja dobro uspela. S takimi in podobnimi vajami si lahko pridobimo veliko potrebnega znanja, ki nam bo koristilo v času, ko se potrebno resnično spoprijeti z ognjenimi zublji." Milorad Šikman, vodja priprave za izvedbo vaje: "Vesel sem, da vas vidim na današnji vaji v tolikšnem številu, vaja je bila združena s tretjo in četrto, ki smo jih doslej pripravili na Rudniku. Vse je dobro delovalo, žal pa na vajo nismo mogli priklicati nekaterih članov najvišjega vodstva, ker jih ni bilo doma. Tudi za prihodnje leto že načrtujemo podobno vajo. Za konec rudarski "srečno" in hvala vsem, ki ste prišli." Srečko Gračner, vodja Ovčereje in štaba vaje: "Vaja je bila koristna in uspešna. Vse je potekalo po načrtu, seveda pa vsi želimo, da do česa takega ne bi zares prišlo." Jože Kaligaro, direktor Mizarstva in vodja štaba vaje: "Časi, v katerih so gasilci prišli na kraj dogodka, so zadovoljivi, vaja paje bila odlično pripravljena in izvedena. Takšnih vaj za usposabljanje gasilcev in drugih reševalcev si lahko samo še želimo. Tudi sam sem se danes prvič seznanil in prepričal o poteku takšnega reševanja." ■ B. Mugerle Gasilski muzej Mihe Valencija Prijetno za otroke iz Vinske Gore Zasebni gasilski muzej Mihe Valencija je vsako leto bolj obiskan, posebej paje razveseljivo, da ga obiskuje vse več ljudi od daleč, tudi iz tujine. Razumljivo je, da je muzej, ki je sicer odprt vsak dan, največ ljudi obiskalo v oktobru - mesecu požarne varnosti. Zlasti veliko jih je bilo iz sosednjih in bolj oddaljenih gasilskih zvez, lastnik paje bil posebej vesel obiskov iz Amerike, Švice in Avstrije. Pridejo mladi in stari in vsi si z veseljem ogledujejo gasilska orodja, tudi izpred 200 let. Na ogled je tudi kovaško orodje, še kakšnih 50 let starejše kot gasilsko. Miha Valenci je še povedal, da gasilski muzej v Metliki financira in podpira 14.000 slovenskih gasilcev, v svojega pa vlaga povsem sam, zato je prisiljen nekatere gasilske starine tudi prodati. Prejšnji četrtek so si muzej ogledali tudi otroci z osnovne šole Vinska Gora, vsi od male šole do 4.razreda, kar kakšnih 120. Vodja tamkajšnje šole Anica Drevje povedala, da so imeli športni dan in so ga izkoristili za ogled muzeja, nato pa so se pogovarjali še z referentom za obrambo sekretariata občine Žalec Henrikom Kranjcem ter predsednikom GD Vinska Gora Jožetom Krajškom. Za zaključek so imeli mladi nadobudneži v Vinski Gori še kostanjev piknik. Anica Drev se je ob tej priložnosti zahvalila Mihi Valenciju za gostoljubje, gasilskemu društvu Vinska Gora pa za to, ker jim je omogočilo tako bogat in koristen športni dan. Zapišimo še, da bodo otroci iz Vinske Gore na temo požarne varsnosti pisali spise in risali ribe o obisku v zasebnem gasilskem muzeju. ■ B. Mugerle Kar pretesno je bilo, vendar Je bila radovednost večja Srečanje gasilcev veteranov Kot že vrsto let v mesecu požarne varnosti je Gasilska zveza občine Velenje tudi letos pripravila srečanje gasilcev veteranov. Tokrat so se zbrali v petek popoldne pred vhodom v Gorenje, kjer jih je sprejel vodja gasilske enote v Gorenju Martin Pečečnik, predsednik komisije za delo s starejšimi gasilci pri OGZ Velenje Milan Pečečnik, srečanja pa se je udeležil tudi predsednik OGZ Velenje Stane Tepej. Le nekaj manj kot 100 veteranov je v občini, približno toliko jih je kljub slabemu vremenu tudi prišlo, ogledali pa so si del proizvodnje pralnih strojev in štedilnikov ter gasilsko enoto podjetja Gorenje. To je bil le uvod, saj so jim pripravili tudi družabno srečanje in večerjo, kjer so se lahko tudi poveselili. Stane Tepej je tik pred srečanjem povedal: "Mislim, daje takšna oblika srečanj primerna, da se zahvalimo našim gasilcem veteranom za dosedanje delo. To so ljudje, ki so kot gasilci delali več kot 40 let, stari pa so 60 in več let. Gre tudi za izmenjave izkušenj, čeprav je eno srečanje na leto premalo, morali bi jih organizirati več." ■ bš Gasilsko društvo Velenje i Članice vsestransko Gotovo je v mesecu požarne varnosti prav, da spregovorimo tudi o članicah v gasilskih društvih, saj ni daleč od resnice, da se v "javnosti" vendarle veliko več pojavljajo člani. Tako je v velenjskem gasilskem društvu 36 članic, 21 od njih jih aktivno deluje v gasilskih vrstah, ostale pa pridno pomagajo pri raznih prireditvah. Julka Hudales, An- gela Valenci, Jožica Melanšek, Zinka Meh, Poldka Verdelj in Greta Švener so tiste starejše članice, ki so veliko pripomogle k razvoju velenjskega društva. Zelo uspešne na gasilskih tekmovanjih so mlade gasilke - članice A, ki delujejo že iz pionirskih let in vseskozi dosegajo vidne rezultate. Posebej uspešne so bile letos, saj so bile na občinskem prvenstvu tretje, na regijskema pa celo prve in so se tako uvrstile na državno prvenstvo. V društvu so zelo ponosni tudi na žensko desetino članic B, ki seje letos prvič formirala, se v zelo kratkem času pripravila na občinsko tekmovanje, tam pa zasedla četrto mesto. Seveda vsem članicam ob mesecu požarne varnosti za njihov trud velja lepa zahvala. ■ B.M. Med "požarom" v šentlljskl tiskarni Klepet s čebelarjem Martinom Meškom "Zakaj tako mačehovski odnos do čebel?" Čebelarstvo je širok pojem, saj so do danes raziskali in opisali preko 800 milijonov raznih vrst žuželk. Med njimi so svetovno priznani strokovnjaki edino čebeli priznali enako čast kot jo ima človek, da ne pogine, ampak umre, saj je čebela po svojih sposobnostih prva za človekom. Pod imenom "apis melifika karnika" od Nove Zelandije do Aljaske in povsod po svetu kot najboljšo poznajo "kranjsko čebelo". Žal se naša družba do čebelarjev vede zelo mačehovsko. Glede na to, kako koristna in in neobhodno potrebna je čebela za razvoj rastlinstva, sadjarstva in še česa, je med nečebelarji mnogo premalo cenjena. Tudi število čebelarjev iz leta v leto pada. Zakaj? Enostavno zato, ker je vzdrževanje čebeljih družin že tako drago, da si ga red-kokdo lahko privošči. Za primerjavo zapišimo, daje cena zdravilom in opremi strahovito narasla, kar za 100 in več odstotkov, cena medu pa je pri proizvajalcih (ne pri prekupčevalcih) smešno nizka. Letošnja sezona čebelarjenja se je iztekla, zato nas je zanimalo kakšna je bila letina. Za sogovornika smo izbrali dolgoletnega čebelarja Martina Meška s Šmarske ceste v Velenju, ki je hkrati tudi predsednik Čebelarske družine "Mlinšek" Velenje. Najprej je predstavil družino in med drugim povedal. "Učitelj Mlinšek temeljito proučeval naš kraj in njegovo biologijo. Leta 1928 je ustanovil čebelarsko družino, ki danes nosi njegovo ime in prav letos torej slavi 65-letnico. V prvih letih obstoja je bila slabo razvita in Martin Meško: "Letina Je bila dobra, le problemov Je preveč" je štela le malo članov. Šele po letu 1950 seje nekoliko povečala, leta 1970 je štela že 100 članov in tega leta je razvila tudi svoj prapor z imenom družine "Mlinšek". Gospoda Mlinška je tedaj poznal že ves prosvetljen svet, v letu 1978 pa je ustanovila še ]j>rvi čebelarski krožek na osnovni šoli Miha Pintar - Toledo, podružnica Plešivec. Dve leti kasneje je družina razširila svojo dejavnost še za tri krožke za izobraževanje mladih čebelarjev na matični šoli v Velenju, v Paki in Šentilju. Učenci teh krožkov dosegajo na raznih tekmovanjih dobre rezultate, s tem podmladkom pa želimo dobiti dobre čebelarje za bodoče rodove." Zadnje čase čebelje družine redčijo najrazličnejše bolezni, kako je s tem v vaši družini? "Naša družina šteje danes 110 članov s 1250 čebeljimi družinami, leta 1989 nas je prvič "obiskala" čebelja bolezen huda gniloba - ba-cilus larva. Je silno nalezljiva HA-HA-HA Živalski karneval Kača in stonoga se dogovorita, da gresta skupaj pustovat. Kača je že-zdavnaj v dvorani in čaka več kot pol ure na stonogo. Potem jo pobara: "Ja, kje si pa hodila?" -Pred dvorano je bil napis: "Prosim, očistite si čevlje!" Varno je varno "Za naše današnje težave je kriv samo Primož Trubar! Trikrat naj bo preklet! "To pa res ni lepo, da tako grdo govoriš o Trubarju, ki je mrtev že skoraj štiristo let!" "Saj zato pa tako govorim. Ali me imaš za tako neumnega in mi pripisuješ, da bom preklinjal žive?" Jutranja pošta Mladi mož je imel navado, daje zjutraj, ko je odhajal na delo, še spala, puščal pisemca. V ponedeljek: "Draga, danes ponoči si grdo smrčala. Ljubi te tvoj Feliks." V torek: "Draga! Danes si v spanju govorila grde besede. Kje si se jih naučila? Poljub, Feliks." V sredo: "To noč si ves čas klicala Miha, Miha, Mihec. Kdo je to?" V četrtek: "Danes si nespodobno vzdihovala in tesno objemala blazino, mene pa mimogrede močno brcnila. Nekaj sumim. Feliks." V petek: "Počasi mi je vsega dovolj, saj si to noč prišla šele proti jutru. Jezim se." Na sobotno noč je žena vstala, vzela kuhinjski nož in moža trikrat zabodla. Zjutraj je našla na nočni omarici pisemce: "Draga, zakaj si me ob 2.33 ponoči trikrat zabodla? Zdaj še močneje sumim. Tvoj Feliks." Za odstrel -"No, kako kaže," vpraša lastnik avtomobila mehanika. -"Kako naj se izrazim, "dvomeče reče obrtnik, "če bi bil vaš avto konj, bi ga morali dati ustreliti." Nasprotno "Si že slišal, daje nekdo dal oglas v časopis, da takoj prepusti vse svoje premoženje tistemu, ki mu omogoči potovanje v prihodnost? Kakšen bedak je ta človek!" "Nasprotno, zelo pameten je! Slučajno ga poznam in vem, da hoče ubežati grehom preteklosti." Same Helene "Vsa človeška zgodovina se vrti okrog Helene." "To pa že ne drži!" "Kako ne?! Poslušaj: stari Heleni so se sprli s Trojanci zaradi lepe Helene, Napoleon je bil zaprt na otoku Svete Helene, danes pa se ženske pulijo za kozmetiko Helene Rubinstein." bolezen, ki se zatira in zdravi po zakonu. Skupaj je obolelo 28 družin in toliko smojih tudi sanirali. Čebele pa imajo še druge bolezni - varoza (zajedalci), poapne-la zalega, pršica, griža in nosema. Tako se vse skupaj še bolj kom-plicira, ne manjka pa tudi zastrupitev zaradi kmetijskih površin in vrtičkarjev. Čebelarji smo organizacija, ki je preživela že veliko usode in vladavin, vendar se nihče doslej do nas ni obnašal tako mačehovsko kot sedanja oblast. Zato sprašujem - če kdo misli, da čebele niso potrebne, naj to pove in jih bomo prepustili usodi, saj marsikaj že ne uspeva več, če pa že kaj pridelamo, je pogosto zastrupljeno. Gozdovi, zrak in voda postajajo nečisti in neučitni. Verjemite mi - za čebelami smo mi na vrsti." Ob tem vas pestijo še druge težave. Katere? "Družina je v dokaj težkem položaju glede zdravja čebel, tre- nutno tudi nima lastnega sedeža, ki bi služil razvoju čebelarstva. Zato prosimo občinske organe, da nam priskočijo na pomoč pri reševanju lokacijskega problema. Nujno moramo poiskati tudi trg za prodajo medu in drugih proizvodov, ker naša slovenska oblačnima pooslu-ha do domačih proizvajalcev in kakovosti njihovih proizvodov, temveč se poslužuje uvoza in s tem zavira kvaliteten domači trg. Menim, da bo treba tej temi posvetiti več pozornosti, da zaradi takšnih in podobnih zadev ne bo začelo propadati slovensko čebelarstvo." In še vprašanje kako ocenjujete letošnjo čebelarsko letino? "Bila je dokaj uspešna, saj je bil povprečen donos na panj približno 12 kilogramov, ker imamo 1.250 panjev je to okrog 13.760 kilogramov medu. Številke temeljijo na družinskih povprečkih, saj smo imeli tudi nekaj slabih čebeljih družin. Če upoštevamo stroške na 1 kilogram medu, je dohodek minimalen, saj so cene zdravil tako visoke, da nam ostaja le mali delež. Ček temu prištejem še stroške prevozov do čebel (3-krat tedensko od 12 do 15 kilometrov) in sladkor za zimsko krmljenje čebel (12 do 14 kg na panj) in še to, da svojega dela in časa sploh ne upoštevam, se izide staro pravilo, da čebela daje družbi 90, čebelarju pa 10 odstotkov. Čebelarji pa ne gledamo toliko na dohodek, predvsem se borimo za ravnovesje v naravi. Če nam družba ne bo priskočila na pomoč kot drugod po Evropi, bo čebelarstvo upadlo, s tem pa tudi kvaliteta našega življenja." ■ B.Mugerle Nasveti za vrtičkarje Sajenje vrtnic V teh sivih in hladnih dnevih, ko se narava počasi pogreza v zimski spanec, je kaj čudno, da sadimo rastlino, kije pojem vsega lepega v naravi ter simbol čistosti in veselja pri ljudeh. To je vrtnica, kraljica vrtov in cvetja. Ni ga zemljana, ki jo ne bi poznal in ni ga vrta, kjer ne bi kraljevala s svojimi prečudovitimi cvetovi in vonjem. Da pa bo vso svojo prelestnot lahko izkazala, ji moramo pri sajenju posvetiti veliko pozornosti. Vrtnice so trajne rastline, zato je velikega pomena, kako jim pripravimo rastišče, res je, da rastejo vrtnice v skoraj vseh tleh, da le niso preveč mokra, toda tla morajo biti zelo bogata s hranili. V ta namen tla prelopatamo vsaj dve lopati globoko in vnesemo star pre-perel hlevski gnoj, ali tudi druge humusne snovi. Gnojila morajo biti v zgornji plasti, to je v predelu korenin, saj v globljih plasteh zaradi pomanjkanja kisika nastaja slab humus. Takšna priprava zemlej mora biti opravljena vsaj 3 do 4 tedne pred saditvijo. Če smo ta rok zamudili, gnojimo založno ob sami saditvi, vendar gnojila nikakor ne smemo dati direktno h koreninam. Druga zelo pomembna stvar je makup sadik. Pred nakupom si naredimo sadilno skico - ta nam bo pomagala pri odločitvi koliko sadik rabimo in pri izbiri barvitosti. Ni vnemar tudi namen saditve, saj se bomo tako odločili za vrsto rastlin. To so lahko čajevke ali floribunde, kijih bomo lahko uporabljali za rezanje, ali poliante in botanične vrtnice, ki nas bodo razveseljevale z bujnim cvetenjem. Pri nakupu izbiramo kvalitetne sadike. Kako jih bomo spoznali? Sadika vrtnice mora imeti vsaj 2 do 3 močne poganjke, ki morajo biti dozoreli. Prebujni poganjki so pogosto znak prekomernega dognojevanja z dušikom in takšni poganjki v večini prirmerov niso dozoreli. Koreninski sistem mora biti šopast, to pomeni, da so na treh do štirih glavnih koreninah tudi drobne lasaste korenine, ki ne smejo biti poškodovane. Cepljeno mesto mora biti dobro zaraščeno in zdravo. Takšne sadike nam bodo dale dobro rast in cvetenje. Pred samim sajenjem prirežemo poganjke na 5 do 6 očes in korenine na dolžino pesti ali nekje od 10 do 15 cm. Izrežemo vse poškodovane korenine in poganjke. Nato rastlino pomočimo v kalež, to je mešanico zemlje, gnojevke in vode. Pri sajenju pazimo, da se korenine ne vihajo navzgor in daje vmesni prostor med koreninami zapolnjen z zemljo. Globina saditve je v višini sadilne jame, ali še bolje akakšen centimeter pod to gladino (cepljeno mesto). Po saditvi rastlino zalijemo in obsujemo z zemljo, dajo zaščitimo pred pozebo. Želim vam srečno rfiko pri sajenju, da bomo lahko s ponosom dejali, da smo cvetoča dežela, če pa boste imeli kakšne težave ali vprašanja, sem vam na voljo v cvetličarni Beli cvet v Veleblagovnici Nama. Stane Vanovšek % fi J U "Če bi vzgojiteljice zapisovale otroške iskrice, bi vsaka lahko po nekaj letih Izdala knjigo. Tako prisrčni znajo biti." Srečanje ■■■■■■■ Rozalija Kovač "Otroške iskrice so tista "sol", ki daje voljo" Otroškega vrtca brez vzgojiteljic seveda ni. Težak poklic? Kadar želimo doma priti svojemu, včasih trmastemu in upornemu otroku do živega, pa nas to dodobra izmozga, si velikokrat rečemo: "Kaj mora preživeti šele vzgojiteljica, kijih ima okoli sebe cel kup ?" To vedo le one. Ali ni najbolj pogosto vprašanje otrokom, ko pridejo prvi dan iz vrtca: "Kakšna pa je tvoja tovarišica ? " Kolikokrat so opisovali Rozalijo Kovač, ki jo pozna že 16 generacij velenjskih otrok? Kakšna torej je? Na videz majhna in drobna, športen tip, z nežnim glasom. In predvsem prijetna sogovornica. Po moje so jo njeni malčki opisovali z "Fajna ". "Kot otrok nisem nikoli hodila v vrtec, zato si pri odločitvi za ta poklic svojega dela nisem povsem predstavljala. Poznala pa sem vzgojiteljico, ki mi je veliko pomenila. Le leto dni sem delala v Celju - doma sem iz Teharja - potem pa je prišel tisti trenutek, ko sem začutila, da moram sfrčat iz svojega gnezda. Tako sem pred 16 leti prišla v Velenje. Zakaj? To je bilo mlado mesto v razvoju in zdelo se mi je, da bo pravo.'' Za svojo prvo skupino velenjskih malčkov je skrbela v Rožletu, majhnem vrtcu v središču velenjskega parka, kjer je dobila tudi majhno sobico. S kolegico, kije prav tako stanovala kar v vrtcu, sta tudi v prostem času veliko delali za službo. "Ta hiša je imela svoj čar. Tudi, ko sem pričela delati v Tinkari, sem se z otroki pogosto vračala v to okolje, kipa je žal vsako leto bolj propadalo. To se še dogaja. Vandalizina okoli vseh vrtcev je vedno več in vse preveč." Povieje je prišla družina. Danes je njen Primož Že sedmošolec, Urška pa pr\>ošolka. "Ko si enkrat mama, lažje razumeš tudi druge otroke in njihove starše. Pogosteje se vprašaš, kaj otrok čuti, zakaj je reagiral tako kot je. Sposoben si drugače doživljati otroka. In večkrat se vprašaš, kako otrok doživlja mene..." Saj veste, mnogi so, ki šele v službi ugotovijo, da so zgrešili svoj poklic. Moja sogovornica ga ni." Čar tega poklica je, da ne stagniraš na eni točki. Vsak dan, vsako leto, se dogaja nekaj novega. Spreminjajo se otroci, usmeritve v našem delu. Vsemu temu moraš slediti Sama sem vedno veliko delala tako na teoretičnem kot praktičnem področju. Takoj, ko so odprli višjo vzgojiteljsko šolo, sem se vpisala in jo tudi uspešno končala. Pri praktičnem delu z otroki paje tako. Imaš zadoščenje, ko svojo idejo izpelješ in ugotoviš, daje stvar uspela. Potem vedno nadgrajuješ. Neprestano. Vsako leto dodajaš, zato se tega dela ne moreš naveličati. Motijo pa druge stvari." Tu sva že pri njenem novem delovnem mestu. Tretje leto je vodja enot Mojca, Najdihojca in Čebelica. Vodilna v čisto ženskem kolektivu. Kako je to ?' 'Ni kolektiva, kjer ne bi bilo problemov. Največje organizacijskih. Pri pedagoškem delu smo v glavnem prišli do tega, da ima lahko vsak svoje mnenje, da prisluhnemo vsem. Tako pride na dan, da so ljudje nezadovoljni s plačo, zato vsako dodatno obremenitev težko sprejmejo. Čeprav vse še vedno naredimo vse, tudi v popoldanskem času." Tudi sedaj se Rozalija še ni popolnoma poslovila od otrok. Vodi interesno dejavnost, kjer se malčki skozi igro učijo angleščino. ' 'Pri delu z otroki se ves čas srečuješ z njihovimi domislicami Nekaj časa sem si njihove iskrice zapisovala. Prav žal mi je, da sem s tem prekinila. Prisrčno se nasmejem, ko jih prebiram. So tista sol, ki ti daje voljo. In to, ko pozneje srečuješ svoje varovance, pa se ti toplo nasmehnejo. Ali pa, ko začutiš, da ti starši malčka zaupajo." ■ Bojana Špegel Žalec Koncert župnijskih pevskih zborov V žalski farni cerkvi je bil v nedeljo popoldne koncert župnijskih pevskih zborov žalske de-kanije. Nastopilo je II pevskih zborov, in sicer moški oktet iz župnije Gomilsko, mešani zbori iz župnij Petrovče, Šempeter, Polzela, Braslovče, Griže in Adoramus iz župnije Polzela. Kot gost paje nastopil mešani pevski zbor župnije sv. Duh iz Celja. Na začetku je vse skupaj pozdravil žalski župnik pater Viktor Arh, ki je dejal, da so v cerkvenih pesmih skrita največja zaupanja, veselja do življenja, marsikdaj pa tudi boleči klic duše v osebnih preizkušnjah in trpljenju. Koncert, na katerem je vsak zbor zapel po tri pesmi, je trajal dve uri, vendar sta ob lepem in ubranem petju hitro minili. Besedilo in slika: -er Med nastopom moškega pevskega zbora župnije Polzela, ki ga vodi Mija Novak I I« k DEL ČAS: 111m m vsak dan od 7. do 18., ^^mlv sobota od 7. do 13. ure Mastnak Partizanska 7, Velenje, ®855 380 • SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZIL • VULKJ HIZERSTVO • RAČUNALNIŠKA NASTAVITEV PREME (optika) V trgovini vam ponujamo rezervne dele po izjemno konkureninih tenah. Cene rent ~a-(ar storitev: - JUGO, ZASTAVA 101, RENAULT 4 4200 SIT NA DAN - OPEL KADET, GOLF, AX 6900 SIT NA DAN -AUDI 80, RENAULT 21 8500 SIT NA DAN Cene veljajo za neomejeno kilometrov. V ceni je vključeno tudi zavarovanje. KAKOVOST IN KVALITETA SE POTRJUJE S 15 LETNO TRADICIJO. iišM^^^MiMiiiiii v „ J nVTO-MOTO TRGOVINA SCRVIS, STORITV6, d.o.o Mariborsko 112, Celje (pri LIK Savinja) Telefon: (063) 32481 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure So še I kje bolj ^^■(žgoc/n/ pogoji ^^fnakupa kot pri nas?! Prepriiajte se sami! m Nekaj primerov ugodnega nakupa na 12 • Za blago vt nakup na celo 4 leta (!): Pridite k nam - in odšli boste zadovoljni! OE Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Kupci, tokrat se vam ponuja dober - ugoden nakup v Kmetijski zadrugi Mozirje. • talne ploščice in lamelni parket s 15% popustom in ugodnimi plačilnimi pogoji, v poslovalnici KPC Ljubija tel. 831 - 040 • posamezni regali, vari o program proizvajalca GLIN Nazarje s 15% popustom in možnost plačila na kredit do 1 leta v BLAGOVNICI UUBNO tel. 841-020 in ŽELEZNINI GORNJI GRAD tel. 842-016 Ponudba velja do razprodaje! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI - NE BO VAM ŽAL! UGODNA PONUDBA NOVIH VOZIL ZNAMKE FORD LETNIK 04 FIAT UNO, TIPO PEUGEOT IN VSI TIPI LADE SAMARA. RABLJENA VOZILA: CiM0SBX15RE LETNIK 88 FIATCROMA 1.6 88 FIAT CROMA 1.6 88 ZASTAVA 126 PGL 89 ŠKODA FAVORITI35 91 SE PRIPOROČAMO! Ste sposobni, dinamični, učinkoviti? Ste pripravljeni postati eden tistih, ki bodo s svojim znanjem in prodornostjo sooblikovali naše podjetje? Če iščete izzivalne priložnosti - ker ste sposobni rojevati nove, ustvarjalne zamisli, ki jih potrebujemo, da še povečamo prisotnost in delež na trgu, - ker imate v žepu diplomo in v glavi znanje ustreznih fakultet poslov, pri pripravi ponudb in pogodb - ker ne zardite pri pogovoru z angleško govorečim partnerjem... ESO ^fc oprema d.o o ™ ™ Preloška c. 1, 63320 Velenje se vam predstavljamo Znani smo kot eden izmed večjih proizvajalcev samohodnega hidravličnega podjetja in zahtevnejše rudarske opreme, vključno z lastno hidravliko, ter kot izvajalec konstrukcij sistemov in drobilnosejalne tehnike. Letno predelamo več kot tisoč ton materiala. Pri tem uporabljamo sodobni strojni park, nove metode projektiranja in vodenja proizvodnje. Prodaja naših proizvodov in strojev je bila usmerjena predvsem na domači trg. Prihodki, pridobljeni s prodajo na tujih trgih, se iz leta v leto povečujejo, zato imamo tudi že pri zunanjih poslovnih partnerjih svojo identiteto. S povečanim izvozom si prizadevamo nadomestiti zmanjšano prodajo naših proizvodov in storitev na domačem trgu. Ponujamo vam delovna mesta: - PRODAJNI INŽENIR (2 izvajalca) - ORGANIZATOR APLIKACIJ Pogoji: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe - ing. strojništva - znanje nemškega oz. angleškega jezika - tri leta delovnih izkušenj - PROJEKTANT (2 izvajalca) Pogoji: - VIL stopnja strokovne izobrazbe - ing. strojništva - znanje nemškega oz. angleškega jezika - strokovni izpit - pet let delovnih izkušenj za katera boste sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in polni delovni čas 6-mesečnim poskusnim delom. Če se boste odločili sprejeti naš izziv, nam skupaj s prijavo pošljite ustrezno sporočilo na naslov: ESO Oprema, d.o.o., Preloška c. 1, 63320 Velenje (Kadrovska služba). Na razgovor vas pričakujemo osebno ali po telefonu (063) 853-312, interna 1790. Za odločitev, da se zaposlite v našem podjetju, imate na voljo 15 dni. Pogoji - VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe - ing. računalništva - tri leta delovnih izkušenj SAMOSTOJNI PRAVNIK Pogoji: - VIL stopnja strokovne izobrazbe - dipl. pravnik - pravosodni izpit - tri leta delovnih izkušenj ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 18.10. do 25.10.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za nein-dust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: nisopresegale ■ Sekretariat za varstvo okolja Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje VIKEND V ZNAMENJU MARJANE DERŽAJ Predstavitev knjige "Vsega je kriva Marjana Deižaj" V četrtek, 28. oktobra 1993, ob 19.00, bodo v knjižnici Velenje predstavili knjigo Milana Kleča "Vsega je kriva Marjana Deržaj". Sodelovali bodo predstavniki založbe Vitrum iz Ljubljane in avtor Milan Kleč. Pogovor bo vodil Ivo Stropnik. Za prijetno razpoloženje pa bo poskrbela Nina Mavec s programom "Vse karje moje". Za četrtkov kulturni večer ni posebnih vabil, zato vabijo vse, kijih zanima ta kulturni dogodek. Gledališče "Vsega je kriva Marjana Deržaj" Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo v petek, 29. oktobra 1993, ob 19.30, gostovalo v domu kulture Velenje s komedijo Milana Kleča "Vsega je kriva Marjana Deržaj". Predstava je namenjena imetnikom gledališkega abonmaja. Dodatni sedeži 700 SIT. Obiskovalce prosimo, da prihajajo na predstave pravočasno, ker bodo za zamudnike vrata zaprta. TRGOVIMPl5KORPIJOM, Šlandrov trg, Žalec - bogata izbira moške in ženske konfekcije domačih in tujih proizvajalcev - bluze, kostimi, plašči, sakoji, hlače in obleke -bodite ELEGfrrrrii m odločni kot 5KORPIJOM" TRGOVIMFI KROKO, na Titovem trgu v Žalcu (pri Lj banki) - - najbojjšijeans svetovnih znamk -majice in bunde - italijanska obutev "KROKO - Z h PlKTIVriO LflHKOThOST* TRGOVINA RLET - v Žalcu (med Lj. banko in Avtobusno postajo) - najlepše pletenine Pllmire in WOOL TOP - velika izbira uvoženih pletenin - za pletijje neizmerna izbira uvoženih voln - modni dodatki "5PET lh SPET - TRGOVINA PLET" OBIŠČITE PRODPU FILME 5KORPI JOM, KROKO lh PLET V ŽALCU TER 5E 5PIMI PREPRIČAJTE O BOGPlTI POMUDBI' Odpiralni čas: delavnik od 9. do 18. sobota od 9.-15. I # |MBflMI| ZASTOPNIK d.o.o. Trzin PRODAJALNA VELENJE KARDELJEV TRG 10 (bivši Cukrček) ŠIROKA PONUDBA BLAGA IZ UVOZA IN CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGA po izjemno ugodnih cenah!!! >* AKUSTIKA: stolpi, kasetniki s CD-jem (že za 17.900 sit), videorekorderji, VJ (že za 32.000 sit), walkie - talkie... * KOZMETIKA: izredna izbira visoko 0 kvalitetne ženske in moške kozmetike (kremeL deodoranti...) * PRAŠKI: za strojno pranje (Persil, tekoči ArielinAriel, Rondomat, Orno...)in pomivalne stroje (Calgonit in Finish) * ZA ŠPORT: trenerke (bombažne in mečkanke), športni copati (že za 1.300 sit) * IGRAČE: TROOLS-i (le 990 sit) in še kaj * JEANS: kavboj ke in jakne * kava, sladkarije, Pampers, posoda in še vrsto drugih artiklov!!! Ne potrebujete Špara v Avstriji in ne Interšpara v Ljubljani- za vasie poskrbela trgovina ZASTOPNIK! TUdI brez popusta smo NAJCENEJŠI!!! maftln d.o.o. vodovod centralno ogrevanje , elektro material 63320 Velenje, Koželjskega 5, teleforVtelefax: 063/851 979 RAZPISUJE DELA IN NALOGE: ■ TRGOVEC (pogoji:poznavanje instalacijskega materiala, sposobnost samostojnega dela) -M0NTAŽER -INSTALATERNA TERENU (pogoji: samostojno delo na vodovodnih in ogrevalnih instalacijah) ■ SKALOIŠČNIK ■ VOZNIK TOV. AVTOMOBILA (pogoji:poznavanje skladiščnega poslovanja, vozniško dovoljenje C kategorija) Vsa dela se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in preizkusnim delom 3 do 6 mesecev. Vloge sprejemamo po telefonu 854-312 ali 851-979 s predhodno najavo ali na upravi podjetja. Vsa dela se nastopijo takoj. 28. oktobra 199^3 u 1 BELA 11111 Prometna nezgoda s pobegom V četrtek, 21. oktobra, okoli 20.40 je neznani voznik osebnega avtomobila zastava 126 P, rdeče barve, vozil po Cesti talcev proti križišču s Šterbenkovo v Velenju in tam trčil v zadnji del vozila, s katerim se je v križišču ustavil ZihnijaN., 32 let, iz Dobrne. Neznanec je po trčenju odpeljal naprej, za njim pa poizveduje policija. Sprli sta se 20. oktobra, okoli 21. ure zvečer, je prišla 62-letna Vida R. do stanovanja 69-letne Jožice G., v Šoštanju. Na nepretrgano zvon-jenje ji je Jožica odprla, Vida pa jo je porinila v stanovanje, jo opraskala in nekajkrat udarila. Nato je v dnevni sobi s pepelnikom razbila steklo na klubski mizi in odšla/Prijavili jo bodo sodniku za prekrške. Goljufala pri pokru Tomislav B., 27 let in Stojan J., 43 let, oba iz Ljubljane, sta 20. oktobra zvečer poskušala srečo na avtomatu za igranje pokra na velenjski Avtobusni postaji. Kot kaže, z dobitki nista bila najbolj zadovoljna, zato sta si pomagala z goljufijo. Eden je motil natakarico, drugi pa zvišal dobitek. Pri tem ju je zalotil eden od gdstov, kije to zaupal natakarici, natakarica pa policistom. Lastnika poker avtomata, Karla R., 47 let, iz Brežic, sta oškodovala za okoli 12 tisočakov, čaka pa ju ovadba za kaznivo dejanje goljufije. Grozil, da bo streljal 19. oktobra okoli 14.30 seje Zoran H., 31 let, iz Pesja pripeljal pred stanovanjsko hišo, v kateri stanuje 17-Ietni G.Z. iz Pesja. Spraševal je po bratu in grozil, da ga bo ustrelil. Iz vozila je vzel pištolo in jo usmeril v G.Z. Po dejanju seje odpeljal, vendar so ga kmalu nato policisti izsledili in mu zasegli orožje z naboji. Zdaj bo ovaden zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, kjer paje orožje posedoval brez dovoljenja, ga bodo policisti prijavili tudi sodniku za prekrške. Kje je Renault 21? 19. oktobra je lastnik firme Rent a car, Franc M., iz Velenja na policiji prijavil kaznivo dejanje goljufije. Pri njem si je za en dan najel osebni avto Renault 21, CE C8 - 021,26-letni Igor H. iz Celja. Ker ga do 19. oktobra ni vrnil, niti se ni oglasil lastniku, je ta izgi-T\otje prijavil policiji. Ti zdaj za voznikom in avtomobilom poizvedujejo. Stepli so se pred lokalom V prejšnji številki Našega časa smo zapisali, da so se trije "pogumni" stepli v velenjskem lokalu Ani. Pa ni bilo čisto tako. Stepli so se zunaj, le policijo so, z dovoljenjem, poklicali iz tega lokala. Požar v Nizki 19. oktobra, okoli 12.30, je izbruhnil požar v drvarnici Stanislava M., 63 let, iz Nizke.Požar seje razširil tudi na novo stanovanjsko hišo, na kateri je zgorel okvir okna, ožganih paje bilo tudi nekaj tramov. Ugotovili so, daje lastnik zakuril alfo, pri tem pa seje vnela drvarnica, ki je zgorela, zgorel pa je tudi kurnik, medtem ko so požar na hiši, pravočasno pogasili. Materialna škoda znaša okoli 500 tisoč tolarjev. Z viličarjem v potok V četrtek, 21. oktobra, okoli 12.30, je v Rečici ob Savinji, pri delu z viličaijem, Edvard P., 20 let, iz Poljan, zapeljal v potok Suha. Pri tem je nastalo nekaj materialne škode. Nezgoda s hudimi telesnimi poškodbami V nedeljo, 24. oktobra, nekaj po 22. uri, seje v Šentjanžu pripetila prometna nezgoda, v kateri sta dve osebi dobili hude telesne poškodbe. Tonček K., 23 let, iz Spodnjega Pobrežjaje vozil osebni avtomobil po levi strani vozišča in trčil v vozilo Darinke O., 26 let, izMoziija. Oba voznika sta se v nezgodi hudo poškodovala. Vlomili v žalsko Komunalo V noči iz ponedeljka na torek, med 25. in 26. oktobrom, so neznanci vlomili v prostore Komunale Žalec. Neznani storilec je iz garaže odpeljal osebni avto znamke Renault 4, bež barve, registerskih številk CE M2 - 809. Če bi kdo opazil vozilo ali vedel k^j o storilcih, naj to sporoči na številko 92. Alkohol v prometu 8»8l«l81K!8IK!«!SI8iR8iRK!8gKKKKI8l$gB8 Pihal ne bi, bruhal pa... V zadnjem obdobju imajo policisti na celjskem precej opravkov z močno vinjenimi vozniki. Velenjski policisti so se zato odločili za posebno akcijo, ki sojo pripravili v sobotni večer in nedeljsko jutro, ko' so iskali predvsem vinjene voznike. Ustavili so jih osemintrideset, samo eden od njih pa je bil tak, da so mu morali vzeti vozniško dovoljenje. Pri štirih so sicer ugotovili prisotnost alkohola, vendar je bil ta v "mejah normale" in niso ukrepali, pri sedmih voznikih pa je bil rezultat popolnoma negativen. So pa kaznovali šest voznikov, pa ne zaradi alkohola, ampak zaradi drugih pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili. Pomembni paje še nekaj: v soboto zvečer se ni pripetila nobena prometna nezgoda! Lahko pa bi se v torek prejšnji teden. Policista postaje prometne policije iz Celja sta ob 14.35 v Levcu, za cesto, na travniku, opazila ležati moškega. Vprašala sta ga, če kaj potrebuje, možak pa ju je zmeijal z bese- dami, ki niso za v časopis. Ob cesti je stal tudi osebni avto Zastava 750, vendar policista nisa mogla ugotoviti, ali ta sodi k onemoglemu možaku. Ker njune pomoči očitno ni bil potreben, sta se odpeljala. Ampak nekaj jima je dalo misliti, da bi lahko med možakom in avtomobilom bila kakšna vez, zato sta se v Petrovčah obrnila in zapeljala nazaj proti Levcu. Pri tem sta opazila, da se vozila pred njima umikajo v desno na bankino, da pa iz nasprotne smeri ni nobenega vozila. Ni bilo dolgo, ko sta opazila, da proti njima vozi, po levem in desnem voznem pasu, voznik Zastave 750, v njem pa sedi moški, ki sta mu malo prej hotela pomagati. Policista sta seveda vozilo takoj obrnila in s prižganimi modrimi lučmi zapeljala za njim. Voznik je do Petrovč vozil levo in desno in nasproti vozeči vozniki so se mu morali umikati. V križišču, v Petrovčah, paje nameraval zaviti proti Aiji vasi, kar pa mu ni najbolj uspelo, saj je z vozilom zapeljal na pločnik in komaj obvozil semafor. Od tam je zapeljal na nasprotni vozni pas, kije bil namenjen levim zavijalcem. K sreči tam ni bilo tisti trenutek nobenega vozila. V Aiji vasi sta policista le uspela prehiteti in ustaviti tega voznika. Izkazalo seje, daje 48-letni Anton iz Celja. Odredila sta preizkus alkoholiziranosti, vendar je Anton to odklonil z izgovorom, daje popil preveč gina, da bi pihal, policista pa ves čas zmeijal. Ko je policist izpolnil zapisnik in mu ga dal prebrati, seje voznik sklonil, zaradi vinjenosti pa padel v znak na glavo v službeno vozilo in odlomil vratca predala. Pomagala sta mu vstati, a kaj, ko ni bil dolgo pokonci...Pet metrov stran od vozla je padel v vrt ob hiši. Vozil se tistega dne ni več, za to sta poskrbela policista, ki sta mu zasegla ključe od vozila, čaka pa ga obvezen nastop pred sodnikom za prekrške. ■ Milena Krstič - Planine Gasilci vam svetujejo: 8 8 8 8 8 8 8 »888!» 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8« Če zagori. Če odkrijete požar, ostanite razsodni. Dobro si oglejte razmere, šele nato se odločite, kako boste postopali. Če požar ogroža ljudi, se najprej lotimo reševanja. Ljudi moramo čimprej spraviti iz ogroženega prostora. Pri iskanju pogrešanih v zadimljenem prostoru se moramo zavedati, da se ljudje, posebej pa otroci, pred nevarnostjo zatečejo v najbolj skrite kotičke, celo v omaro. Če je v stavbi več ljudi, jih moramo pravočasno obvestiti. Začetne in manjše požare lahko pogasimo sami z ročnimi gasilnimi aparati, ki bi jih morali imeti v vsakem gospodinjstvu. Pri gorenju trdnih snovi si moramo pomagati z vodo, ki jo polijemo na jedro požara. Z vodo ne smemo gasiti goreče masti, bencina, nafte olja...Gorečo mast v ponvi pogasimo z veliko pokrovko, s katero zadušimo ogenj. Za gašenje lahko koristno uporabimo tudi mokro krpo, s katero pokrijemo ogenj. Če ognja ne moremo sami pogasiti, takoj obvestimo gasilce na telefonsko Številko 93. Povemo jim naslednje podatke: ■ kdo kliče - predstavimo se, povemo od kod kličemo (točen naslov, telefonsko številko); ■ kaj gori - povemo kaj gori (podstrešje, klet, stanovanje); ■ kakšen je obseg požara in ali požar ogroža tudi ljudi. Po obvestilu gasilcem, jih moramo počakati na vidnem mestu, da jih čim hitreje usmerimo na kraj požara. Avtomobile pa še kar kradejo V zadnjem obdobju skorajda ne mine teden, da ne bi iz Velenja neznanci odpeljali kakšnega avtomobila. Pred tednom dni smo poročali o rdečem Daihatsu, danes moramo o belem Golfu, poskus odvzema Yugo Floride paje bil za neznanca neuspešen. V noči iz 24. na 25. oktober je neznanec poskušal najprej na parkirnem prostoru na Prešernovi, v bližini Eelektrotehne, vlomiti v dva osebna avtomobila Golf, vendar se mu toni posrečilo. Vlomil paje v tretji Golf, na istem parkirnem mestu in iz njega odtujil avtoradio. Četrti Golf, parkiran na istem prakirnem mestu, last Ivana N. iz Prešernove, paje odpeljal. Golf je bele barve, registerskih oznak CE A3 - 982. Če bi kdo o dogodku oziroma avtomobilu karkoli vedel, naj to saporoči policistom. Pred približno desetimi dnevi, v noči iz 18. na 19. oktober, paje neznanec v podzemnih garažah na Kersnikovi v Velenju, vlomil v osebni avto zname Yugo Florida in ga skušal spraviti v pogon ter odpeljati. To mu ni uspelo. Je pa na avtomobilu, last Franca T. iz Velenja, naredil za okoli 10 tisočakov škode. Policija predvideva, za kar razpolaga z določenimi podatki, da bo neznanec poskušal odtujiti drugo vozilo takšne vrste. ■ mkp ZA NASE ZVESTE STRANKE IN ZA VAS, KI NAS DO SEDAJ SE NISTE POZNALI! Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE" Mlinska 22, Maribor,Tel. 062/22 66 00, Tel. & Fax: 062/22 42 80 Nudim vam atrikle svetovno znanega Korejskega^ proizvajalca audio in i i video tehnike _ a SAMSUnG ' VIDEOREKORDERJI VX 300 = 2glavi, VPS za 39.225,00 sh VX 350 = 4 glave, VPS za 44.175,00 sit Prodajni pogram: 'TELEVIZORJI: a 3351XMT=37 cm, t. tekst za 37.725,00 sil CB 5051 AT= 51 cm, t. tekst za 46.125,00 sit CB5314AT=55cm, t. tekst za 53.700,00 sh a 62291=63 cm, M0H0 za 61.125,00 sh a 6226 WT- 63 cm, t. tekst za 89.850,00 sit a 7226 WT=72cm, I. tekst za 94.875,00 sh 'HI-FI STOLPI m 340 = radio, CD, 2x 60 % daljinski za 44.400,00 sh MM 460 = radio, CD, 2x120 W, daljinski za 64.575,00 sh SCM 7800= radie, CD, 2x60 Vi, daljinski za 46.650,00 sh SCM 8100= radio, CD, 2x60 V/, daljinski za 42.975,00 sh SCM 8550= radio, CD, 2xl20W, daljinski za 59.400,00 sh * RADIOKASETOFONI: KCD1400&RCD 1360 i KCD 980 = CD, 2 x 75 W že odi 1.250,00 sh AVTORADIOQ5300=2x25W, DIGITAL, L0UDNCSS16.950,00sh Nudimo vam i« veliko izbiro: Infrahalogen grelec U 00 W že za 35.850,00 sh Jedilni pribori Solingen 27.975,00 sh Posode Golden Crcrnn od 22.800,00 do 30.750,00 sh Servimi pladnji že za 9.525,00 sh Desertni pribor že za 6.225,00 sh PRODAJA NA 3 ČEKE! Pri nakupu nad 5.000 sit presenečenje! Za stranke oddaljene več kot 30 km še dodatnih 500,00 sit popusta! Pričakujemo vas v Minski ulici 22, vsak dan od 9. -12. m 15. -19. ure, v soboto od 9.-12. ure! Garancija in servis v Mariboru! PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOVENIJI! TORI Gornji grad, Attemsov trg 9, tel: 063/84- 041, 842-007 - POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA ŠKODA - PRODAJA VOZIL ŠKODA - REZERVNI DELI - DODATNA OPREMA 14 KASCM__l^ŽBŠmMŠMJSffll 28.oktobra 1993 Horoskop Oven od 21. marca do 20. aprila Y Na nekatere stvari, ki ste jih imeli včasih zelo radi, ste vse preveč pozabili. Star prijatelj, morda celo iz otroških let, vam bo pomagal, da jih spet pričarate in vsaj za nekaj ur podoživite. Veliko boste razmišljali o zamujenih priložnostih, zato ne boste opazili, da je partner pripravljen na spravo. Še je čas, da to popravite! Bik od 21.aprila do 20.maja Največ preglavic vam bo v prihodnjih dneh delal partner, tisti, ki ga nimate, pa boste veliko sanjarili o nekom, ki vas je že rahlo omrežil. Oboji boste sanjarili, kar sicer ni ravno v vaši naravi. In odnosi se ne bodo zaradi tega prav nič obrnili na bolje. Z večjim nakupom boste sčasoma zelo zadovoljni! Dvjčka od 21.maja do 21.junija 1L Izžarevali boste neverjetno energijo in z njo bo povezana vaša všečnost. Z njo boste omrežili tako partnerja kot vse, s katerimi se boste srečevali v naslednjih dneh. Vaše počutje pa se bo poznalo tudi v denarnici; imeli boste namreč toliko energije, da boste lahko tudi kaj dodatno zaslužili. Počutje odlično! Rak od 22.junija do 22.julija V nenehni skrbi za druge boste skoraj pozabili nase. Nikar tako, kaj vam bo prinesla bodočnost, naj vas čim manj skrbi. Lahko pa ste zaskrbljeni okoli sedanjosti, ki vam zadnje čase ni najbolj z rožicami postlana. Kar boste izvedeli od znancev in se tiče nekoga vam blizu, vzemite z rezervo. Saj veste, baba rekla,.... Lev od 23.julija do 23.avgusta O^ V vaši dnižini boste morali rahlo spremeniti navade. Denarnica bo morala pod nadzor, sicer si boste pričeli izposojati, kar pa ne bo najbolje. S partnerjem bosta imela tudi zaradi tega nekaj prav vročih pogovorov, lahko pa se zgodi, da se bosta močno skregala. Pa to ne bo edini vzrok Ste kdaj pomislili, da ga zadnje čase zanemarjate? Devica od 24.avgusta do 23.septembra llj) Ponavadi se, vsaj kar se ljubezenskih težav sveže zaljubljenih tiče, te pojavijo spomladi, pri vas pa se bodo v naslednjih dneh. Bolj ko bo dišalo po snegu, bolj zaljubljeni boste in sploh ne boste vedeli, kako bi to pokazali ali povedali. Čim manj strahu, pa bo šlo. Pri delu boste zbrani in dobre volje, kar se bo poznalo pri denarju. Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra — Počitek, ki si ga že dolgo ne samo želite, ampak ga tudi krepko potrebujete, se že svetlika na obzorju. V naslednjih dneh si boste privoščili marsikaj, kar ste dolgo odlašali, pa še marsikaj takega, kar niti niste planirali. K temu lahko mirno prištejete tudi možno nežno avanturo. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra 1TL Lahko se pripravite na ne najbolj prijazne dni v domačem okolju. Morda bo na tečnobo vaših najbližjih res malo vplivalo vreme, prav gotovo pa boste malo olja na ogenj prilili tudi vi. Poskušajte omiliti, kar boste lahko s prizanesljivim vedenjem in bolj pogostim ostajanjem doma, ponočevanju se za nekaj časa raje odpovejte. Še bolj boste zaljubljeni. Strmec od 23.novembra do 21.decembra X Zdelo se vam bo, kot da se vaše življenje vrti v nekakšnem začaranem krogu, ki bo vedno manj prijazen. Izkazalo pa se bo, da je veliko vaših skrbi popolnoma odveč. Vseeno se boste pomirili šele čez nekaj časa. Do takrat uživajte proste trenutke s svojim partnerjem, ki vas sedaj edini prav razume. Kozorog od 22.decembra do 20.januarja 'Jo Leto se približuje h koncu in za vas je že sedaj-čas, ko boste mislili na naslednjega. Velike načrte imate, uresničili pa jih boste le, če boste že sedaj pričeli delati na njih. Nekaj stvari lahko tudi odkrijete, tiste najbolj pomembne pa raje še ne. Kar se ljubezni tiče, bo cvetcla, zato pa bodo finance bolj boge. Vodnar od 21.januarja do 20.marca Kot da bi se vse obrnilo na glavo. Kar naenkrat bodo še najmanjši problem finance, saj bo denar kar naprej dotekal, večji pa bodo vsi drugi. Največ živcev boste izgubili s partnerjevim ravnanjem in početjem. Vse skupaj bo na meji tistega, ko bi ga najraje nekam poslali. Kar pa se tudi čisto lahko zgodi. Ribi od 21.februarja do 20.marca TV Priznati boste morali, da ste velik srečkovič. Res, da vam v prejšnjih tednih ni bilo najlepše, ste pa zato profitirali na povsem drugem "kriznem" področju. Obeta se vam nekaj zanimivih dni in večerov, nekaj tudi v dvoje, vendar več v množici, ki vas bo po dnevih samote naravnost očarala. V petek nikar ne recite ne! TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 11 a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220 sladkor 50/1 kg 69,90 prašek Oskar 3kg 479,00 moka T50025/1kg 39,90 prašek Waiser'tse 3kg 675,00 moka T8501kg 33,90 prašek Persil 3 kg 929,90 olje Zvezda 12/11 125,00 prašekAriel3kg 1.160,00 testenine 1/2 kg 59,00 pesni rezanci 1 kg 23,90 riž 1 kg 85,00 koruza 1 kg 23,90 kava Bar cela 1 kg 539,00 pš. krmilna 1 kg 19,90 Vegeta 1kg 699,00 vrtalni stroj B&D 8.499,00 cet Piati 41 389,00 mot. žage Jonsered od44.990,00 toal. papir 10 kom 169,00 veriga za mot. žago 1.750,00 moda Navdih preteklosti Seveda, nič novega. Tudi lani v začetku leta tako moden grunge stil ni bil čista novost, smer "anti mode" seje zgledovala po šestdesetih in sedemdesetih, časih hipijev torej, pri nas pa se nI najbolj prijela. Letošnja jesen in zima pa predvsem najstnicam (in sploh vsem mladim po srcu) priporoča pov-ratek v zgodovino, v čas šestdesetih. In kaj prinaša ta udoben, sproščen stil, ki so mu modni oblikovalci seveda pridahnili precej sedanjosti, kot vedno? Maksi obleke, mini puloverji, dolgi in izjemoma kratki brezrokavniki, pisane (in to čimbolj) hla- bOb&O J £ VEDETI Njam, njam, kostanji! V prejšnji številki smo vam predlagali, da iz kostanjev naredite še kaj drugega, kot tisto najbolj običajno, torej, da ga skuhate ali spečete. Danes pa v nasvetih nekaj iskric o tem, kako ga lahko spravite in jeste skozi vse leto, kako spečete kar v pečici štedilnika... Pečeni v pečnici Vzdolž ploda zarežite z nožem. Pladenj za pečnico navlažite z vodo in narezane kostanje položite vanj v enem sloju. Pečnico segrejte na 180 do 200 stopinj celzija. Pečete tako dolgo, da lupine počijo. Potem pa jih morate le še olupiti in seveda pojesti. Kuhani Kostanje lahko pripravite tudi takole. Prav tako vsak plod zare-žete z nožem, jih vržete v večji lonec in prelijete s kropom. Pokrijte s pokrovalko in pustite 50 minut. Olupite še tople kostanje. Kako jih shraniti za zimo? Če boste nabrali veliko kostanja, nikar ne hitite z njegovo porabo. Lahko ga tudi spravite in pri- pravite pozimi, ko bo še bolj teknil. Lahko jih namreč zamrznete. Sveže nabrane kostanje najprej operite, osušite in razporedite v vrečke. Hermetično jih zaprite in zmrznite. Ko ga boste pripravljali, zmrznjenega vsujte v vrelo vodo in kuhajte kot svežega. Potem jih v vreli vodi pustite vsaj 30 minut, odcedite, potem pa seveda olupite. Sušenje Kostanj lahko za shranite tudi tako, da ga posušite. Kako? Sveže kostanje raporedite po pladnju v enem sloju. Pečnico segrejte na 80 stopinj celzija, odprite in preme-šajte kostanje, zmanjšajte temperaturo pečnice na 75 stopinj celzija. Pri tej temperaturi ga sušite od 1,5 ure do 2 ure. Občasno pečnico odprite, da se znebite odvečne vla-ge. Po sušenju pustite, da se kostanji ohladijo, potem jih stresite v kartonske škatle, med sloje kostanja pa dajte papir. Škatle hranite na hladnem in suhem mestu. Imenski koledar 28.10. Simon in Juda, Šimen, Tadej (Dejan) 29.10. Narcis, Linda, Ida (Dda) 30.10. Fonzi (Alfonz), Dorica, Marcel 31.10. Bolfenk (Volbenk), Smiljan, Krištof 1.11. Gorazd, Severin, Marta (Marija-Terezija) 2.11. Dušica, Zmago, Justin, Dušanka 3.11. Just, Hubert, Viklcr.Siha Lunine mene O šap (polna luna) 30.10. ob 13.38h Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov 10 - Vinotok A ko nerado drevje obleti, marsikdo se zime še boji. Ako zgodaj listje z drevja pade, dobro letino nam obeta. Če hrast še listje obdrži, bode mraz vse zimske dni. Če listje odpaio blizu debla leži, prihodnje nam leto obilo rodi. Če nerado pada listje z drevesa, pomladi je gosenic veliko in mrčesa. DUSETI d.o.o. Podjetje za trgovino, komisijsko prodajo in servisne storitve ter URATNIK FRANC, popravila drobne kmetijske mehanizacije vam nudita na svojem sedežu v ParlžIJah a/a (pri mostu čez Savinjo), Braslovče: SERVIS: -vseh vrst motornih 2ag -vrtnih kosilnic -kosilnikov in motokultivatorjev -motornih Škropilnic -ostale drobne mehanizacije IN VAS VABIMO V SVOJO PRODAJALNO, KJER VAM NUUIMO: -motorne žage - vrtne kosilnice -kosilnice na vrvico Jonsered in Čistilce Kavvasaki -motorne škropilnice -vrtno orodje -rezervne dele za motorje ACME, L0MBARDINI, MAG -meče, verige, pogonske zobnike za vse vrste motornih 2ag (OREGON, STIHL) RAZPRODAJA V OKTOBRU: cevi za zalivanje, zalivalni sistemi, Črpalke za vodo. Odprto: od 7. do 18., sobota od 7. do 12.ure. Informacije na tel.:063/721-137. če, "odštekani" klobuki, veliko nakita iz naravnih, nedragih materialov (važna je izvirnost), čevlji z obvezno debelimi podplati, visokimi petami, lahko tudi podkovicami in velikimi "šnolami", škornji, ki se spredaj vežejo z vezalkami po vsej dolžini....Toliko na grobo. Brez jeansa spet skoraj ne bo šlo. Seveda morajo biti hlače trapez krojene. K njim oblečite pulover in dolg ali kratek brezrokavnik, pa bo. Puli ovratniki in pletenine so naravnost znak tega modnega stila. Torej se jih ne otepajte. Vzorci? Črte in še enkrat črte, rože in še kaj fantazijskega naj zaide na vaše tkanine. Barve? Črna, vsi toni sive, rjave in včasih še kaj močnega, vendar ne več v tolikšni meri, kot pri stilu sedemdesetih. Za konec še nekaj! Če si boste kupile čevlje ali gležnatje v tem stilu, pazite. Zvini gležnjev in bolečine v hrbtenici so namreč pri njih zelo pogosti. 9{pvo na vašemjedi[nitqi Poznate blitvo? Je med tistimi zelenjavami, ki si pri nas šele dobro utira pot na naše mize in v naše želodce. Marsikoga namreč zelena barva hrane (razen solate), odbija in jedi noče niti poskusiti. Blitva raste povsod, je nezahtevna za pridelovanje, okusna in zdrava. Lahko jo uporabimo na nešteto načinov. Uporabljamo lahko tako zelene liste, kot bele peclje, sploh za solate. Torta iz blitve Potrebujemo: 40 dkg listnatega testa, 75 dkg zelenega dela blitve, 5 dkg masla ali margarine, 25 dkg šunke, 5 trdo kuhanih jajc, žlico moke, žlico masla, l del smetane, sol, poper, malo naribanega muškatnegaoreščka, jajce za premaz. Pripravite zelene dele listov blitve, operite jih, narežite na drobne lističe in dušite na maslu. Posolite, popoprajte in začinite z o-reščkom. Pustite, da se ohladi. Razvaljajte listnato testo, potem vzemite dve tretjini in z njim obložite dno in strani okroglega kalupa. Šunka naj bo narezana povsem natanko. Kuhana jajca olupite in razpolovite. Na žlici masla pre-pražite žlico moke, to zalijte s smetano in na nizki temperaturi kuhajte še nekaj časa, vendar ves čas mešajte. Omaka mora biti gosta. Poso- _ lite in popoprajte, dodajte orešček. V pripravljeno testo v kalupu dajte polovico blitve, ki ne sme biti vlažna. Na to položite šunko, preostalo blitvo in jajca. Prelijte z gosto omako, na vrh dajte tanko plast testa. Če vam je ostalo kaj testa, Zahko iz njih naredite okraske, potem pa zgornje testo premažite s stepeno jajco. V pečnici, segreti na 200 stopinj Celzija, pecite vsaj l uro. Ko testo dobi rumenkasto barvo, zmanjšajte temperaturo na 160 stopinj in pokrijte z aluminijasto folijo. Blitvina solata Pripravite: (za 4 osebe): 75 dkg belih listnih delov blitve, sol, sveže zmleti poper, peteršiljevo listje, olje, limonin sok. Bele dele blitve narežite na približno 5 cm dolge koščke in skuhajte v čim manj slani vodi. Odcedite. Hladne začinite s poprom, sesekljanim peteršiljem, oljem in limoninim sokom. Omleta z blitvo Potrebujemo: (za 4 osebe): 8 jajc, 50 dkg blitve, 10 dkg šunke, 3 dkg masla, nariban sir, parmezan, sol, poper, maščobo za praženje. Blitvo skuhajte v slani vodi in dobro odcedite. Drobno jo sesekljajte. Pražite jo na maslu, tako dolgo, da is-pari odvečna tekočina. Odstavite. Nasekljajte šunko, do-dajtejo blitvi, primešajte žlico sira, sol, poper in jajce. Maščobo segrejte, potem speci te tanke omlete. Položite eno na drugo, vsako posebej posujte s sirom. ffmm Jm 555 Žalec, Slandrov trg 42, tel. 713-233 Nudimo vam možnost NAJEMA POSLOVNIH PROSTOROV, in sicer za opravljanje pisarniške dejavnosti na ODLIČNI lokaciji v centru Žalca. Prostore lahko preuredimo po željah interesentov! Informacije: 063/713-233 Poleg že obstoječe trgovine boste odslej v novem delu lahko izbrali drobne gas. aparate, ročno orodje, sekire, mesoreznice, motorne žage, vodne črpalke, Beltone, Jupol, motorno olje, avto gume, gume za traktorje in akumulatorje. VIJUDNO VABIJEM! SLOVENIJA 1 11.00 Video strani 11.15 Zgodbe iz školjke 12.05 Iz letnega nastopa učencev baletne šole v U 12.30 Analitična mehanika, 38/52 13.00 Poročila 13.05 Po domače 15.00 Borštnikovo srečanje, kronika 15.20 Opus 17.00TV dnevnik 1 17.10 Otroški program sledi ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.56 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Rdeča kapica na sodišCu 21.35 Tednik 22.20TV Dnevnik 3,vreme sledi TV šport 23.00 SOVA: sledi Hiša naprodaj, 3/21 23.30 Severna obzorja, 14/29 00.20Videostrahi SLOVENIJA 2 17.00 Video strani 17.30 SOVA, ponovitev sledi Hal Roach predstavlja, 25.del 17.55 Severna obzorja, 13/29 18.45 Že veste 19.15 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.05 Elitne bojne enote, dok.serija, 3/8 2.1.00 Povečava: film-art 22.10 Leolo, kanadski film 00.00 Videostrani HRVAŠKA 1 09.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Mali svet 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Pohlepni, franc. film 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Življenje tujcev 20.40 Zabavnoglasbena oddaja 21.55 Ekran brez okvirja 22.55 Slika na sliko SLOVENIJA 1 09.00 Videostrani 09.25 Ebba In Didrik,l/9 09.55 Krik svobode, ameriški film 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Povečava 14.50 Ves svet je oder, 10/13 16.10Osmi dan 17.00 TV dnevnik 1 17.10 TOK TOK, oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Forum 20.30 Veliki VValdo Pepper, amer. film 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.42 Šport 22.55 SOVA: sledi Severna obzorja, 15/29 23.20 Ciklus filmov Boštjana Hladnika: Sončni krik, slovenski film 01.25 Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani 16.30 Četrtek na ledu 17.30 SOVA, ponovitev sledi Hiša naprodaj, 3/21 18.00 Severna obzorja, 14/29 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 Večerni gost: Ifigenija Zagoričnik Simonovič 21.25 Borštnikovo srečanje, kronika 21.45 Pinchas Zukerman v Ljubljani 22.45 Prostitucija, franc. dok. oddaja, 1/3 23.45 Videostrani HRVAŠKA 1 09.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Bettyna družba, 5/13 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Rop, franc. film 16.30 Hišni ljubljenci 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Zabavnoglasbena oddaja 22.05 Preteklost v sedanjosti 22.35 Slika na sliko SLOVENIJA 1 08.30 Radovedni Taček 08.45 Lonček, kuhaj: kisla repa s koruznimi žganci 08.55 Otroci širnega sveta 09.20 Klub klobuk 10.10 TOT TOK 11.00 Zgodbe iz školjke, pon. 11.50 Prijatelj ali sovražnik, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Ifigenija Zagoričnik Simonovič 14.40 Videostrani 15.00 Veliki VValdo Pepper, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po afriki z otrokom In kamero, 2/4 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.30 Maribor: podelitev Borštnikovega prstana 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne 23.10 Bojna prisega, am. film 00.40 Video strani SLOVENIJA 2 09.50 Soelden: SP v alp. smučanju veleslalom (M), 1. tek, prenos 11.00 Videostrani 12.50 veleslalom (M), 2. tek, prenos 13.50 SOVA, ponovitev: sledi Severna obzorja, 15/29 14.45 Solze v dežju, ang. film 16.25 Športna sobota sledi SP v alp. smučanju, veleslalom (M), posnetek 17.10 Celje: PEP v rokometu (M): Pivovarna Laško Celje: Borba Luzem, prenos 18.45 Divji svet živali, 23/25 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05Trgovec s sencami, 20.55 Veliki zločini in procesi 21.25 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč 00.30 Videostrani HRVAŠKA 1 09.00 Otroška oddaja 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Doktor argus, 1/13 12.05 Preživeti v divjini, 7/7 13.35 Prizma 14.20 The clean machine, kanadski film 17.30 TV izložba 18.20 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Film-video-film 21.00 Radio Days, am. film 22.50 Slika na sliko SLOVENIJA 1 08.45 ŽIVŽAV 09.35 HOV! 1/8 10.00 Sezamova ulica 11.00 Tam, kjer je pesem doma 11.30 Obzoija duha 12.30 Divji svet živali, 23/25 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 13.30 Samaritan, amer. film 15.05 Elitne bojne enote, 2/8 16.05 Edvard VIL, 5/13 17.00TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcafo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Preživetje v avstral. divjini, 15/15 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA: sledi Mojster in Margareta, polj.nad., 4/8 sledi Severna obzoija, 16/29 00.05 Video strani SLOVENIJA SLOVENIJA 2 09.30 Videostrani 09.50 Soelden: SP v alp. smučanju veleslalom (Ž), 1. tek 12.50 Soelden: SPvalp. smučanju veleslalom (Ž), 2. tek 13.45 Poglej in zadeni 14.50 Hlapčič, 3/4 15.45 Športna nedelja sledi SP v alp. smučanju veleslalom (Ž), posnetek sledi Hrpelje: rokomet pokal EHF(M) Andor Jadran:Nieder-vvuerzbach 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.35 'noč, mama, amer. film 22.10 Športni pregled 22.55 SP v maratonu, posnetek iz San Sebastiana HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Evangelistična cerkev v Zagrebu 11.05 Malavizija 12.05 Sadovi zemlje 13.55 Duhovni klic 14.55 They call me Bruce, amer. film 17.15 Laži pred poljubom, amer. film 18.50 Zajčje zgodbe 19.30 TV dnevniki 20.10 Glasbena oddaja 21.50 Odletel bom, 1/16 23.00 Slika na sliko 11.00Znanje za znanje, učite se z nami 11.30 Po Afriki z otrokom in kamero, 2/4 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.30 Otroci širnega sveta, 25/26 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 19.10 Risanka 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Slavolok zmage, amer. film 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA: sledi Ljubezen na prvi pogled, . 1/10 sledi Severna obzorja, 17/29 23.45 Videostrani SLOVENIJA 2 15.15 Forum 15.30TV mernik 15.45 Utrip 16.00 Zrcalo tedna 16.15 Obzorja duha 16.45 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 23. del 17.15 Mojster in Margareta, 4/8 18.05 Severna obzoija, 16/29 18.50 Univerzitetni razgledi 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 Iztirjena pričakovanja, ang. drama 21.55 Prebujanje planeta, ponovitev 22.30 Studio city 23.30 Brane Rončel izza odra 00.50 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Ali ste vedeli, oddaja za otroke 09.15 Otroški program 11.30 Moon Jumper, 5/14 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Ameriški film 16.10 Ali ste vedeli 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.25 Zlata leta, 2/2 21.25 Pavarotti 22.55 Slika na sliko SLOVENIJA 1 09.15 Pamet je boljša kot žamet 09.25 Sezamova ulica 10.25 Univerzitetni razgledi 11.00 Prebujanje planeta, ang.znan.oddaja 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč 16.10 Sedma steza 16.30 Mostovi 17.00TV dnevnik 1 17.10 Lonček kuhaj: zelenjavna enolončnica 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.30 Magija in moda 21.30 Osmi dan 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA: sledi Medvedja usluga, 4/6 sledi Severna obzoija, 18/29 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 16.50 Ljudje in zemlja 17.30 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 1/10 17.50 Severna obzorja, 17/29 18.45 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Po vojni, 6/10 20.55 Proetcontra 22.05 Videošpon 23.00 Svet poroča 23.35 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Otroški program 11.30 Povejte mi kaj naj naredim 12.05 Vodilna zvezda 13.35 Zadnji Apač, amer. film 16.10 Veliki odmor 16.30 Promet 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Glasbena oddaja 21.05TV parlament 22.30 PaxChristi, 2/6 23.10Slika na sliko SLOVENIJA 1 10.10 Biskvitki, ameriška risana serija 10.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti 20. stoletja 12.30 Preživetje v avstralski divjini, 15/15 13.00 Poročila 13.(fc Poslovna borza 15.25 Po vojni, 6/10 17.00 TV dnevniki 17.10Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari,TV igrica 19.15 Risanka 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Nedeljski otrok, švedski film 22.10 TV dnevnik 2, vreme 23.05 SOVA: sledi Hal Roach predstavlja, 26. del sledi Severna obzoija, 19/29 23.50 Video strani SLOVENIJA 2 17.25 Medvedja usluga, 4/6 17.55 Severna obzoija, 18/29 18.45 Analitična mehanika, 39/52 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Nogomet, povratna tekma 2. kola v EP Murska Sobota: Slovenija:Bolgarija 22.05 PEP v košarki Diamond Ježica:Sporting 22.40Oči kritike HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.05 Vodilna zvezda 13.35 Ameriški film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.30 Besede, besede, besede 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Prstan z groba 21.00 V iskanju 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko ■i Petek, 29. oktobra TVS1 20.30_ VELIKI VVALDO PEPPER, amer. film, 1975 Igrajo: Robert Redford, Bo Svenson, Bo Brandin Režija: George Roy Hill Film je posvečen letalskim pionirjem, ki so po prvi vojni s svojim en-tuziazmom in tveganjem utrjevali pot k novim bolj zmogljivim in varnim oblikam letenja. TVS1 22.40_ SONČNI KRIK, slovenski film, 1968 Igrajo: Bojan Mark, Marjana Breceij, Vinko Hrastelj Režija: Boštjan Hiadnik V ospredju je mladenič, ki se javi na oglas za fotografa, da bi si zagotovil brezplačno letovanje na morju. V šolo prideta tudi dva gangsterja - preoblečena v inšpektorja - po sledi oropanega denarja, ki sta ga po ropu v tovarni pred policijo skrila v zamrzovalnik hladilnika. Tu je tudi zamaskiran detektiv, ki pa mu je sprva najbolj sumljiv mladi amaterski fotograf... Sobota, 30. oktobra TVS111.50_ PRIJATELJ ALI SO- VRAŽNIK, ang. film, 1981 Igrajo: Mark Luxford, John Hol-mes, Stacey Tendetter Režija: John Krish Leta 1940 Nemci bombardirajo London in večja angleška mesta. Šoloobvezni otroci se morajo preseliti v varnejše okolje, kjer jih sprejmejo prijazne družine, v novih krajih pa jim organizirajo tudi pouk. David in Tucky najdeta zavetišče pri kmetu Jerryju in na deželi skupaj z domačim psom uganjata raznovrstne norčije. Nad šolo nista preveč navdušena, a poleg te nove izkušnje ju žal doletijo mnogo neprijetnejše in nevarnejše. Davida pretrese vest o očetovi smrti, očeje bil mornar in so ga na morju zajeli Nemci. David jih zato na smrt sovraži. Nekega dne v okolici sestrelijo nemško letalo in zdaj iščejo kapetana in pilota... TVS122.40_ BOJNA PRISEGA, amer. film, 1989 Igrajo: Billy VVirth, Kevin Dil-lon, Tlm Sampson Režija: Franz Roddam Filmska zgodba izhaja iz zgodovinskega dejstva o pokolu indijanskega plemena Črnonožci, ki gaje izvršila ameriška konjenica pred sto leti. Ob obletnici se beli priseljenci spomnijo, da bi spomin na zgodovinsko bitko obudili s po- sebne vrste proslavo, z obuditvijo, rekonstrukcijo bitke, v kateri bi na eni strani sodelovali Indijanci in na drugi strani beli konje-ničaiji. Za nastop indijanskim mladeničem ponudijo plačilo in zaradi tega sprejmejo svojo vlogo v spektaklu. Ko že vse kaže, da bo Slo za nenevarno obujanje spomina na preteklost, se izkaže, da je med belimi udeleženci namesto nenevarnega orožja tudi pravo strelno orožje... TVS214.45_ SOLZE V DEŽJU, britanski film, 1988 Igrajo: Sharon Stone, Christo-pher Cazenove, Paul Daneman Režija: Don Sharp Mlada in živahna amerikanka Cassey pripotuje v London s posebno nalogo: pismo pokojne matere bona njeno željo osebno predala lordu Bredonu. Še preden pa pride do lorda, pade v naročje njegovemu sinu Michae-lu. Šarmantnega in uspešnega poslovneža prikupna ame-ričanka čisto očara in jo želi predstaviti svojemu očetu. Neprijetno je presenečen. Stari lord obdolži Cassey, da ga hoče izsiljevati, sinu pa da jasno vedeti, da ne želi, da bi se še kdaj srečal s to osebo... Nedelja, 31. oktobra TVS1 13.30_ SAMARITAN, amer. film, 1986 Igrajo: Martin Sheen, Cicely Tyson, Roxanne Hart Režija: Richard T. Heffron Socialna drama o revežih in brezdomcih se dogaja v osemdesetih letih v Washingtonu, lahko pa bi se seveda kjerkoli v Ameriki, pa tudi v Evropi. Ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, je iz dneva v dan več, zato film na svoj način pokuša opozoriti na ta problem, obenem pa gotovo tudi trka na vest ljudi, ki živijo v izobilju... TVS2 20.40 'NOČ MAMA, amer. film, 1986 Igrajo: Sissy Spaček in Ann Bancroft Režija: Tom Moore Film se prične z informacijo, izjavo hčerke o njeni nepreklicni odločitvi, da bo ta dan, oziroma noC, napravila samomor. Njena matije ob hčerkini izpovedi šokirana, nato pa ji noče verjeti, saj se hčerka vede normalno, normalno opravlja različna opravila, ki pa se izkažejo kot opravila zaokrožanja, dokončanja nečesa in ko bodo končana, bo lahko storjeno tudi zadnje dejanje - samomor... Ponedeljek, 1. novembra TVS2 13.50 DOLGA POT DOMOV, ang. film_ Igrajo: Kate Buffery, Melinda Kinnaman. Alexander Goodman Režija: Colin Nutley Rupert je v šoli težaven in doma nič manj. Njegova mati, pa je uspešna televizijska reporterka, ki se svojemu delu nikakor ne misli odpovedati. Razen tega ima prijatelja, ki tudi zahteva čas in pozornost. Sina ima rada, toda v svoji skrbi zanj se zadovol- ji s tem, da za Ruperta dobi mlado varuško Majo iz Švedske. Deček pa si želi predvsem družbo in zanimanje svoje matere, zato reagira na varuško z odporom in prav prizadeva si, da bi ji na vse načine zagrenil življenje v svojem domu... ERA Gradbeni material, Koroška 2 a POKLIČITE NAS! Tel. (063) 853-448 V0TIAK6/1 kom 44.73 SIT VRATNI PODBOJ 61x15 kom 5.499,18 SIT VHODNA VRATA-JEIA kom 24.415,56 SIT PVC CEV 0 110X1500 kom 437,61 SIT SITBETONSKI PLAŠČI 50 X 50 kom 214,29 SIT CENE SO S PROMETNIM DAVKOM IN VEUAJO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO NAD 10.000 SIT 18 kVAS CM (Pri pokopališču v Podkraju), Tel: 855 - 264 J—■-■—-—■— ........................................... vse vrste cvetličnih aranžmajev rezano cvetje sveče sadike marmor FIRMA ASIS d.o.o. INŠTITUT ZA SLUŠNE APARATE IN PREIZKUS SLUHA VABI K DNEVU INFORMACIJ IN POSVETOVANJU V SREDO, 3. NOVEMBRA OB 13.URI NA MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLUŠNO PRIZADETIH, BRATOV MRAVLJAK 1, VELENJE ■BREZPLAČNO VAM PREIZKUSIMO VAŠ SLUŠNI APARAT ■ NUDIMO VAM BREZPLAČNO IN NEOBVEZNO MERJENJE SLUHA Prosimo, prijavite se telefonsko na št. 063/858-179, radi vam bomo pokazali najsodobnejše slušne aparate. Po želji vam nudimo tudi preizkus novega slušnega aparata - neobvezno. Prikazali vam bomo tehnične pripomočke za gluhe. _Veselimo se vašega obiska!!! ERA Šmartno:Oria Rudar 3.2 (2:2) 8»8SS8a«8 88 888888$8S8 88 S88S88S888S88!S«888888 38 S8 888«S«;a Krka Novoterm:Rudar 0:1 (0:1) »»•»»»»•••»»»•»»»»•••»•»»•»»•t* Odmikajo se od dna V vrste velenjskega Rudarja se spet vrača zadovoljstvo, enako tudi med njihove zveste privržence. Po nedeljski drugi zmagi v tem prvenstvu so si gotovo kar malce oddahnili, saj so se spet pomaknili po lestvici navzgor. Zmaga z neposrednim tekmecem za izpad je seveda vredna dvojno. Jasno je, da bosta dvojno šteli tudi morebitni točki proti Istragasu, ki bo v nedeljo nasprotnik Rudarja na igrišču ob Jezeru, saj je na lestvici z dvema točkama manj tik za njim. Dragoceni zadetek v Novem Mestu je že v 9.minuti srečanja dosegel Mešanovič, v nedeljo pa bosta zaigrala tudi nova igralca Slavko Komar in Goran Živanovič, ki soju pripeljali iz Novega Sada. Včeraj (sreda) so se nogometaši Rudarja na svojem igrišču v pokalni tekmi sestali z ena jsterico Maribor Branika na svojem igrišču. ■ vos Razburljivo pred odmorom Strelski šport Hllliilililla Derbi Olimpiji Pričeli sta se 1 .in 2.državna strelska liga, v katerih nastopata tudi velenj ski ekipi. V uvodnem kolu 1 .lige so se strelci Mroža v Ljubljani srečali z Olim-ijo in izgubili s 1.663:1.699. Streljali so: Veternik 564, Klančnik 550 in terman 549. Strelke mroža so v Velenju v 2.1igi gostile strelce iz Slovenskih Konjic. Gostje so bili boljši s 1.588:1.430, povedati pa velja, da so za velenjsko ekipo nastopile mladinke in sicer Ravnjakova 497, Matijevičeva473 in Benkova 460. ■ F. Ž. Velik rokometni praznik v Rdeči dvorani Zmaga za prodor .v svetovni vrh Na pomembni kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto se je na tribunah velenjske Rdeče dvorane zbralo blizu 2.000 gledalcev. Doživeli so vse tisto, kar krasi vsako dobro tekmo. K temu so veliko pripomogli prav gledalci, ki so bili resnično dvanajsti igralec slovenske reprezentance in jo za- ti za pravo športno navijanje organizirani skupini navijačev "hmelj boysov" s Polzele in "orlov" iz Slovenj Gradca, ki so na tribuni ustvarili pravi "štimung". Tekmo so si ogledala tudi znana rokometna imena, med gledalci pa je bil tudi predsednik Državnega zbora mag.Herman Rigelnik in tudi predsednik va, tudi dramatična in izid kar dvanajstkrat izenačen. Začetek za naše fante ni bil spodbuden. Res so prvi povedli, že v lO.mi-nuti pa so Norvežani vodili s 4:1. Toda sredi polčasa so naši fantje izenačili na 5:5 in 23.minuti prvič povedli z 9:8. Nato so vodili še z 10:9, a so gostje pripravili nov preobrat in ob polčasu imeli prednost dveh zadetkov - 12:10. vendarle "eksplodiral". Namesto v nedeljo nerazpoloženega kape-tana Rolanda Pušnika sta selektor in njegov pomočnik Tone Tiselj in Miro Požun poslala v vrata Boštjana Straška. Nastopili so njegovi trenutki. Gledalci so bili na nogah, dvorana pa ob njegovih briljantnih obrambah kot v transu. Imel je vsaj pet za gledalce in nasprotne napadalce "ne- Začetek tekme je bil izredno razburljiv, saj sta obe moštvi želeli čim prej doseči zadetek. To je gostom uspelo v 13.minuti, ko so po napaki domačega vratarja Kališka povedli, že v 17.minuti paje Žurej izenačil. Gostje so na težkem igrišču ponovno povedli, le štiri minute kasneje pa je Druškovič znova poravnal rezultat. Tudi v drugem polčasu so oboji napadali, zadetek za pomembno zmago paje uspelo doseči le domačim, ki so si v 61 .minuti s strelom Mašiča zagotovili pomembni točki, saj se rezultat kljub številnim priložnostim na obeh straneh do konca srečanja ni spremenil. V soboto, 30.oktobra, bodo Šmarčani gostovali v Piranu pri moštvu Finali. ■ Janko Goričnik Belinka Olimpija 14:31 (6:13) »»»»^»»»»»»»»»»»»»»BSjKBjSjsgsjaigs Brez pravili možnosti Rokometašice Velenja so v 3,kolu modre skupine gostile igralke Be-linke Olimpije, ki so presenetljivo slabo pričele letošnje prvenstvo, vendar ne zaradi slabe igre, saj so točke izgubile za zeleno mizo. Proti odličnim gostjam so bile mlade rokometašice Velenja bre/. pravih možnosti. Gotovo so si želele, da poraz, ne bi bil previsok, a tudi v tej želji niso uspele. Na začetku so se malce še upirale gostjam, nato pa so jim začele pojemati moči, gostje pa so neusmiljeno polnile njihovo mrežo. Toje bil tudi razlog, da so mlade velenjske igralke igrale brez prave volje. Najboljša v slabi domači vrsti je bila Kranjčeva, ki je dosegla kar 7 zadetkov. V naslednjem kolu bodo Velenjčanke v gosteh igrale s Krim Electo. VELENJE: Lakič, Brelih, Topič 3, Stevanovič 2, Nojinovič, Rodič, Notesberg, Ibralič 2, Raukovič, Kranjc 7, Grudnik, Matič. ■ vos Radgona:Elektra 85:101 (48:52) Zdaj v boj za vrh V zelo pomembni tekmi, ki je že odločala o razvrstitvi na vrhu in o napredovanju v višji rang tekmovanja, je Elektra brez večjih težav v Radencih premagala domačo Radgono. Predvsem zaradi napak gostov je bil prvi polčas še izenačen, po odmoru pa Šoštanjčani izida niso več prepustili naključju. Z odlično taktično igro so utrudili domačine in nenehno povečevali razliko. Radgončani so s posamičnimi akcijami sicer skušali rezultat obrniti sebi v prid, gostje pa so te poskuse zlahka obranili in zanesljivo zamagali. S tem so košarkarji Elektre že najavili prodor na vrh lestvice, še v tem tednu pa bodo imeli zato dve priložnosti, obakrat v svoji dvorani v Šoštanju. Že sinoči (sreda) so se srečali z ekipo Vanda Starše, v soboto ob 18.uri pa bo na vrsti derbi z vodilnimi in doslej še neporaženimi Laščani. ELEKTRA: Mrzel 25, Rizman 12, Tajnik 6, Leskovšek 2, Mlinšek 25, Brešar 15, Plešej 14inMackovšek2. ■ S.B. Odpor gostov so povsem zlomili šele proti koncu tekme Naša klop Ostrih bojev In hrupnega navijanja nikoli ne manjka ljubno « a a a a g »g Zatišje do pomladi V mozirski občini igrajo kar nekaj krajevnih lig v malem nogometu in tako krajšajo sobote in nedelje privržencem te igre. Med najbolj zanimivi je gotovo liga na Ljubnem ob Savinji, ki v nedeljskih dopoldnevih navdušuje staro in mlado, stave in napovedi pa zapolnjujejo dni med tednom. Liga je odlično vodena, ekipe s pomočjo pokroviteljev lepo opremljene, tudi z lastnimi zastavami, gledalcev pa vedno dovolj. Zgovoren je podatek, da si je poletno končnico ogledalo preko 500 bučnih navijačev. V nedeljo so sklenili jesenski del novega prvenstva, po ogorčenih bojih v zadnjem kolu paje vrh lestvice močno izenačen. Do pomladi bo v vodstvu Savina s 15 točkami, druga Zalugn'ca 15, tretji Foršt 14, četrto Ljubno 14, petaje Solčava, ki vligigostujez lOtočkami, sicer pa nastopa 10 ekip. S 13 zadetki je najboljši strelec Podlesnik, član vodilne Savine. ■ JP mogočih" obramb, vmes je Pušnik gostom ubranil sedem-metrovko in po vodstvu z 19:18 gostje do konca ob odlični slovenski obrambni igri niso več dosegli zadetka, naši kar šest, zadnjega pa velenjski reprezen-tant Borut Plaskan, kar je še dodatno dvignilo temperaturo v dvorani. Po briljantni zmagi se navdušenje v dvorani dolgo ni poleglo in uresničila se je napoved Toneta Tislja, izrečena nekajkrat pred to pomembno tekmo: "Če nam Skandinavci ne bodo dali več kot 20 zadet ko v, bomo tekmo dobili. Vsakemu nasprotniku smo jih doma sposobni dati več." Bravo fantje, samo tako naprej! Torej, SIovenija:Norveška 24:19 (10:12), igrali pa so: Pušnik, Strašek, Pungartnik 7, Čater, Leve 4, Likavec 5, Tomšič 1, Kleč, Vugrinec, Plaskan 1, Šerbec 4, Jeršič 2. ■ VOS, jp Hmelj boysi" In "orli" so ponesli gledalce in še bolj igralce res ponesli do tako željene tretje zaporedne zmage. Ozračje v dvorani je bilo v nedeljo zvečer resnično enkratno, neponovljivo, moramo pa seveda pohvali- Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik, ki je v petek pripravil sprejem za našo reprezentanco. Tekma je bi la nadvse razburlj i- Z igro so dokazali, da resnično sodijo med elitne reprezentance, v 43.minuti so gostje še vedno imeli prednost (18:16), dvorana pa je pričakovala, da bo nekdo Plavanje 88888888888 8» Začetek nove sezone Po izjemno uspešni tekmovalni sezoni 1992-1993, v kateri so plavalci Plavalnega kluba Velenje na prvenstvih Republike Slovenije osvojili 59 medalj, od tega 21 zlatih in postavili 4 državne rekorde, so sredi oktobra pričeli s treningi za novo sezono. Čeprav so v bazenu pričeli trenirati šele lS.okto-bra, so se v soboto na Ravnah že udeležili 1 .kroga predtekmovanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice. Med 100 tekmovalci iz Maribora, Raven in Velenja so člani velenjskega kluba dosegli dobre uvrstitve, najboljše med njimi pa Bojana Kološič pri starejših in Tina Pandža pri mlajših deklicah. Rezultati velenjskih plavalcev: mlajši dečki - 50 m prsno: 5.Velički 47,05; 100 m hrbtno: 5,Ocepek 1:34,28, 8.Danev 1:37,59; lOOmmešano: 6.Velički 1:39,14; mlajše deklice - 100 m hrbtno: 2.Pandža 1:44,26; 100 m mešano: 2.Pandža 1:50, 97; dečki- 200 m prosto: 4.Simič 2:38,44, 5.Šikman 2:41,10, 6.Knez 2:44,63; 100 m delfin: 3.Rovšnik 1:29,49, 4.Vrhnjak 1:34,93; 400 m mešano: 3.Simič 6:32,88, 5.Knez 6:59,92; deklice - 200 m prosto: 4.Podpečan 2:50,13, 5.Sladič 2:50,65; 100 m delfin: 1.Kološič 1:25,07, 4.Sla-dič 1:30,88, 9.Pandža 1:42,71, 400 m mešano: 2.Kološič 6:21,60. ■ Marko Primožič Squash «88888888 Petra Vihar na vrhu V slovitem ljubljanskem "squash landu" je bil v nedeljo prvi turnir za letošnjo jakostno lestvico. Velenjski tekmovalci in tekmovalke so dokazali, da sodijo med najboljše v državi. Najbolj se je ponovno izkazala 14-letna Petra Vihar, kije v ženski konkurenci brez težav zmagala in se na slovenski jakostni lestvici zavihtela na prvo mesto. Do sedaj najboljšo Slovenko, 32-letno Anamarijo Slabe je premagala s 3:1. Med dvajseterico seje uvrstila še Tjaša Ferfolja, ki s svojimi igrami obeta podobne rezultate kot Petra. V moški konkurenci se je med dvajseterico uvrstilao kar 5 velenjskih igralcev, in sicer Vihar, Pavšek, Gradečak, Salmič in Pod-pečan. Petra Vihar se je z angleškim Rekreacijska teniška liga ■ V soboto so se pomerili posamezniki v kategoriji do 35 let toagal je Samo Zakršnik pred Jun To soboto bo tekmovanje dvojic. Kegljanje Zmaga in poraz Moška ekipa Šoštanja na svojem kegljišču še ni izgubila. V 6.kolu so gostili ekipo Korotana s Prevalj in jih visoko premagali. Rezultat je bil 7:1 in 4.863:4.759 ali 104 keglje razlike. Kljub visoki razliki pa Šoštanjčani ne morejo biti zadovoljni s svojo igro. Do derbija 7.kola v Radencih, srečanje z ekipo krilato kolo iz Maribora bodo pričeli danes (četrtek) ob 17.uri, bi morali v igri marsikaj popraviti, če želijo upati na uspeh v gosteh. Po 6.kolu so Šoštanjčani z 8 točkami na 4.mestu. Pod okriljem VEL-V AR so nastopili: Sotler 807 (1), Glavič 777 (0), S.Fidej 826 (1), Kramer 815 (1), Križovnik 800 (1) in Hasičič 838 (1). Slabše gre ženski ekipi. V 2.kolu medregijske lige so doma tesno izgubile z ekipo Komcel. Rezultat je bil 3:5 in 2.139:2.155 ali le 16 kegljev razlike. Domačinke so povedle z 2:0, gostje izenačile na 2:2, v odločilnih trenutkih pa sta svoje napravili neizkušenost in trema in gostje so tesno slavile v srečanju, katerega pokrovitelj je bilo gostišče Pod klancem. V 3.kolu bodo gostovale pri tretji ekipi EMA v Celju. ŠOŠTANJ: Prelog 397 (1), Podbrežnik 386 (1), Sotošek 310 (0), Pre-melč 350 (0), Hojan 375 (1), Herbst 145-Lozič 194 (0). ■ L.Fidej Tenis Namizni tenis trenerjem Kewinom Smithom dogovorila za redne treninge vsakih 14 dni v njegovemn klubu, ki je med močnejšimi v Avstriji. Prav tako naj bi v kratkem podpisala enoletno pogodbo za igranje v avstrijski ligi. S tem bi si zelo mlada igralka pridobila potrebne izkušnje in napredek, saj v Sloveniji trenutno nima enakovredne tekmice. rRazlog za igranje v Avstriji paje tudi finančne narave, saj v naši državi med sponzotji še ni večjega zanimanja za ta šport, vsi pa upajo, da se bo v bodoče tudi to uredilo. Petra je v zgodovini slovenskega squsha doslej najmlajša na vrhu jakostne lestvice, tuji trenerji pa jo že imenujejo Monika Seleš squasha, na kar so lahko Velenjčani resnično ponosni. Uspešni na Gorenjskem V bogatem namiznoteniškem vikendu so bili igralci velenjske ERE zelo uspešni. Članska ekipa je v soboto odigrala dve prvenstveni tekmi na Gorenjskem obakrat zmagala. Najprej je v Tržiču premagala ekipo Križ s 6:1, nato pa z enakim rezultatom še Jesenice. Ekipa je sedaj brez poraza na drugem mestu. Igralci so bili uspešni tudi na TOP turniiju za mladince v nedeljo v Ljubljani. V drugi skupini je Karate * * « g * * £8 i v 2. ligi Matej in Katarina peta Šaleški teniški klub je v soboto in nedeljo v Beli dvorani organiziral zaključni teniški turnirosmih najboljših deklic in dečkov do 14 let. Velenjska predstavnika Matej Črešnik in Katerina Srebotnik sta s po dvema zmagama osvojila peti mesti, zmagala pa sta Kraševec iz Domžal in Vujiničeva iz Maribora. Rezultati: Črešnik:Doleček (Branik) 3:6, 3:6, Črešnik:Može (Portorož) 6:4, 6:3, Črešnik:Šulin (Domžale) 3:6, 6:4, 6:1; Srebotnik:Škafar (Olimpija) 6:7,4:6, Srebotnik:Mulec (ŽTK Maribor) 5:7,6:2,6:3, Sre-botnik:Ogrizek (ŽTK Maribor) 7:5,6:2. ■ Alojz Benetek ŠAHOVSKE NOVICE bil drugi Tadej Vodušek, tretji Uroš Slatinšek, starejši Jure paje bil deveti. Uroš je še kadet in je tako na najlepši način opravičil poziv v slovensko reprezentanco, ki bo naslednji teden igrala na močnem turniiju v Bratislavi. Prvo točko je osvojil tudi podmladek, kije igral 5:5 z ekipo Arkonta iz Gornje Radgone. Z dvema zmagama se je izkazala Karmen Steblovnik. ■ A. Vodušek V četrtem, predzadnjem krogu 2. slovenske lige - vzhod so velenjski šahisti gostovali v Slovenski Bistrici. Tokrat so se bolje odrezali, saj so dosegli neodločen izid 3:3. V četrtek, 21. oktobra, se je na rednem tedenskem hitropotez-nem turniiju zbralo 14 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po bergeijevem sistemu. Tokrat je tesno zmagal Andrej Novak (Velenje) 10.5 točk, drugo do četrto mesto pa so si z desetimi osvojenimi točkami delili Milan Matko (Velenje), Aleš Kopač (Šempeter) in Maijan Črepan (Petrovče). Gostilna Volk iz Plešivca je v petek organizirala nagradni hitro- potezni turnir, na katerem je igralo 18 tekmovalcev iz Velenja in okolice. Po odigranih 13 krogih po švicarskem sistemu je zmagal Drago Kristan (Velenje) 11 točk. Sledili so mu 2. Milan Goršek (Velenje) 10.5, 3. Maijan Črepan (Petrovče) 10.5, 4. Tomo Novak (Plešivec), 5. Radiša Rajkovič itd. Velenjski šahisti so v soboto gostili igralce iz Slovenj Gradca, s katerimi so se pomerili v prijateljskem srečanju na desetih deskah. Z rezultatom 118:82 so zmagali domači, pri katerih je bil najuspešnejši Ivan Dražnik, kije zbral 15.5 točk, pri gostih pa Adi Šmon z 12 zbranimi točkami. ■ Andrej Novak Velenjski karateisti so lani zaradi pomanjkanja denaija izstopili iz 1 .državne lige, z letošnjo zmago v 2.1igi pa se vanjo spet vračajo. S prvim mestom so si zagotovili tudi nastop na decembrskem sklepnem delu med zmagovalci obeh lig. Zaključni boji v 2.1igi so bili na Ptuju. Velenjčani so tam, premagali Emono iz Ljubljane s 4.1 in Žalec s 5:0, končni vrstni red v ligi paje: Velenje, Žalec, Emona (Lj), Forum (Lj) in Ptuj. Za Velenje so nastopili: Rodič, P.Pejkunovič, M.Pejkunovič, Bokur in Kadrič. ■ Dušan Borovnik Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Kupci, tokrat se vam ponuja dober - ugoden nakup v Kmetijski zadrugi Mozirje. • talne ploščice in lamelni parket s 15% popustom in ugodnimi plačilnimi pogoji, v poslovalnici KPC Ljubija tel. 831 -040 • posamezni regali, vari o program proizvajalca GLIN Nazarje s 15% popustom in možnost plačila na kredit do 1 leta v BLAGOVNICI UUBNO tel. 841-020 in ŽELEZNINt GORNJI GRAD tel. 842-016 Ponudba velja do razprodaje! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI-NE BO VAM ŽAL! Smo podjetje s perspektivnimi programi, usmerjenimi na tuja tržišča. Organizirani smo kot holding, v okviru katerega so posamezni programi zaokroženi v samostojna podjetja. Filozofija našega podjetja je kvaliteta naših izdelkov in uspeh na svetovnem trgu. Za to potrebujemo sposobne in ambiciozne kadre. V kolikor izpolnjujete vse pogoje in lastnosti in so vaši motivi, sposobnosti in stil identični našim motivatorjem, strukturi in okolju, vas vabimo, da nam omogočite vašo izbiro za: SAMOSTOJNI KOMERCIALIST (prodaja športnih čelad, nabava, uvoz in izvoz) 1. pogoji a) nujni: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj na področju Komerciale - obvladovanje dela z računalnikom - aktivno znanje slovenskega ali nemškega jezika - da ni lastnik ali solastnik v konkurenčnem podjetju b) žeijeni: - komunikativnost - ustvarjalno mišljenje - razsodnost 2. Osebnostne lastnosti: - energičnost - iniciativnost - zanesljivost 3. Delovno razmerje bomo z Vami sklenili za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev. 4. Prijave na ta razpis bomo zbirali v roku 15 dni od dneva obja ve tega razpisa. V naslednjih 15 dneh Vas bomo povabili na razgovor. 5. Obvestilo o izbiri boste prejeli v roku 20 dni od dneva poteka razpisa. S AVTOCENTED MEHdoo. O Servis in prodaja 63320 Velenje, Koroška 7/b, tel- 063/ 856 824, 892 993, fax 063/ 852 884 NOVO V SVETU - NOVO PRI NAS VW POLO VW GOLF novi GOLF variant novi GOLF cabrio VW VENTO novi PASSAT novi PASSAT variant novi AUDI 801,6 E AUD1100 VW transporter Vabljeni ria predstavitev novih modelov - mesec dni po svetovni premieri, pri nas v Velenju, na Koroški cesti, v petek 29. oktobra med 10.00 in 17.00 uro, z uradno predstavitvijo ob 13.00. VAS VOLKSVVAGEN IN AUDI PARTNER Selo pri Velenju, tel. (063) 856 511 ALUMINIJSKA DRSNA OKNA - ZAPIRANJE BALKONOV kvalitetno, funkcionalno n estetsko* Želite zaščititi vaš balkon pret vremenskimi vplivi, hrupom in povečati efektivno stanovanjsko površino? Pokličite - in pomagali vam bomo uresničil vašo zamisel! Možnost KREDITA. 18 ii 11. * .1 111 S 1 28. oktobra 1993 * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * V novem studiu polagajo kable Čeprav smo pričakovali, da vse tako, kot smo računali. Gradbena dela v novem studiu so že zdavnaj končana, problem akustične obdelave prostorov je optimalno rešen. Prav ta čas pa v njem poteka montaža in priprava vseh kabelskih povezav med studii, ojačevalnicami in oddaj-niškim delom. Ta del naloge smo prepustili podjetju VIKTOR AVDIO SISTEMI iz Domžal, ki ga vodi gospod Viktor Žni-daršič. Nanj smo se obrnili zato, ker imamo z njim dobre izkušnje, saj nam je tudi v sta- bomo lahko iz novega radijskega studia v Starem Velenju že začeli oddajati, rokovno ni šlo Ampak čas, ko se bomo prvič oglasili od tam, zdaj res ni več daleč. poveza^ pom. M mkp Polaganje kablov v novem radijskem studiu v Starem Velenju. (foto: vos) mali OGLASI PEČKO NA SVETILNI PETROLEJ in 200 I petroleja prodam za 30.000 SIT, primerno za vikende in je lahko prenosljiva. B 858-534 od 19. do 20. ure. TERMO OKNA S KRIŽEM 80 x 140 9 kos, okrogle betonske stopnice 15 kos, kritina opečni zarezniki 2100 kos, ugodno prodamo. 8 852-273 popoldan. ZA POLOVIČNO CENO PRODAM MALO RABLJEN MEŠALEC in eme-jlirano peč- Gašper. 8 856-611 interna 52, Rajko, popoldne od 14. do 21. ure. ZAPOSLIMO EKONOMSKEGA TEHNIKA ali tgovca za prodajo avtomobilskih delov. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "ZAPOSLITEV." V ŠOŠTANJU PRODAM HIŠO z vrtom, zelenico in garažo s kletjo. 8 885425. HARMONIKO 80 basno, klavirsko s kovčkom, ugodno prodam za 400 DEM. 8 854-752. ŽREBICO "HAFUNGER", staro 6 mesecev, prodam.8 063-775007. PASJO HIŠICO UGODNO PRODAM. 8 856-837. BREJO SIVORUJAVO KRAVO PRODAM. 8 885-290. MIRNI OSEBI ODDAMO SOBO, tudi kot sostanovalec. Ponudbe na upravo lista pod šifro "SOLIDNO". OKROGLO OTROŠKO STAJICO PRODAM. B 851-123. MLAD, DELOVNI FANT, kovinar, išče dobro plačano delo pri poštenem delodajalcu, a 855-538. NUJNO NAJAMEVA GARSONJERO ali večjo sobo s soupoirabo kopalnice ter kuhinje. Naslov v uredništvu. V VELENJU IŠČEM OGREVANO SOBO, možna souporaba kopalnice s posebnim vhodom in možnostjo kuhanja, za daljši čas. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro "GA DESIGN". USLUŽBENKA SREDNJIH LET, po poklicu prodajalka, sprejme honorarno delo prodajalke v popoldanskem in večernem času in vikendih. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro"Poštena in vestna prodajalka." UVOŽENO SEDEŽNO GARNITURO, trosed in dva fotelja, staro dve leti, dobra ohranjeno, prodam. B 893606. ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA s pečico, prodam za 25.000 sit, peč kuperbush za etažno centralno za 15.000 sit, Emo central 20 za 15.000 sit, nov bojlerza centralno 1201 za 10.000 sit. B 721-552. ZIMSKE GUME SAVA TOP-GRIP 175 x 13 s platišči za avto Kadet. B 895-112. PEČ ZA CENTRALNO 36.000 ccal z bojlerjem ter žensko usnjeno jakno št. 36 in ženski usnjeni kostim prodam. B 885-620. OTROŠKO SPALNICO, oranžne barve, prodam. B 858-293. JUGO 45 E, letnik 87, registriran do marca 94, prodam. 8 853476. ZAPOSLIMO NATAKARICO za delo v bistroju. Prodam Bistro 52 m2 na Gorici. B 882-387. KAVVASAKI GPZ 500 S, letnik 90, prodam ali zamenjam za avto. B 882-387. MORDA STE BREZPOSELNI, ali imate čas in vas veseli delo z ljudmi. Hočete dober zaslužek in imate svoj prevoz. Potem se oglasite po telefonu 885-394 od 19. do 21. ure, število prijav omejeno. AVTO PRIKOLICO NOSILNOSTI 800 kg prodam. 8 855-637, Štefan. V OKOLICI VELENJA ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "ENOLETNO PREDPLAČILO". KONJSKI GNOJ PRODAM. 8 855-918. SEDEŽNO KOTNO GARNITURO PRODAM ZA 45.000,00 SIT.B 854-181 interna 239 ali 858-810. BMW 316,1988, registriran do 10/94, prodam. S 842-194. BX 16 TZS, november 1990, 16.500 km, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. 8 832-735. KOMBI C 25D, Citroen, december 1986,158.000 km, prodam. 8 832-375. SUHA GABROVA DRVA PRODAM. 8 893-071. KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM štan-co 5 ali 10 ton. 8 856 248. ZAHVALA ob boleči izgubi in mnogo prerani smrti nam dragega DARKA SELIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste bili z nami v teh žalostnih trenutkih slovesa. Hvala za pisma, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo. Iskrena hvala Martinu Slatinšku ter Tomažu Novinšku za nesebično pomoč, ko je luč življenja našega Darka že ugašala. Hvala Jožetu Ačku za častni let, pevcem in govornikoma. Žalujoči: žena Nada, sin Lovro, hči Tjaša, mama Jožica, oče Milan, sestra Lea z družino, tašča Ivanka, tast Ivan ter svakinja Jana z družino. 107,8- MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 28. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 16.50 Prenos začetka festivala lokalnih radijskih postaj in pogovora s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 29. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 30. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA,31.OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30Poročila; 7.00Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Ob dnevu spomina; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Ob dnevu spomina; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 2. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 3. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. 11111111II1111 TTTTTTTTTTTm i KINC WNC KINC iUUUU DOM KULTURE VELENJE: »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»S Ponedeljek, 1.11. PREDSTAVA ODPADE (dan mrtvih) POC ITN iŠkf PROG RAM: "*" *" »»»»»saasftsseBssJssftssfcJsssj Sreda, 3.11. ob 10. in 20. uri SAMSKI (Singles) NE MEČ'TE SE STRAN -SAMSKI (Dingles) - kone-Sija V stanovanjskem bloku žm skupina mladih samskih ljudi; vsak s svojimi načrti in idejami, pa tudi s predsodki in barierami, preko katerih je včasih težko skočiti. Priporočamo tistim nad dvajset let, ki se nestalgično spominjajo mladosti in tistim pod dvajset, ki jo bodo šele doživeli. Vloge: Brigit Fonda,-Matt Fillon, Campbell Scott... Četrtek, 4.11. ob 10. uri BETHOVEN - komedija!!!! Petek, 5.11. ob 10. uri ROBIN HOOD - avanturistični film (Kevin Costner) KINO ŠOŠTANJ agggggaaaaaaaaaaaaaag Sreda, 3.11. ob 17. uri NE MEČ'TE SE STRAN -romantična komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI aaaaaaaas&aaaaaaaasas Četrtek, 4.11. ob 10. uri NE MEČTE SE STRAN -romantična komedija Mi IIIII IIM\I M lil ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA ŠTUSAJA iz Ulice Bratov Mravljak 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrazili pisno ali ustno sožalje. Naša posebna hvala dr. Kralju in sestri Barbiki ter medicinskemu osebju internega oddelka Slovenjgraške bolnišnice za vso skrb v času njegove težke bolezni. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za cerkveni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi. Enaka hvala govornikoma. Pusto in prazno bo okrog nas, a ponosni smo, da smo smeli i tabo Živeti. Hvala za lepa in nepozabna doživetja! Žalujoči: Žena Fanika in otroci z družinami. ZAHVALA Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman ti kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, babice in sestre AMALIJE KUMAR iz Slatin 5.7.1910 -16.10.1993 Se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, vsem, ki ste pisno in ustno izrazili sožalje,poklonili cvetje, vence in sveče ter jo pospremilina njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jovan Stuparju in njegovim medicinskim sestram za zdravljenje, govorniku, pevcem ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni _ _ JJK JE, „ - 1AS CAS 19 GIBANJE PREBIVALSTVA DEŽURSTVA Občina Velenje Poroke: Gregor Šile, Kavče St. 68 in Barbara Pavline, Škale št. 97; Samo Duh, Šmartno ob Paki št. 2 in Blanka Feužer, Šmartno ob Paki št. 80; Matjaž Fijavž, Velenje, Kidričeva c.št. 10 in Helena Skornšek, Skorno pri Šoštanju št. 33. Smrti: Janez Jevšnik, roj. 1909, Šoštanj, Koroška c.št. 32; Stani- slav Kajba, roj. 1931, Jerčin št. 12; Alojzij Turk, roj. 1925, Polzela št. 125, Maria Prah, roj. 1901, Celje, Kosovelova ul.št. 23; Franc Plevnik, roj. 1913, Celje, Kajuhova c.št. 14; Bogomil Krušič, roj. 1926, Celje, Kersnikova c.št. 6; Franc Nagode, roj. 1916, Velenje, Cesta V št. 4; Dragutin Srša, roj. 1936, Topolšica št. 37; Alojzij Godič, roj. 1929, Šešče pri Preboldu št. 76/b Občina Žalec Poroka: Peter Lapuh, Vransko in Milica Markač, Vransko Smrti: Viktor Burger, star 85 let, upokojenec, Braslovče št. 57; Katarina Kolenc, stara 86 let, druž. upok., Dolenja vas št. 15; Irena Žagar, stara 70 let, upokojenka, Dobriša vas št. 39; Dušan Vidnje-vič, star 52 let, upokojenec, Liboje št. 32. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata VIKTORJA BURGERJA 18.1.1908-22.10.1993 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Prisrčna hvala gospodu dr. Cukjatiju za vso njegovo zdravstveno pomoč in nego,gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi sosedom za izkazano pomoč in skrb. Žalujoči žena, otroci z družinami, sestra Ivanka in brat Jože. Braslovče, 23.10.1993 Čeprav že dvajset let v grobu spiš -a v naših srcih še vedno živš. V SPOMIN 27. oktobra mineva 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedek in pradedek FRANCJEROMEL iz Velenja Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate ali se ustavite ob njegovem grobu - iskrena hvala! Vsi njegovi Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje Ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi In ponoči - ob delavnikih In praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 27. oktobra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. V.Ren-ko, nočni dr. O.Renko in dr. Žuber Petek, 28. oktobra - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. V.Renko Sobota, 29. oktobra, nedelja, 30. oktobra, in ponedeljek, 1. novembra - dr. Žuber, dr. D.Vrabič in dr. Jonko Zobozdravstvo: Sobota, 29. oktobra, nedelja, 30. oktobra, in ponedeljek, 1. novembra - dr. Mojca Bujan od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 29. oktobra do 5. novembra -Milan Matko, dr.vet.med., Topolšica 15, tel.: 892-236. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 1. novembra - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769. Od 2. novembra do 7. novembra -Marjan Lešnik, dr.vet.med., Uubija, tel.: 831-219. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata FRAN J A NAGODE - FRENKA iz Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri, osebju bolnišnice Topolšica, organizacijam ZB Šoštanj in OO ZB Velenje, Zvezi častnikov Velenje, DU Velenje in Šoštanj, govornikoma g. Semečniku in g. Povšetu, pevcem in pihalnemu orkestru Zarja Šoštanj. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ku JM Wm ^ m Ob boleči izgubi naše ljube mame, tašče, sestre in tete MARIJE RAMŠAK Jt iz Velenja, Šaleška 16 Za vedno zaprla si prijazne oči ne zavedaš se več, kako to boli. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala zdravnici dr. Hribarjevi in patronažni sestri Alenki Cebuljevi ter sosedama Veri Zupančič in Veri Bandalo za nesebično pomoč v času bolezni. Za izrečeno sožalje, cvetje in sveče iskrena hvala stanovalcem Šaleške 16, Anaterskemu gledališču Velenje in vsem prijateljem. Žalujoči: hčerka Marija, zet Jože, sestra Lojzka in ostali sorodniki. Dne 17. oktobra 1993 je za vedno zaspal naš dragi IVAN JEVŠNIK iz Šoštanja - čevljarski mojster v pokoju K poslednjemu počitku smo ga pospremili 19. oktobra 1993. Iskrena zahvala vsem, ki ste našemu dragemu očetu izkazovali ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja Branku Zajamšku. Hvala tudi gospodu dekanu Pribožiču, pevcem, praporščakom in gospe Lojzki Zaleznik. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in maše ter ga pospremili na zadnji poti. Hčere Mojca, Ivanka in Silva z družinami, vnuki, pravnuka, sestra Rozika, brat Karel in sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očata, brata in strica Niste bili nikdar bogati, a vendar po srcu zelo zlati. MAKSIMILJANA SPEHA iz Hrastovca 17.9.1914-17.10.1993 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala govornikom za ganljive besede, godbi ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Hčerka Vera z možem, vnuki Boris s Tinko, Branka s Ferdotom in Jožica, sestra Olga ter Rozalija Lenart ^IMi "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta FrantiSka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarie (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451, 854-761, 856-955. Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rac. prelom in oblikovanje: Mk* J II » U»#I in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Kaj se je v četrtek dogajalo na Cankarjevi 17 v Šoštanju? So policisti res zamenjali dvojčka Živka in Romana? * Uradno velja, da so odpeljali Živka, pa so ga res? * Brata naj bi v "spopadu" ranila pet policistov, poškodovana sta tudi sama * Za oba je preiskovalna sodnica odredila pripor. S kom smo se v četrtek dopoldne, pred tednom dni, v stanovanju na Cankarjevi 17 v Šoštanju, pravzaprav pogovarjali? Z Živkom ali z Romanom Debeljakom? To je vprašanje, ki mu sami nismo kos, o katerem pa bodo gotovo še rekli kaj v preiskavi, ki bo dogajanju v tem stanovanju dala epilog. . Mož, s katerim smo se srečali dve uri po dogajanju, je trdil, daje Živko, torej tisti, po katerega so se namenili policisti velenjske Policijske postaje, da ga odpeljejo na obravnavo v Ljubljano. Odpeljali pa naj bi njegovega brata, dvojčka. Romana, ki z zadevo, šlo naj bi za goljufijo pri nakupu oblačil, nima nič,. Ali je zmota policistov, da bi odpeljali napačnega, možna, smo se pozanimali na velenjski policijski postaji, kjer nam je komandir Peter Očkrl odgovoril: "Možno je marsikaj, počakati bo treba na identifikacijski postopek, čeprav policisti trdijo, da so odpeljali pravega." O dogajanaju obstajata dve razlagi. Ena, ki sta nam jo dala Živko (če smo se pogovarjali z njim) in njegova prijateljica Silva N. in druga, s katero razpolagajo policisti in UNZ. Razlog, zaradi katerega so policisti v četrtek zjutraj prišli v Šoštanj, k Debeljakom, je bila odredba za privedbo Živka na zaslišanje v Ljubljano, ker se na prejšnja vabila ni odzval. Kaj pravi Živko? "Okoli osme ure zjutraj sem zaslišal Romanovo glasno govorjenje. Stopil sem iz spalnice in videl, da se prepira s policisti. Bili so štirje ali pet. Priskočil sem mu na pomoč, pa so oba zrinili v spalnico in naju hoteli vkleniti v lisice. Uprla sva se in jih pozvala, da se umirijo, predlagala, da se zmenimo, kaj bi radi in za kaj sploh gre. Pa ni nič pomagalo. Eden od policistov me je brcnil v moda, Silvo, ki je hotela samo opazovati, pa so odrinili, da je padala na tla. Stopali so čez njo, po rokah in nogah, čeprav je v devetem mesecu nosečnosti. Ko so naju uklenili, so brata clja"; čeprav se takrat, ko opravljajo kakšno službo skupaj, recimo varovanje tekme ali česa podobnega, pogovaijajo med seboj. "V zadnjem obodbju naju krivijo devetih primerov nasil-niških dejanj, pa doslej še ni bilo nobene obravnave," je pripovedoval Živko, ki pa je obenem povedal, da naj ne bi bila v njih neposredno udeležena sama, Marsikaj Je bilo v stanovanju na tleh. Silva N., v devetem mesecu nosečnosti, Je hotela zadevo opazovati... ... •» * S kom smo se pogovaijali? Verjamemo, da z Živkom. Romana odpeljali v samih spodnjicah, tak je zunaj stal na dežju, dokler ga niso spravili v marico. Videl sem, daje bil ves krvav, kar pomeni, daje moral biti precej poškodovan. Prav zanima me, v kaj so ga oblekli... Ko sem videl brata, v kakšnem stanju je, in kako je oblečen, sem na službeno vozilo skozi i okno zabrisal krožnik." Kazal je na svojo krvavo rano na zapestju, ki jo je dobil, ko so mu policisti natikali lisice. Spori s policijo, pravi Živko Debeljak, trajajo približno leto in pol, odkar sta z bratom ustanovila podjetje Depo za varovanje ljudi in premoženja. Spori naj bi nastajali zato, ker nista hotela postati njihova "špi- ampak da obstaja dogovor z ljudmi, ki delajo zanju, da gredo vsi njihovi "grehi" na njun račun. Zasebno pa zadnja leta živita bolj umiijeno. "Stara sva 26 let in priznavam, da sva bila do svojega 18. leta tudi prestopnika, vendar zdaj bolj pametno razmišljava in tudi delava." Še tole: Na zahtevo preiskovalne sodnice je zdravnik v preiskovalnem oddelku zaporov Celje oba pregledal in ugotovil, da ima Živko udarnino v predelu med obema lopaticama in v ledvenem predelu, udarnino na desnem zapesju in v predelu obeh ram. Roman pa ima podpludbo v predelu leve rame, v sredini leve lopatice in na peti levega stopala. Kaj pravi druga, policijska stran? Uprava za notranje zadeve Celje, OKC, nam je še isti dan posredovala obvestilo za tisk. V njem navajajo: "Takoj, ko so trije policisti od petih, ob 7.55 vstopili v stanovanje in Živku predočili odredbo, se je ta policistom fizično uprl. V postopek se je vmešal še njegov brat Roman. Skupaj sta nato s fizično silo poskušala preprečiti izvršitev naloge, vendar so ju policisti, kljub močnemu fizičnemu odporu, obvladali. Oba sta fizično izredno močna. Pri uporabi fizične sile in sredstev za vklepanje, napadalca nista bila telesno poškodovana, medtem ko je pet policistov PP Velenje lahko telesno poškodovanih in so iskali zdravniško pomoč. Zoper oba je bila napisana kazenska ovadba, Živko D. je bil s kazensko ovadbo ob 15.30 izročen dežurni preiskovalni sodnici Temeljnega sodišča v Celju, medtem ko je bil Roman D. po zbranih podatkih izpuščen." Tako v prvem popoldanskem sporočilu, v večernem paje sledil dodatek: "Obveščamo vas, da je preiskovalna sodnica zoper oba odredila pripor zaradi po-novitvene nevarnosti." O doganju na Cankaijevi 17 v Šoštanju smo povprašali tudi Petra Očkrla, komadiija velenjske Policijske postaje: "Pričakovali smo fizično upiranje, zato je šlo v Šoštanj 5 policistov. Trije so šli v stanovanje, dva sta ostala zunaj, če bi Živko skočil skozi okno, kot je enkrat že. Policist, ki je vodil postopek, je Živku pokazal odredbo, vendar je ta rekel, da ne bo šel, da on ni Živko, ampak, da je Roman. Ker pa ga policist osebno pozna, ni nasedel. Zoper njega, ki seje upiral, so policisti uporabili prisilna sredstva, na pomoč pa mu je prišel tudi Roman. Najprej sta fizično napadla policiste. Dva sta utrpela udarce po glavi, dva pa ugriznine. Nato se je Živko s svojimi lisicami hotel prikleniti na orodje za body bilding. Na rokah je imel svoje lisice. Romana so policisti sicer obvladali, vendar ga niso pripeljali na policijsko postajo, ker so imeli odredbo samo za Živka. Za oba imamo na policijski postaji napisanih šest ovadb za nasilna kaznivna dejanja zaradi nasilniškega obnašanja, telesne poškodbe, ogrožanja varnosti, zdaj smo jim dodali še ovadbo za poskus preprečitve uradnega dejanja uradni osebi." To sta dve plati ene medalje. Kakšna bo obveljala na koncu, pa bo pokazala preiskava, o čemer bomo še poročali. ■ Milena Krstič - Planine Občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu" "Da bo človek na cesti res človek" Sodobni promet je vsak dan bolj zahteven in zapleten. Pozabljamo, da pogosto od nas terja več pozornosti kot mu jo zaradi prometnih nesreč raje ne omenjamo posebej. Strokovnjaki ugotavljajo, da manjka prometne kulture. Al Šmartnem ob Paki zbrali najboljši s šolskih tekmovanj. Prišli so z vseh osnovnih šol velenjske občine, razen šole Biba Roeck Šoštanj in Mihe Pintarja Toleda Velenje. Odgovora na vprašanje, zakaj jih ni, med tistimi, ki bi lahko odgovorili nanj, nismo slišali. Tokrat med 51 tekmovalci in tek- movalkami petih, šestih, sedmih in osmih razredov tudi ni bilo srednješolcev. Julijan Sle-menšek, predsednik občinskega SPV - ja, je to komentiral takole: "Ne verjamem, da ni med dijaki interesa. Bolj, da ni mentorja, ki bi bil voljan za to poskrbeti." "Kaj veš o prometu" je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, potekalo je pod geslom "Da bo človek na cesti res človek". Poleg članov sveta gostiteljev - OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki - so pri izvedbi tekmovanja pomagali predstavniki vseh avto šol v velenjski občini. Za skromno pozornost najboljšim (na- Tudi letošnje občinsko tekmovanje O letošnjem občinskem tekmovanju "Kaj veš o prometu" so nekateri udeleženci povedali: grade) pa so poskrbeli nekateri pokrovitelji: Nama Velenje, Terme Topolšica Era Prevozništvo, Avto Celje, Renault servis Knez Velenje, Honda servis Alojz Selič iz Šmartnega ob Paki, Avtist, Trgovina z gradbenim materialom Lenošek iz Rečice ob Paki, Reprodukt Šmartno ob Paki in Trgovsko podjetje Š dolina ■ (tp) *m.\ • n Mam Kavšek z OŠ Gustava šlllha Velenje (na levi) Je zmagal med učenci petih in šestih razredov, Gabrijel Podgoršek (OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki) pa med sedmimi In osmimi razredi. Veliko uspeha jima želimo na državnem tekmovanju, ki bo maja prihodnje leto. trenutnih težav, skrbi namenjamo. Že droben trenutek nepazljivosti, premajhne zbranosti je dovolj, da povzročimo najhujše. Davek je visok. V zadnjih desetih letih sta na cestah naše dežele vsak dan ugasnili dve življenji. Drugih posledic Vzgoja se začne pri najmlajših. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z raznimi dejavnostmi poskuša poskrbeti prav za te. In akcija "Kaj veš o prometu" sodi v ta splet prizadevanj. Prejšnjo soboto so se na občinski tovrstni preizkušnji pri osnovni šoli v Klemen Zapušek, OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki: "Že tretjič sodelujem na tovrstni preizkušnji. Ne bi je mogel oceniti kot lahko, niti pretežko. Mislim pa, da bi vzgoji v cestnem prometu morali nameniti več časa vsi učenci od tretjega do osmega razreda." Karmen Steblovnik, OŠ Livada Velenje: "Tekmov anje je dobro pote-k a I o , udeležila sem se ga prvič. Glede na priprave sem nastopila dokaj uspešno. Več bi nas moralo danes opraviti preizkušnjo na poligonu, na cesti in pri reševanju testov. Na šolskih tovrstnih tekmovanjih bi morali sodelovati vsi." Mitja Tonkli, OŠ Karla De- stovnika Kajuha Šoštanj: "Premalo je tega, pa še akcija je le enkrat v šolskem letu. Takšna prevetjan-ja bi morala biti vsaj dvakrat, trikrat na leto. Misliš, da vse znaš. Ko paje treba to tudi pokazati, ni tako enostavno." Matjaž Zavolovšek, OŠ Antona Aškerca Velenje: "Premalo je vsega, kar delamo na tem področju. Že četrtič sodelujem na občinskem tekmovanju, a še vedno vem o varnosti v cestnem prometu premalo." Tomaž Samec, OŠ Šalek Velenje: "Za vzgojo v cestnem prometu na naši šoli ne morem trditi, daje pomanjkljiva. Zagotovo pa je je premalo. Tudi tekmovanj ali kakšnih drugih prireditev, povezanih z varnostjo v cestnem prometu." Klemen Zapušek Karmen Steblovnik Mitja Tonkli Matjaž Zavolovšek Tomaž Samec (tp)