Št. 23. V Gorici, v torek due 21. uiarca 190s). Letnik VII. l/.haja vsu' ton*k in Hohotoob , 11. mi pHMlpoliliii' z;i mi'slo ti'r oL H. uri pup. v-:«. je nasloviti na ur«»diiiätvo, o«lasi' in iiaročnino pa na upravniStvo »liorice«. Oglasi sc računijo po pt'Lil- vrtitah in sicer ako a«1 tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 1U vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vcčkrat tiskajo, račn- nijo se po pogodbi. lzdajutelj in odgovorni ur^dnik Josip MaruSic". Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Gospodarske zadeve. i. „Goriška zveza". „Gospodarska zvoza" v Ljnbljani — zdaj „Zadružna zveza" j« «premenila zadnja lota svoje načelstvo in Ž njim načela, po katarih presojuje slovenHko zadrutništvo. Ko je Androj GabrSček na znani načiu ilobil v roke „Ljudsko posojilnico" v Gorici, katero ho si bill osnovali go- riäki Slovenci z velikim trudom in po- žrlvovalnostjo, obrnil se je „voditelju go- riäkih Slovencev na tedanje načelstvo „Gospodarske zveze" v Ljubljani s proš- njo, naj hi sestavila pravila za novo po- sojilnico z ozirom na tedanje potrebe v deželi in s tako previdnostjo, da ne bi ae novi posojilnici zgodilo tako, kakor prvi, da narnreč ne bi prešla tako labko v roke nasprotnikov. Načelstvo „Gospodarske zveze" je aestavilo in priporočilo pravila za za- drogo, ki naj bi biia obenem posojilnica in zadružna zveza, in to povBem po svoji inicijativi brez najmanjäega upli- vanja od goriäke strani. Načelstvo .Gospodarske zveze" je pri tem poudarjalo, da je zvezin delo- krog preobširen, da je zvezi nemogoče opravljati vse poßle, da v bližini se da marsikaj bolje akreniti nego iz daljave, da je primerno, da se izloči Primorsko ali vsaj Goriäko. Radi tega naj se OBnnje „Centralna posojilnica" v Gorici k o t zveza, kateri odstopi „Gosp. zveza" primorskeali vsaj go- riSke za druge, ki so pri njej. Prvi, zdaj že umrli načelnik „Cen- tralne posojilnice" je bil tako vnet za misel, sproženo po „Gospodarski zvezi", da je pri zaupnem posvetovanja o dru- Stvenih pravilih, katerega se je slučajno udeležil tndi tedanji ravnatelj „Gospo- darske zveze", zastopal mnenje naj se „Centralna posojilnica" ustanovi samo ko t zveza in ne tudi kot posojilnica; a nav- zoči zastopniki tedanjih goriških posojilnic so se izrekli soglasno za pravila, kakor jih je sestavilo načelstvo „Gospodarske zve- ze". „Centralna posojilnica" se je nsta- novila kot zveza po inicijativi „Gospodarske zveze z namonom, da združi v sebi goriško goapodarsko za- druge in drušlva. „Goapodarska zveza" je tedaj poskrbela za uradnika, za pouk uradnika in naalavila posojilnično knji- govodstvo po vzoren „Ljudske posojil- nice" v Ljubljani. Po vzgledu „Gospodarske zveze" je prosila tudi „Centralna posojilnica" vladno podporo, da bi pospeäevala sno- vanje posojilnic po deželi. Podporajejje bila obečana, ali s pogojem, da loči po- Hojilnično od zvezinih poslov, oziroma da za zvezine posle osnuje novo za- drugo. — Obenem se je pripravljal in obveljal revizijski zakon, ki obsega glede zadrug in zadružnih zvez posebna dolo- čila. Vslcd lega se je tudi „Gospodarska zveza" preustrojila in razcepila v „Za- družno zvozo" za zadružno delovanje, in v „Gospodarsko zvezo" za trgovsko poslovanje. „Cenlralna posojilnica" v Gorici se je preosnovala glede svojih zvezinih po- slov v „Goriško zvezo" ter je vpraäala pri „Gospodarnki zvezi" v Ljubljani, kako treba postopati, da dobi revizijsko pra- vico, kajti zadrnžna zveza brez revizij- ske pravice je pisar brez peresa ali vo- jak brez meča in puäke. „Gospodarska zveza" je drage volje poačila načelnika „Goriške zveze", kako bi bilo mogoče dobiti omenjeno pravico, ter se je izrekla, da v slnčajn, ako „Goriäka zveza" te pravice ne bi dobila, bi pri vsern tern izvräevala revizijo v imena „Gospodar- ske zvezeu, ki bi jej v to svrho odsto- pila del vladne podpore, na katero za golovo računa. „Goriäka zveza" se je držala na- sveta", ki ga je dobila od „Gospodarske zveze" v Ljubljani in je dobila revizijsko pravico. Med tem se je pa premenilo na- čelslvo „Gospodarske zveze". Novo na- čelstvo ne pozna ali noče poznati zgo- dovinskih odnošajev med „GoriSko" in „Gospodarsko zvezo", marveč proglaäa kot gospodarski aksijon, da slovenske zadruge smejo tvoriti le eno zvezo in da zadruge poedinih pokrajin ae smejo združiti k večjemu v p o d z v e z e ali agonture „Zadiužne zvoze" v Ljubljani, katori naj pomagajo izvr^evati njeno posle, v polni odvisnosti od njo. Prizadevanjo „Goriške zveze" za samostojnost in za revizijsko pravico ni ugajalo sedanjemu načelstvu „Zadružne zveze", ki je pri neki priliki celo očitak», da GoriČani delajo zahrbtno ; vendar se je to naßelstvo ogibalo ostrejäih izjav, dokler je obstaj*la možnost, da „Gor. zveza" ne dobi revizijske pravice in da bo siljena zadovoljiti se z ulogo pod- zveze. Zdaj pa, ko je „Gor. zveza" dobila zaieljeno pravico in vladno podporo, so načelstvo „Zadr. zveze" ni moglo več pre- magovati. Objavilo je v svojem glasila z dne 10. t. in., ki je v Gorico doälo Sele 18. marca, članek proti „Goriäki zvezi" s katerim jej jemlje ugled pred oböin stvom ler odvrača goriäke zadrage, da bi jej ne pristopile. „Goriška zveza" je natanöno izvr- äevala nasvete, dane jej od „Gospodarske zveze" ; zato jo ista „Gosp. zveza" na- pada v svojem glasilu. — Ali naj „Gor. zveza" premenjuje svoj smoter in svojo aravnavo zato, ker „Gospodaraka", ozi- roma ..Zadružna zveza" premenjuje svoja načelstva ? — Načelstvo,,Zadrnžne zveze" si lahko äleje v cast, da ima Andreja Gabrščeka in njegovo „Sočo" tovariSa v boju zoper „Goriško zvezo". — Le tako naprej, da pridemo kmalu do potrebne sloge ! Politiöni pregled. Državnl zbor. Kakor smo zadnjič poročali, je po- segel v petkovi seji tudi min. predsednik v razpravo, ki se je vrSila o Derschat- tovem predlogu gled6 izvolitve posebnega odseka, ki naj natanko proučuje sedanje razmere med tostransko državno polovico in med Ogersko. Polemiziral je v prvi vrsti proti poslancu dr. Lecherjo. Baron Gantsch govoril je tako-Ie: Ako pa misli dr. Lecher, da sem morda le gramofon, ki igra po vloženih ploačah, se jako moti. Učili smo se v gimnaziji, da je poleg Ka- pitola v Rimu tarpejska pečina. Večkrat sem bil že na Kapitola, pa tudi skočil sem že s tarpejske pečine v prepad. S tega mesta nikdar ne bodem zagovarjal, kar bi moglo Skoditi inleresom moje do- movine, Avslrij». Vlada danes zagovarja dogovore, ki so že davno predložoni zbor- nici. Vlada je prepričana, da je danes skupnosl Avatrije in Ogerske äe najboljäa oblika za gospodarski razvoj monarhije. Druge države pstvarjajo velika goapo- darska in carinska ozemlja, mi torej ne Hinemo raztrgati carinske in gospodarske zveze. Vlada bode storila svojo dolžnost, isto naj stori tudi avstrijski parlament. Danes pa še ne preti nevarnost, da bi se razraäila podlaga državne celokupnosti. Trenutek za Avstrijo je reaen a ne obupen. Vlada želi, da zbornica reano dela, in ko pride čas, tudi odločno varuje avstrijske koristi. Skrčenje službene dobe drlavnlh uradnlkov od 40 na 35 let. V petek je reäil proračunski odaek dve glavnejäih točk državnega proračuna, namreč pokojnine in proračun za po- speševanje rnalega obrta. Pri -prvi točki razpravljalo se je tadi o vprašanju glede skrdenja službene dobe državnih nsluž- bencev od 40 na 86 let. Posl. dr. Baern- reither je namreč vprašal tin. ministra: Ali je res, da hoöe vlada parlamentu predlagati, naj se uradniška služba zniža od 40 na 35 let in da se aktivitetne do- klade vätejejo v pokojninoV Dr. Baern- reither pravi med drugim : Ne delajmo uradnikom skomin in praznega opanja. Ako vlada misli, da bodo uradniki več prispevali v pokojninski zaklad, akolže 8 35 službenimi leti dobe pokojnino, potem je treba najpreje znati, koliko bode zna- äala viäja premija za pokojnino. In ko bi se to tadi zgodilo, potem pridejo zopet oradniki z zahtevo, naj se jim place zvi- šajo. Nikakor pa se ne more opravičiti zahteva, naj bi se aktivitetne doklade stele v pokojnino. Ako se ustreže drž. uradnikom, pridejo gotovo z enako za- htevo častniki in deželni uradniki. Go- vornik opozarja na delavske stanove, na kmete, obrtnike, male tovarnarje, ki se trudijo celo življenje brez upanja na pokojnino. Zahteve, oziroma želje urad- nikov so zagovarjali profesorja dr. Glo- sobinski in dr. pi Hofmann ter sodni svetnik baron Elvert. Odloöno pa je govoril v smislu dr. Baerenreitherja öeski poslanec dr. Kramaf. Rekel je : Uradniki bi morda nekaj let plačevali viäje pri- spevke za pokojninski zaklad, ako sejim službena doba zniža na 35 let, a kmalu bi prišli z zahtevo, naj se jim place zvi- äajo. Fin. minister dr. Cosel je odgovarjal: L. 1895 so pokojnine znašale okroglo 38 milijonov, danes znaSajo že nad 68 mili- jonov. To dokazuje, da država po svojih močeh skrbi za vpokojene uradnike, PODLISTEK V znamenju mini. Povest. Spisal Janko B r ;i t i n a. (Dalje.) — Veste, možaki, dejal je potem Sedejev Jernejče, sedaj moramo še nekaj določiti. Gospod ninia kaj jesti, da vain odkrito povem, nekaj mu bo treba pri- nesti tja, ker drugače bo moral stradati na zimo. Prej je bilo odločeno toliko žita in mesa za gospoda, zdaj pobere vse oskrbnik in še mu ni zadosti. — Treba je, treba, odgovorili so nekateri, a Lazar ni bil za to. — No, Lazar, kaj pa ti molčiš, dejal je Bizjak. — Ej, veste, ni varno, ni varno. Ce bi zvedel ta-le lutrš, mi koj hišo požge, verujte mi, da res. — Tako hudo ne bo, ti boš tudi nesel nekaj. — Ne, jaz že ne. Dam vam že, a jaz ne bom nosil. — Je pač tako, vzdihnil je kovač; ko je treba, da kaj dosežemo, tedaj ni nikogar, nikdo se ne gane. Tuj, nemški človek se redi od naših žuljev, to nani je čisto prav in nikdo se ne gane proti. Možaki so pokašljevali. Lazar je vzel svojo pipo ]z ust in pozdravil. Drugi so zaceli odhajati za njim. — Oh, ti ubogo ljudstvo ti, zakaj si tako potr- pežljivo. To bo tvoj pogin, če se ne spreobrneš —. Kovač je gledal zamišljen za odhajajočimi sosedi. Nekaj dni je preteklo. Vse je bilo mirno, nikdo ni slutil nič hudega, tudi Poljanec ne, ki je poslal dečka s kosom slanine k gospodu Antonu. Na potu ga je srečal Berger. — Hej, dečko, kaj neseš? ' — Nič------- Otrok se je zbal in ni hotel povedati. — Kaj, nič? Ali misliš, da spini ? Fant, z mano se ne šali. In koj pokaži, razumeš! Zaklel je nekaj po nemški in pasji bič je dvignil proti otroku. — Kaj neseš? — Me—me—so. — Kam? — Gos—po—po—du, odgovoril je deček jokaje. — Ti si Poljančev, ni res? — Ja, Lojzek Poljančev. — No, le pojdi sedaj. Dečko je veselo odkuril po cesti, ker ni bilo nič hujšega, a Bcrger je škrkal z zobmi in pihal kot kača. — No, le čakaj, le čakaj, tebi bom se zakuril pod bedra, da bo veselje, ti modri Poljanec — — Tako se je tudi zgodilo. Nihčc ni vedel kedaj in kako, in že je gorelo pri Poljaneu. Iz vseh kotov so drvili Ijudje skupaj, a gasiti niso mogli dosti, kozolec je bil že skoro uničen. Skoro vso vodo so porabili iz vodnjaka, da so za silo obvarovali hišo, ki je stala malo bolj v strani. Gospod Anton je tudi pomagal gasiti, povsod je bil ali s krepko foko ali z dobrim svetom. Tolažil je potem nesrečno družino kolikor se je dalo, in ko je videl, da ni več nevamosti, je odšel proti domu. Ob cesti, ali bolje na kolovozu, je dobil Mino, sestro Bergerjevo. Stala je na visoki skali in zrla tja proti pogo- rišču. Lice se ji je smejalo, videti je bilo, da je zado- voljna. Zaničljivo jc pogledala potem duhovua. ko je opazila, da se ji približuje. — Le smejaj se, le, a pride tudi tebi dan pla- čila. Tvoje lice ne bofc/edno tako mlado, tako veselo, .pride doba, ko boš tudi ti tarnala bridke solze. — Jaz? Menda se motiš, ti čudak čudni. — Ne pregreši se, dekle, da se ne boš kesalo pozheje. Veruj mi, da je nekdo nad iiami, ki bo plačal vsakemu po svojem zasluženju. — E, kaj me to briga, %odgovorila je Mina, a lice ji ni bilo več tako razposajeno. — Briga? Mora te brigati. Veseli se mladosti, kakor ptica v košatem logu, a pri tem ne pozabi na ono višjo moč, ki je nad nami------- Odhajal je. In dekle je stalo zamišljeno ob potu, a že hip na to je zaukala iz vs.ega grla — — (Dalje prih.) vdove in sirote. Kar se tide krajäe služ- bene Jobe, se vlada pač bavi a lem vpra- šanjem, toda treba je mnogo previdnosti. ¦~' *er pa je treba proučiti toliko vpraäanj, .* ta stvar sedaj ni aktualna. Vlada ima pač 16'4 milijonov dohodkov od voznih kart, toda ti dohodki se porabijo v po- kritje raznih v zakonu naätetih troäkov. Mednarodni kmetijski kongres. Dne 16. t. m. so se zbrali pri kmelijski dražbi na Dunaju zastopniki vseh kmetijskih družb in deželnih kul- tarnih svetov v državi v posvet, ali naj ho odzovejo avslrijski kmetovalci na zadnjem mednarodnem shodu kmeto- valcev v Rimu izraženi želji, da se leta 1906 na Da naj ii priredi 8. 'iiednarodni kmelijski kongres. Sestanka je predse- doval princ Lobkovic. Po daljSi obrav- navi, v katero je posegel tudi zaslopnik „Rranjske kmelijske družbe", g. Poväe, ki jo želel izvedeti, kako ttališče gledo toga kongresa zavzema avstrijsko mini- sterstvo in ali hoče prevzeli večji del Htroškov za prireditev takega procej dra- gega kongresa. Ker je bilo dano z.adostno zagotovilo o tern, se je soglasno sprejel predlog, da se priredi 1. 1906 mednarodni kmelijski kongres in izvolil izvraevalni odsek ter izbral predaednikom princa Ferd. Lobkovica. Dol^čilo se je, da bo kongres imel deset sekcij in aicer: 1. za narodno gospodarstvo, gospodarsko zadružuiStvo, kreditna druätva, zavaro- vanje tudi kmetijskih delavcev za das onemoglosli in starosti ; 2. za kmetijski pouk ; 3. za poljedelstvo ; 4. za živino- rejo, miekarstvo in živinozdravilstvo; 5. za melijoracije, vodne zgradbe, osuäe- vanje močvirnih zemljižc" in obdelovanje barja ; 6. za kmetijski obrt ; 7. za po- končevanje kmetijstvu škodljivih živali in ra8tlin ; za mednarodno varstvo kme- tijstvu koristnih ptic ; 8. za gozdarstvo ; 9. za ribaratvo ; 10. za vinarstvo in sadjarstvo. Davönl eksekutorjl. V petek je prišla deputacija davčnib eksekutorjev iz cele države v parlament ter priporočila načelnikom strank svojo proänjo, naj bi se eksekatorji nastavili stalno s pravico do preskrbe v starosti in onemoglosti. Novl domobranskl minister in skupnost armade Listi priobčujejo izjavo novega do- mobranskega ministra Schönaicha na- sproti nekemu parlamentarcu v zadevi skupnosti armade. Domobtanski minister je namreč rekel, da je neobhodno po- trebna skupnost cele armade. Tako po- trebo uvidevajo vsi, katerira je kaj le- iere na obslanku naše države kot ve- levlasti. Minister Scbonaich pa je nadalje tudi mnenja, da je nemogoče misliti tudi na carinsko ločitev, ker bi ravno ta po- tem zahtevala ločitev armade. Glede po- veljnega jezika v armadi je izjavil mini- ster, da mora ostati le joden jedini po- veljni jezik v armadi, in sicer nemški. Izprememba avstrljsklh generalnlh armadnlh nadzornlkov. „N. W. Tagblt." poroča, da bosta upokojena oba generalna armadna nad- zornika I'cm. baron Reinländer in fcm. baron Waldslütten äe pred 1. majem. Rein'änder je bil imenovan za gen. nad- zornika I. 1895, Waldglätten pa 1. 1898. Ker je umrl tudi tretji nadzornik princ Windischgraetz, bodo morali izpopolniti vsa prszna mesta. Pri imenovanju novih general, nadzornikov pridejo v poštev : nadvojvoda Friderik, princ Lobkovic, grol Ufxkiill in Galgoczy. Polltl&ne konference v Zagrebu. Pred nekoliko dnevi sta prišla v Zagreb, kakor javljajo od tamkaj, dr- žavna poslanca Spinčič in Ferri ter sta skozi par dni imela razgovore z neka- terimi prvaki opozicije in večine („na- rodne stranke"). Te konference so bile v zvezi s sedanjira položajem v mo- narhiji. Dveletna vojaška služba na Franooskem. Francoska zbornica je odobrila s 519 proli 32 glasovom zakonski načrt, s katerim se uvede dveletna vojaška služba na Francoskem. Ruski jezik na Franooskem. Iz Pariza javljajo, da je francoski naučni minister izdal naredbo, ki nalaga, da se ruski jezik podučuje na licejib in ! gimnazijah. Dogodkl na Ruskem. Preiskava dogodka povodom praz- nika posvedevanja vode dne 19. januvarja t. 1. je dokazala, da je izključen vsak zloben namen. Vojno sodišče je obso- dilo radi opuščenja službenih dolžnosti kapitana Davidova, štabnega kapitana | kapitana Karzeva in podporočnika Rotha II., v zgubo gotovih predpravic, v od- | puščenje iz službe, ne da bi zgubili j avojo stopinjo, in v nastopne kazni v j trdnjavi: Davidova na poldrugo leto, Karzeva na leto in pet mesecev, Botha II. na stiri mesece. Razun tega tfo bill obsojeni poročnik Roth I. v trimesečni zapor na straži in omejitev golovih predpravic, nadkononir Gondarev in ka- nonir Apalkov v zgubo gotovih pred- pravic in nameščenje za 2 leti v bataljon arestantov. Podpolkovnik Polovzev in nadkanonir Patrikejev so bili oproačeni. Beg turšklh dostojanstvenikov. Dostojanslveniki, o katejih begu se je že sporočilo, so oatavili pismo na sultana, v katerem ga zagotavljajo svoje zvestobe in udanosti ter izjavljajo, da so bežali le radi tega, ker je bila njihova osebna varnost od strani Fehmi pase v nevarnosti. Dogodkl v Maoedanlji. Zadnji teden so imele bolgarske čele v Macedoniji velike izgube, tudi šest načeinikov je padlo v raznih bitkah. Pri vasi Gavalan v monastirskem okraju je bila bitka 14. t. m. Vstaäev je bilo 40, vendar so morali pred lurško pre- moöjo bežati v gore. Na bojišču so pustili 10 mrtvih. Rusku japonska vojska. General Ruropatkin je torej, kakor poroČajo listi, že na povratku v svojo domovino. Nade, ki smo jih slavili vanj, se niso izpolnile. General Kuropalkin se namreč ne vrača v svojo rusko domo- vino kot zmagovalec, marveč vrača se kot poraženi vojskovodja. Nastane pa vpraäanje, kdo je kriv tega porazaV Ali general Kuropalkin sam, ali pa okoli- äcine, na katerih ni bil general Kuro- patkin prav ni<5 kriv? Na to vprašanje danes sicer še ni mogoče odgovoriti, ali zgodovina o ti straäni vojski, katero je Rusija najbrže prelahkomiselno pričela, pokazala bo skoro golovo slednje, narnreč da ni zakrivil Kuropatkin poraza, ampak da so bile na njern krive okoliačine, ka- terih pa ni on zakrivil. Zgodovina o ti vojski dokazala bo skoro gotovo, da bi bil dosedanji poraz rnskih čet pri teh okoliäcinah äe veliko večji, ako bi jim zapovedoval mesto Kuropatkina kak drugi general. * Doäla detajlirana poroöila z bojišča naznanjajo, da so se Rusi od Mukdena umaknili v popolnem redu. V soboto zvečer je odplulo zdru- ženo rusko brodovje pod poveljstvom admirala Roždestvenskega iz Nosibeja na Madagaskarju, ne da bi se vedelo v kateri smeri. Sodi se, da je plulo nasproti japonskemu brodovju, ki se je nedavno pokazalo pri Singaporu. Pričakuje se, da se vname v Indijskem oceanu velika po- morska bilka. „New-York Herald" poroča iz Be- rolina od 16. t. m. : Iz Petrograda javljajo, da odpotuje Dragomirov v kratkem na bojišče, kakor glavni sveto- valec volikega kneza Nikolaja. To je dokaz, da je zrnagala stranka, ki hoče voditi vojno do skrajnosti. hdan je ukaz, da se mobilizujejo čete moskov- bkega okraja. * * List „Times" poroča iz Petrograda od 16. t. m., da ima Linevič na razpolago äe 300.000 mož, v^tevši stražo ob železnici in posadko v Viadivostoku. * * Poroöila generala Kuropatkina do- spela 16. l. m. javljajo, da ni bilo pri Tielinu drugih bojev. Rusi se nahajajo aedaj približno 60 vrst severno od Tie- lina. Iz Harbina so odposlana ojačenja. Sodi se, da ne pride v kralkem do novih resnih bojev, ker ne morejo Japonci prodirati severno od Mukdena radi težav preskrbovanja vojske. * * ¦ Govori se, da razun druge gardne divizije, se skličejo pod orožje tudi trije vojni zbori. Vojaški krogi strogo molče o mobilizaciji, ker je vojni minister izdal okrožnico, v kateri strogo prepoveduje obveäcati privatne osebe o mobilizaciji. * # * Londonski list „Evening News" po- roöa iz Čifu : Glasom eanesljivih poročil iz Port Arturja, Japonci le malo po- pravljajo tamošnje utrdbe. Posadka äteje sedaj 4000 mož. Vse druge čete so odiäle na Ironto. Japonci tudi niso vzdignili nobene pogreznjenih ladij. * * * Maräal Ojama poroča, da so ja- ponske Čete dne 16. t. m. vztočno od reke Liaoho razgnala osem ruskih eska- dronov, ki so imeli seboj topniStvo, nakar so Japonci zasedli neko viäino, ležečo' severno od Tielina in na desni strani reke Liaoho ter odtod obstreljevali umi- kajoče se sovražne čete, ki so obstojale iz ene divizije, pehote in veö eskadronov. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija od 16. t. m.: Minislerski predsednik Kar- sina je imel na nekem shodn (inančnikov govor, v katerein je izjavil, da je težko reči, kedaj se bo zvršila vojna. Ruse povsem poraziti bo izvenredno težavna naloga, ki zabteva, da je ves japonski narod složen. Minister je izrazil nado, da bodo finančniki velikodušno podpirali vlado. Dosedanji vspeh vojne je ugodneji, kakor te je zamoglo predvidjati, ko je Japonska pričela vojno. Tedaj je bilo vse ne- gotovo, toda sloga naroda je vodila do nepretrgane vrste zmag na morju in na kopnem. Nadalje jo minister priobčil, da so tudi inozemci bivajoči v Japonski podpisali novo posojilo. General Kuropatkin je brzojavil carju dno 16. t. m.: Zadnje čete naše armade so dne 15. t. m. imeli boj na višinah južno-vzločno od Tielina in pri vasi Palicuan, južno-vztočno od Tielina. Po noči so se čete umaknile na pozicije pri Sinuasito ob reki Liaoho in pri vasi Kaolintes, no da bi jih sovražnik na- dlegoval. Dne 16. t. m. so čete maräirale dalje. Dne 15. t. m. so Hungnzi zasedli meslo Fakumin. * Pelrograjski dopisnik „Kiiln. Znilung" je sporočil svojemu listu, da se na me- rodajnem meslu držo načela, da se mora nadaljevati vojna do popolnega vspeha, čusar ne zamore monjali — kakor za- trjujejo dobro obveačene osebe tudi odpoved francoskih bank ter velika pre- padenost in nevolja. Ako ne pride do sporazuma ined interesiranimi ruski mi in francoskirni iinanc-niini krogi, tedaj naj me Rusija posojilo doma. Udeleženci za- trjujejo, da se je na sedanjih pogajanjih glede posojila 5lo le za pripraljalne raz- govore; konečne pogodbe se ni na- meravalo skleniti. Finančni minister Ko- kovzov je namreč povodom pogajanj glede zadnjega posojila, najetega v Nem- čiji, izjavil, da no najme novega posojila do 1. aprila. Pogajanja se baje na- daljujejo. * * Brzojavka generala Kuropalkina od 17. t. m. poroča: Po ukazu Vaäega Ve- ličanstva, katerega sem prejel dne 16. t. m., sem dne 17. t. m. izročil generalu Lineviču poveljstvo nad <5etami na kopnem in na morja. * * General Linevič je brzojavil carju, da je dne 17. t. m. prevzel poveljniätvo nad vsemi četami na kopnem in na morju, ki se bojujejo proti Japoncem. Iz E'etrograda poročajo: Boji se- verno od Tielina trajajo daljo. Govori so, da maršira močna japonska kolona pe- hoto zapadno od železnice proti severu, da zajme umikajoče se Ruse. Vsa točna poročila manjkajo. * General Linerič poroča od 18. t. in. : Japonske baterije so včeraj ob- streljevale ruske oddelke v dolinah Ta- ranpunti in Janpu. Japonci so se pri- kazali blizo Kaotaise. Mosto Fakumen je zasedlo japonsko konjeništvo. Ruska ar- mada nadaljuje svojo koncentracijo. * * * „Rus" poroča, da je bil pri bojih na umikanju Kuropatkin najmanj petkrat v novarnosti, da ga obkoli in ujame ja- ponska infanterija. Vsa njegova požrtvo- valnoat pa je bila brez uspeha. Domače in razne novice. 1 mono vaii j a v davčiil službi. — Finančno ravnateljstvo v Trstu imeno- valo je za davkarje davčna kontrolorja gg. Ivana V e 1 c i c h in Antona F u r- lani ter davčne oücijale gg. Leopolda C o n i g, Henrika R a in o t in Karola G o- dina; Za davčne kontrolorje davčne pri- Btave gg. Heimana Semeliker, An- tona S a m i z, Josipa Mrach in Ru- dolf a Pretnar; za davčne oücijale davčna kontrolorja gg. Kandida pi. Z u c c o in Radolfa Znna ter davčna pristava Ivana Trombetta in Her- ' mana B u d a u. ) Znaeilno imenovanje. — Pred- | sedništvo tržaškega višjega sodišča je imenovalo predstojnika pisarne trgovskega in pomorskega sodišča v Trstn, g. Josipa R o s m a n a, za knjigovodjo na tuk. zem- Ijeknjižnem uradu. : Kakor se nam pripovepuje, novi knjigovodja ni vešč slovenzkega jezika, katerega se poslužuje pri tuk. zemlje- ( knjižnem uradu velika večina strank iz | ms sta in iz okolice, ki je popolnoma slo- j venska. Kakor so svoječasno pisali tuk. italijanski listi, je izbrbljal neki sodni uradnik tuk. okrožnega sodišča, da je isto sestavilo terno, v katerem so se na- hajali trijo slovonski prosilci. ' Tuk. okrožno sodišče pa je sesta- vilo tak terno tor predlagalo omenjene tri gospode zaradi tega, ker so bili naj- boljäe kvaliiicirani in ker so bili vešCi deželnih jezikov, kakor se je to zahtevalo v razpisu omenjene službe. Vsled tega nastal je po italijanskih listili straäen hrup, in pisma in brzojavke so se me- njavale med tuk. ltaJijani in njili poslanci na Dunaju. In kakor se vidi, ne zastonj. Dosegli so namreč to, kar so hoteli, do- segli so, da ni bil imenovan za knjigo- govodjo Slovenec, ampak da je dobil mesto Italijan. Proti temu, da je imenovan Italijan za knjigovodjo, bi mi ne imeli ničesar ugovarjati, ako bi bil la Italijan za to mesto sposoben in ako bi bil veač slo- venskega jezika, kakor se je to zahte- valo v uradnem razpisu službe. Ali ker novo imenovani knjigovodja teh lastnosti nima, potem moranio najodločnejžo pro- tostirali proti taki brezobzirnosti in sa~ movolji ter hudi krivici, ki se jo s tera imonovanjem zgodila goriškim Slovoncem. Ali je morebiti to tiata nepristranost, tista pravieoljubnost, s katero so baha novi min. prodsodnik baron Gaulsch pri vsaki priliki, ko zino kako benodo v posl. zbornici ? ! Smrtiia kosn. — Umrl je v .so- boto v Gorici v 78. letu svoje dobo g. Ivan T o m i n z, c. kr. okrajni sodnik v pokoju. Poveljnikuin orožulslva v Go- rici je imenovan orožniSki poročnik F. liichinger. Ob^ul /bor „(ioriSk«' zveze g°- Hpodarnklh zadru^ in drufttev" v (*o- rici, ki se je vršil dne 16. t. m., je bil jako dobro obiskan. Zautopane so bile skoraj vso začlanjeno zadruge. Od 94 k glasovanju opravičenih glasov, je bilo navzoßnih 74. Po kratkom nagovoru pred- sednika, dr. Antona Gregorčiča, ki je imenoval za zapisnikarja J. Rejca, za skrutinatorja pa I. Franke in Peter Šorli, so se prečitala poročila načelstva in nadzorstva. Obe poročili je občni zbor brez ugovora sprejel. Iz njih izhaja, da je pristopilo že precejänje ätevilo goriäkih zadrug k zvezi, da je dosegla zveza pre- gledovalno pravico in dobila od vlade podporo v znesku 6000 K za ustanovne upravne stroške. Sklepni račun za 1. 1904 se je prečital in soglasno potrdil. Občni zbor je sklenil dobiček prve osemmeseßne upravne dobe nakazali reservnemu za- kladu v celotnem zneshu, zato pa opustiti pobiranje letnega upravnega prispevka za 1. 1904. Odmerjanje upravnega pri- spevka zadrugam, ki niso poaojilnice, za 1. 1905, se prepusli novemu nacelelvu. Na predlog načelstva „Goriäke zveze" sklene se, da pristopi zveza v smislu svojih pravil k višji organizaciji, in sicer k „Splošni zvezi avstrijskih gospo- darskih zadrug" na Dunaju. ÜtemeJjevala sta predlog načelstva zvezini predsednik, dr. Gregorčič, in njegov namestnik, dr. Pavletič*, v smislu dejstev in načel, izra- ženih v posebnih člankih v danaänji in prihodnji „Gorici''. Izvoljeni so bili v načelstvo in nadzorstvo, na predlog zborovalca J. Kosec-a po vzkliku, vsi prejšnji odbor- niki, in sicer v načelstvo: dr. Anton (^regorčič, dr. Fran Pavletič, Ivan Berbuö, Josip Pavlelič, Ivan Rojec, Ferdinand Sfiligoj, Josip Vidmar ; v nadzorstvo pa: Anton Berlot, dr. Anton Brecelj, Anton KlančiČ, Ludovik Kumar in dr. Andrej Pavlica. Podrobnejše poročilo o tern prvem rednem občnem zboru izda „Gorižka zveza" v svojem letopisu. Popravek. — „Slavno urednistvo! Sklcuje se na § 19. tisk. zak. prosim, da sprejmete na sestavek v „domačih in rnznih novicah" v listu z dne 11. marca 1905 pod naslovom „Dr. Treo in gla- sovanje o novem občinskem redu" na istem mestu sledeči popravek : Ni res, da sem se ,jaz na povelje „Kramarjevega Drejca" podal na shod v Sožano, da bi tam branil sebe in svojega tovariäa-poslanca Štreklja. Neresnično je tudi, da me je o tern učil „Kramarjev Drejc". Ni res, da mi je ta rekel iti na shod v Sežano in na njem obsojati ob- činski red ter zavračati vso krivdo gledč njegovega sprejetja v deželnem zboru na „klerikalce" ter na njih vodjo dr. Gre- gorčiča. Res je marveč, da sem sklical shod v Sežani dne 23. prosinca 1905 iz- ključno le vsled poziva več županov in volilnih mož iz Krasa, ki so želeli po~ jasnila, ter jaz tozadevno s „Kramarjevini Drejcem" nisem slopil v naj ma nj ši mori v dotiko. V sostavku se Irdi, da jaz nisetfi nikakor zanikal, da sem glasoval za esl bloc sprejetje novega občinskega redn. ker sem v svojem poročilu rekel: „D0~ želni glavar je pustil mirno en bloc ob- sedeti vse slovensko poslanco", in t® trdi, da sem hotel farbati s lem kraSk«-' župane, čež, vsi slovenski poslanci g'1*' süvali ho za on bloc sprejetje novoga občinskega reda. Temu nasproti po- pravljarn sklicaje se na besedilo do- tičnega poročila, da zgpraj navedene besede ne merijo na končno glasovanje o občinskem redu, temveč očividno na to, da so vsi slovenski poslanci obsedeli na predlog conte Panigai-a, da naj se, o občinskem redu en bloc, to je brez či- tanje in razprave o posameznih §§ raz- pravlja. Dotični del mojega poročila se obrača torej v prvi vrsti proti temn, da Be nihče slovenskih poslancev ni uprl proti razpravljanju občinskega reda en bloc, ne pa proti končnemu glasovanju. Ne odgovarja resnici, da sein jaz na „poslano" g. Klančiča trdil v „Soči", da sem obsedel, ko se je glasovalo za novi občinski red, v sobotni številki „Sočo" pa da na vos glas trdirn, da sem prvi pri glasovanju vstal, a ne obsedol. Popravljam marveč, da je prišel dotični doalavek k izjavi g. Klančiča v „Sočo" brez vsakoršnega vplivaaja in sodelovanja z moje strani. Ni res, da sem nameraval oamešiti g. Klančiča, marveč je res, da sem se držal tozadevno le stvarnih dogodkov, izjavo g. Klančiča samo in uradnega stenogralicnega zapisuika. V Gorici, dne 13. susca 1905. Dr. Treo, deželni poslanec". Doatavek uredništvu: Kakor vidite, cenjeni čitalji, je dr. Treo neizre čeno priden v popravljanju na podlagi § 19. tisk. zakona. Povemo pa dr. Treotu, da njegovi „ni res" prav nič ne omajajo našega prepričanja, katero smo izrazili v sestavku, na kateri se nanaša njegovo popravljanje. Za tako prepričanje pa imamo todi svoje razloge. ür. Treo trdi, da ni res, da bi ga bil v Sežano poslal Kramarjev Urejc, kakor da tudi ni res, da bi ga bil podučil, kako in kaj naj govori v Sežani. Komu bo dr. Treo to pravil, ko se ni upal popraviti naše trditve, nahajajoče ae v istem sestavku, češ, da je Kramarjev Ürejc njegov gospodar, kateremu mora biti on podložen in ne more torej kot tak Btoriti ni jednega koraka brez gospodarjevega dovoljenja. Istotako prazen je tndi njegov „ni res", da ni hotel v Sežani zbranih žapanov in podžupanov farbati ter jim natvesti neresnico, da so vsi slovenski poslanci glasovali za novi občinski red, ko jim je rekel : „Deželni glavar je pastil mirno en bloc obsedeti vse slovenske poslance". i Da, da, nic" dragega ni hotel dr. Treo, I nego farbati, kajti drugače govoril bi na ' shodu vse bolj jasno. Način, na kateri j se hoče izviti iz zagate, v katero smo ga spravili, je naravnost smešen. Po- polnoma otročja pa je trditev dr. Treota, da bi bila „Soča" brez njegovega ve- denja ter tako rekoö proti njegovi volji kaj pisala ter dostavljala k znani izjavi g. Klančiča glede njegovega glaaovanja. Če bi bilo mogoče govoriti ž dr. Treotom pametno besedo, potem rekli bi mu to-le: Vsa ta pravda med njim in med nami bila bi popolnoma izoBtala, ako bi bil on doma ostal ter pastil kraške žu- pane, da sami sklepajo protest proti no- vemu občinskemu reda, kakor so to sto- rili župani na shoda pri Kebka na Go- ričici, kjer se niso zadirali ne v tega ne v onega poslanca, ampak so nastopili jedino le proti novemu občinskema reda, naj je pa zanj glaaoval katerikoli po- slanec. Ker je pa dr. Treo nastopil drugo pot in je na nelep način hotel zavračati svojo in svojih somiäljenikov krivdo na druge Ijodi, velevala nam je naša čas- nikarßka dolžnost, da smo ga prijeli za uäeai. Dr. Treo je torej našel, kar je iskal in nie drugega. Vojaškl nafoor. — V soboto pred- stavilo ae je naborni komisiji 180 mla- deničev, in sicer iz občin: Miren, Vo- gersko, Sovodnje in Rojsko. Potrjenih je bilo 44 mladeničev. Včeraj ae je predstavilo naborni komisiji 146 mladeničev iz občin: Št. Andrež, Bilje, Prvačine, Dornberg, Če- povan in Tribuäa. Potrjenih je bilo 62. Tajcev je pristopilo k novačenju 19 in je bil potrjen jeden sam. Aretirali so v soboto zvečer ne- kega Josipa Vogriča, ki je s silo odprl v krčmi Franceta Winklerja na Grčini omaro, v kateri se je nahajal tobak in denar. Vogrič ae je ustavljal aretiranja in se je vsled tega zbralo okolo njega vse polno ljudi. Aretirali so tudi Antona Sta- niča in Antona Perkota, ker sta se umešavala pri aretiranju ter nekako VBpodbujala Vogriča, naj se ne udä re- darja. Vogrič je tako razsajal, da so mu morali zvezati roke in nogo. Množica, ki je spremljala do policije aretiranca, bila je na njegovi strani ter je psovala na razne načine proti redarjem. Ako je res, da je Vogrič s silo odprl omaro, v kateri se je nahajal tobak in denar, kar bo seveda sodnijska preiskava do- gnala, potem je res značilno za danaänji dah časa, da je množica koj na strani kriveev in proli redarjem, ki vrše težavno in nevarno slažbo. Najdeni trupli. — V reki Birsi (Versa) pri Rušica našli ao traplo 50- letnega Antona Debenjaka iz Spese. V isti reki našli ho truplo nekega človeka iz Vipolž, ki je imel bolezen sv. Va- lentina. „SadjaiHko drustvo v Tolininii" razdelilo bode mej svoje člane močna, cepljena jabolčna dreveaa v nodoljo 26. marca ob 3. uri popoldan. Vsak clan, ki je letnino 1 K plačal, dobi 5 močnih, žlahtnih jabolčnih dreves. Ako bi dre- vesa članom preostajala, prodajo ae ista članom po BO vin. komad, nečlanom pa po 40 vin. Žlahtne cepiče dobi vsakdo brezplačno. Drnštveni poverjeniki so na- prošeni potirjati pri članih letnino, iz- dati jirn pobotnice, skaterimi sečlani iz- kažejo pri razdelitvi, na kar dobe ome- njena drovesa. — Sadjerejci, pridite po močna in žlahtna drevesa. Sadite jih pridno po naukih društvenega tajnika sebi in potomcem v korist in ponos. Precepljajte slaba in rodovitna drovesa. Železnica, kupčija in denar je ta. Poleg korisli bodo sadovna drovesa äe v poznih letih živi spominki pridnih vaäih rok. Tolmin, 18. marca 1905. 0 d b o r. Izgiihljcna ura. — V nedeljo je zgubila neka oseba žensko srebrno uro na polu od glavne pošte pa do cerkve novega hv. Antona. Kdor bi jo bil našel, naj jo prineae v naäo tiskarno. V Sv. Križu na Vipavskem. — (Zahvala). Dan 13. raarca t. I. ostane podpisancu in njegovi dražini v nepo- zabnem spominu. Zemeljske ostanke Ijubljene soproge, oziroma matere M a- rije Medveäcek smo izročili materi zemlji. Pri tej priliki je pokazala občina toliko sočutja do žalujočih ostalih in to- liko poslednjo cast pokojnici, da je daleč preseglo vsako pričakovanje. Pogreba 80 je adeležilo toliko občinstva, da je izgledal Sv. Križ, kakor bi bil praznik, a ne deževen delavnik. I'oleg ž a p a n a g. Jož. Vovka, gg. podžupanov in atareSin je bila šolaka mladina z domačima gč. uči- teljicama. MeSčanskaatraža v uni- formi je počastila pogreb s pol stotnije z blag. g. stotnikom Rudolfom Hra- b a lorn z blag, gospo aoprogo in petimi gg. č a s t n i k i na čelu. Rakev so nosili štirje stražniki. Krasne vence so da- rovali: gg. Častniki meačanske straže, g. tast Franc Drašček, in g. svakinja Ka- tarina Knee. Odlikovali so se z obilno udeležbo od blizu in daleč gg. tovariäi učitelji— nekateri z gg. soprogami — in goapice tovarižice učiteljice, na čelu jim blag. g. Franc Finšger, c. kr. okr. äol. nadzornik. Sprevod, ka- koršnega vidi Sv. Križ zelo redkoma, je vodili preč. g. žnpnik z dvema preč. g. oo. kapucinoma. Cerkveni pevci so ginljivo peli žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Mesto venca so vložili gg. t o v a r i š i in tovaršice s^oto 100 K, ki so jo izročili nesrečni rodbini ; g. G. L i k a r, trgovec v Gorici, je poslal mesto venca 20 K; samostan oo. kapucinov je posodil lepe cvetice in zelenje, a katerim se je okraail mrtvaški oder; družina g. vele- posestnika Tom. Mrevljetaje pokazala avojo znano gostoljabnost na razne na- öine; občinarji so izkazali ustmeno so- žalje, a od drugih strani sern prejel mnogo pismenih izrazov sočatja in so- žalja. Blag. g. dr. Hugo Fink, zdravnik v AjdovŠčini, storil je vse mogoče, da bi odvrnil morilko suäico in ohranil dra- goceno življenje pokojnici skozi tri leta. Dokler je mogla, hodila je k njemu; od novega leta pa ko je nastopila kruta zima ter vrgla po inllaenci pokojnico na posteljo, obiakal jo je na domu po dvakrat na teden in vse to iz človekoljubja. Ne morem najti izrazov, a katerimi bi se dostojno zabvalil vsem imenovanim in neimenovanim blagim človekoljubom, ki so mi pomagali prenašati gorje. V avojem in v imenn svojih otrok in sorodnikov kličem z dna srea: Bog Vam poplačaj Btotero 1 Peter Medvešček, nadučitelj. Vojaške bolnice in občine. — Upravno sodišče je 17. t m. razpravljalo o pritožbi občino Rzeszow, ki je morala } zgraditi na svoje stroške vojaäko bolniS- j nico, ker je to zahtevala vojaška oblast. | Sodišče je razsodilo, da občine niaojdol- žne graditi vojaäkih bolniänic. Kaziiiere na maiiborski ^imna- zljl. — Pod tem naslovom pise „Dorao- vina" : Uprav barbarake razmere vladajo ! na gimnaziji v Mariboru, kjer so prose- i sorji, če mogoČo, äo neslrpnejäi zagriznnci , kakor v Celju. Gotovo ho to nezdrave razmere, če ared äolskega Iota izstopajo , dijaki, seveda večinoma Slovenci, ttu- moma iz zavoda. Mi seveda daleko no- čemo dijakom dajati nikake potahe, a dolžnost slovenakega ^asopisja je, da iznese v javnost, korapirane razmere, ki vladajo na ačnih zavodih, kjer se vzgaja slovenska mladina. Z vso odloč- nostjo smo zoper to, da bi prosesorji iz nemäkega šovinizma zatirali naše dijake. To so gnile razmere, in če se ne pre- dragačijo, je dolžnost deželnega šolskega aveta, da jih preišče in ozdravi. Kazuovani zagrcbški hrvatski pimnazijcl. — Na zagrebäki gimnaziji so izključili 7, in 6 dijakov kaznovali a 16urnem karcerjem. Kaznovani dijaki so svoj čas vrgli iz razreda dr. Scheg- dela, ki je žalil njihov narodnostni hr- vatski ponos. Odložil je drzaviio/borski niaii- dat poslanec Baaevi, katerega je izvo- lila trgovaka zbornica v Trsta svojim po8lancem. Dnnajska obcMna proti zviganju preuio^ovlh ecu. — Dunajski mostni svet je predložil dunajskemu občinskemu svetu z ozirom na draginjo premoga sle- dečo resolucijo na vlado : 1. Dunaj naj se oskrbi z domačim premogom; 2. zni- žajo naj se žoleznični tarili za premog na vseh progah, ki vodijo na Dunaj ; ."i. potom zakonodaje naj se onemogočijo karteli;4. podržavijo naj ae rndniki za premog, da se tako prepreči roparsko izkoriščevanje kupujočega občinatva po velikih kapitalistih. Pravda Ornig contra Tavčar — pred Ijiihljanskiml porotuiki. — De- legacija mariborskega porotnega sodižča je od najviäje«a sodišča razveljavljena in pridejo torej dr. Tavčar, dr Bramen in J. Križman, arednik „Slov. Štajerca", pred ljubljansko porotno sodiäöe. Tojaška ojačenja v Dalinacijl. — V luki Kotor bodo Stevilo vojaStva na vseh stališčih in utrdbah pomnožili. Üb- čine so že dobile povelje, naj skrbe za stanovanja vojakom. Velika tovarna viua. — Na Da- naja so te dni na javni dražbi prodali 117.190 litrov ponarejenega vina. Izdo- loval je vino v svoji tovarni gostilničar in hišni posestnik Anger. Lani ao mestni tržni komisarji zasledili to tovarno in VBO zalogo zaplenili. Anger je zelo bogat ölovek ter ae je bavil a ponarejanjem vina na debelo. On in njegov ain sta bila obsojena na visoko globo in več- mesečni zapor. Zaplenjeno vino ae sme porabiti le v tehnične namene. Srbwkl narodni dobrotnik. — V B. Kikindi (Ogrsko) je umrl stari arbski odvetnik Čoka Radak, ki si je s častnim trndom, razumnim delom in ve- ' liko žtedljivostjo nabral lepo premoženje, toda ne zase, temač za avoj zatirani srbaki narod. (3poročno je namreč za- pastil 40.000 kron domači srbski pra- voslavni cerkveni občini, da zgradi po- slopje za srbsko žensko učiteljiače, ki se naj premesti iz Sombora v Kikindo. Na- dalje pa je zapustil nad 200.000 K srb- skerna narodu za književne, kulturne, dobrodelne in občekoristne naprave. Fran Košnt obolel. — Iz Budim- peäte poročajo, da je Fran KoŠut ne- varno obolel. Razpelo v vsenčili^nih nčiiih dvoranah v Biidimpešti. — V soboto so katoliäki vseučiliščniki izročili reklorja univerze zahtevo s podpisi 1100 vae- učiliščnikov, naj se zopet obesijo v ačne dvorane križi. ('¦eško tehiiiko v Brnu bodo pri- čeli graditi spomladi leta 1906. Nad sto let ntari vlomilec zaprt. Zagrebška policija je dne 17. maraa zaprla nad 100 let starega vlomilca Ivana Palacaka. Stari hudodelec je preživel nad 50 let v lepoglavskih zaporih. Loterijske številke. 18. marca. ..... 86 34 3 87 54 ..... 82 50 60 10 61 Trst Line .MiffI Uitxnta gkM k<>* DoMt«« » u«im«i»si)»sii yil Uydrowe žitne kaire k ^^^^P? •'«tin« & n» *—*ikt «K9UMiaiKio. hg^p^DOMACl PRIJATELJ- m^\ **** **w fHm (** 9*m.rui ®9& železnato vino I G. Piccolija, dvornega za- / ložnika Nj. Svetosti in le- / karja v Ljubljani. I Pollitrska stekl. velja 2 K in se i vnanja naročila točno izvrSujejo. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo in bledici, od zdravnikov najtop- lejf priporofeiio. Fer- ratin je v zvezi z be- j ljakom. sostavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljšuja prebavo. N email!! vspehi DQbi se 9 leharnah C. F. Boehringer und Söhne Mannheim - Waldhof. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". Samo enkrat,,, naj vsakdo kupiti svoje potrebSčine pri tvrdki J. Zornik. Gorica. Gosnoska ulica 7, k in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,i 1 lepšega in kakovosti primerno cenega bfaga.l rkakor se tu dobi. " l Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jeseiiako iii^ Kimnko nezono v nedosegijivi ixberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile. pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbijena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črnih inn is lastnih in drtlgih prizna- nih vinogradov. DoNtavlja na do in in razpo- šilja po /ele/nici «a v»e kraje avHtro-o^«THke nionarnij»» vho dili od 56 1 naprej, Na zabtevo posilja tudi užoroe. Zflloga piva Auerjevih dedičev v Ljubljani, in pltsenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče češke^A/e- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katerega sc od- daia leuadebelood 1ÜU kg. napei. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 —v Medjatovi Mši v pritiieju — Dunajska cesta 19 vsprejoma: 1. /uvarovaiija vsakovrstnih poslopij, proini^iiln in pridclkov proti požarni skodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnieo na Diinaji: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja * za slufaj smrti, na dota in ronto, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zHvarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljcn h vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne za- varovalnice zelo praktično starostfto in rentno preakrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in noxRodam na potovanjo po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrslo. | PojitKiiilu daje in vsprejeinu ponudbe ravnaleljstvo zava- J rovuliiice ter postrcže na željo tudi s preglednicami in ccniki. VU Taedina slovenska stavarovalnica sprej ema aavarovanje w pod toko ugodnimipogoji, da se lahkomerix vsako drugo \\/i fsavarovalnico. W V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti vL proviziji nastavljajo spoštovaneosebeza tazaupni posel. ?« PostJivno vloženi uslanovni z.ikliid jainči zavarovalcern \/j -~ popolno varnost. : I 1BT Svoji k svojini! 'Wt Zastopnik za p<»kii(kŽ4kiio grofljo goriSko-^radiscansko j