376
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Avstrijska delegacija dognala je v Dedeljo svoje delovanje v seji, katera je trajala od 12. ure do polu 3. ure popoludne. V-tej seji naznanilo seje formalno še, kolikor se to ni uže zgodilo \ prejšnji seji, da 80 sklepi avstrijske in ogerske delegacije v popolnem soglasji. Dalje je glavni poročevalec, dvorni svetovalec Czerkavski, letos poročal o vseh sklepih skupaj v obliki tretjega branja tako, kakor se glasi posnetek vseh skupnih potrebščin in zalog v predlogu skupne vlade. Ti sklepi morajo se enako v finančnem odseku in pa v javni seji prečitati do besede, za kar je treba povsod po eno uro časa. — V tej seji zanimiv je bil konečni govor predsednika delegacije grofa Revertera. Pomenljivo je v prvi vrsti, da se grof Revertera zopet talio sijajno prikazuje na površji političnega življenja.
Konečni govor njegov kaže nam grofa enako spretnega politika, kot govornika, izrekoma stavki njegovega govora, kateri se tičejo naše vnanje politike, kažejo nam govornika kot zelo spretnega diplomata, pa tudi odločnega pristaša Kalnoky-jeve politike. — Bolj pazljivi poslušalci čutili so pri govoru Reverterovem, da neposredno zavrača ono malozasluženo hvalisanje profesorja S tis s a, 8 katerim je hotel zla ti t i grofa Andrassy-a in pa vsaj v senco devati grofa Kalnoky-ja, akoravno uže zdavnej nihče ni imel kazati boljših vspehov, kot grof Kalnoky.
Nemška. — Minuli petek mudil se je ruski car Aleksander okolo 10 ur v Berolinu s svojo rodbino. Aka ravno sprejem ni bil tako sijajen, kakor bi bil pri boljših razmerah med Nemško in Rusko in ako bi ne bilo bolezni nemškega prestolnika, vendar pa je bil sprejem čarov prijazen in kakor vse kaže politično pomenljiv.
Med Nemško in Rusko je že nakopičenega toliko nasprotja, da res ni videti prazna govorica, ako nekateri krogi trdijo, da je bila to zadnja miroljubna pot carcva v Berolin in da bode od njenega vspeha odločilno, ali se zopet prijateljsko približate obe državi druga drugi, ali pa se prične očitno sovraštvo. — S političnim mišljenjem Ruskega čara v tem trenutku znala bi se taka sodba o pomenu prihoda njegovega vjemati.
O zdravji cesarjevičevim so poročila nastale bolj redke, kakor se trdi po želji cesarjeviča samega. Bolezen neozdravljiva po izreku zdravnikov napreduje, zadnji čas 80 se bolniku razgnojile otikline v vratu, gnoj je izbruhal in vled tega mu je lagleje postalo dihanje in požeranje. Tega polajšanja poprijemajo se vsi oni, ki 80 v strahu za visokega bolnika kot znamenje boljšanja. Toda lastne besede cesarjevičeve. Ki se nahajajo v pismu do njegove matere, kažejo najbolj veliko nevarnost bolezni, cesarjevič sklepa namreč svoje pismo z besedami : „V8e svoje zaupanje stavim v Boga!" — Te besede pa tudi kažejo, da Nemški v bolezni prdstolnika v resnici preti zelo  velika zguba.