jubilejna, mešanica Za ugodnimi številkami se skrivajo problemi Ogroženi pešci Medtem ko je lani na jugoslovanskih cestah naraslo Število prometnih nezgod v primerjavi z letom 1971 za dobra 2 odstotka, »teviio umrlih pa celo za 3,6 odstotka, pa smo v Sloveniji lani zabeležili znaten padec števila nezgod in prav tako tudi smrtnih žrtev. Nezgod je bilo lani 8413, leto prej pa 8672, smrtnih fTif-T bil° lani 625» leto Prej Pa 644- Poškodovanih v nesrečah je bilo lani 11.097, leto poprej pa 11.689. t Podatki, čeprav razveseljivi, pa še ne morejo biti pravi odsev sicna cestah >n v prometu sploh. Podrobnejših analiz cer še ni, nekatere številke pa že sedaj razločno govore, da se a razveseljivimi podatki še vedno skrivajo hudi in celo rastoči za«tnei^*-pro*>lem^ V ospredju vseh prometnih vprašanj, ki si jih cev ? Prist°ini republiški organi, je vsekakor problem peš-trJ'V - smo rekli» da je bilo lani manj mrtvih oseb v prometu, sir« • za Pefice ne velja, nasprotno lani je bilo mrtvih med pešci o ko raj četrtino več kot leto prej. Od 229 v lanskih prometnih Dri g°f m umrlih Pešcev jih je kar 171 umrlo v nesrečah, ki so se ral? • ^ naselju» ostali pa v nezgodah zunaj naselja. Tudi med 8tnVummi v lanskih prometnih nezgodah je bilo več kot 20 od-" Jkov pešcev. Največ ranjenih pešcev je bilo starih do 14 let in ie t Ir' ki 80 že Prekoračili 65. leto. Drug tak zgovoren podatek ,«vTU, ,Stevil° prometnih žrtev med otroki, saj je lani v prometu «mrlo 11 otrok več kot leto prej. skl številk o prometnih nezgodah pešcev v Sloveniji lahko na•vP??no' Prav ta kategorija udeležencev v prometu ostaja rarr*'J nezavarovana, ob vsesplošnem napredku motorizacije in oat • 1 • vPlivov vzgoje na ostale udeležence v prometu pa zad -a PriPravljenost pešcev za vključevanje v tak promet daleč v • mi®el potrjujejo tudi letošnji "podatki o smrtnih žrtvah skih Jem Prvem tromesečju. V tem času je umrlo na sloven-doV Ce™atl že 41 pešcev ali 20 več kot v enakem lanskem ob-kaž " Te grozljivo naraščajoče številke več kot zgovorno žrt -da ?troc* *n starejši ljudje, ki so med najbolj pogostimi dan'8"11' .najmanJ vedo o prometu, pa tudi to, da so bila vsa dose-Kot a priza^evanja za vzgojo le-teh še vse premalo učinkovita, sek P.ou<*arili na nedavni tiskovni konferenci v republiškem ki s ulatH za informacije, pa bi bilo treba dejavnost organov,-seb • VkvarJajo s prometno problematiko, še bolj uskladiti med pač m Pa Z ostal.imi dejavniki, ki lahko k temu pripomorejo — 8m*slu priporočil republiške skupščine za izboljšanje prometne varnosti. L. M. Zdenko Mali Ljubo J as nič Obisk kulturniških skupin iz Oldhama V okviru sodelovanja med pobratenima mestoma Kranj in Oldham bodo prihodnji teden na obisku v Kranju kulturniške skupine iz Oldhama. Na obisk bo prišlo sedem kulturniških skupin, in sicer: člani poklicnega gledališča, glasbenega centra iz Oldhama, pihalnega orkestra, pevskega zbora, Oldhamskega mladinskega gledališča, oldhamskega škotskega društva, plesna skupina in skupina madrigalistov. Skupaj z njimi bodo prišli tudi predstavniki Oldhama, med katerimi bo tudi župan z ženo. Kulturniške skupine se bodo med obiskom predstavile tudi Kranjčanom. Imele bodo več nastopov v šolah in v Prešernovem gledališču. A. Z. IV. festival amaterskega filma V petek, 20. aprila, bo v veliki dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah otvoritev festivala amaterskega filma, ki ga prireja filmska skupina Odeon z Jesenic. Žirija, ki jo sestavljajo igralec Miha Baloh, študent Miha Brun in filmski režiser Pavle Grzinčič bo letos izbirala med 130 filmi, ki jih je poslalo 93 avtorjev. Med njimi je največ dokumentarnih filmov, najmanj pa filmov s planinsko tematiko. Poleg filmov jugoslovanskih avtorjev bodo na festivalu.tudi filmi avstrijskih in italijanskih kinoarpa-terjev. Poleg že tradicionalnih plaket Zelezar bodo najboljši filmi prejeli tudi posebne nagrade. Najboljši film festivala bo prejel Grand prix nagrado — kip železarja revije Antene, ZKPO občine bo podelila najboljšemu kinoklubu umetniško sliko, grafik Nejc Slapar najboljšemu avtorju animiranega filma svojo grafiko ter tovarna foto in filmskega materiala Fotokemika iz Zagreba najboljšim avtorjem praktične nagrade. Zaključek festivala bo v nedeljo 22. aprila, ob 10. uri. D. S. Gorenjski železničarji proslavili 15. april, dan železničarjev, so proslavili tudi gorenjski železničarji. Delavci kranjske železniške postaje so odšli v soboto, 14. aprila, na enodnevni izlet v bolnico Franja in v Cerkno. Tja so se odpeljali s kombiji, ki sta jih odstopili tovarni Iskra in Planika ter sekcija za vzdrževanje prog iz Ljubljane in kurilnica iz Ljubljane. Izlet je izredno dobro uspel. Popestrilo ga je sodelovanje nekdanjega šefa železniške postaje v Škof j i Loki Ivana Golje, ki je bil med vojno partizan v bolnici Franja in je izletnikom lahko najbolj nazorno povedal, kaj vse se je dogajalo med vojno v tej skriti bolnišnici. Sobotni izlet kranjskih železničarjev je bil združen tudi z manjšo zabavo. Železničarji iz Kranja so organizirali za praznik tudi športna tekmovanja. Z železničarji iz. Loke, Medvod in Vižmarij so se pomerili v nogometu in jih premagali z 1:0. Tekma je bila v Naklem. Kranjski železničarji se bodo v okviru praznovanja srečali še z železničarji iz Škofje Loke in Ljubljane v streljanju, kegljanju in šahu. Dan železničarjev so proslavili tudi na Jesenicah. Ekipi postaje in sekcije za vleko sta se pomerili v kegljanju in šahu, ta teden pa še v nogometu. Predstavniki jeseniških železničarjev so prav tako položili vence na grobovih v Dragi in v Begunjah ter pred spominsko ploščo na jeseniški železniški postaji. -jk Voznik kombija Mihael Sršen s Sp. Brnikov je v ponedeljek zapeljal čez nezavarovan železniški prehod med Virmašami in Trato prav tedaj, ko je pripeljal brzovlak. Voznik Sršen je v nesreči umrl. Naročnik: Leto XXVI. Številka 30 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka jn Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kr»nj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar __ GLASILO socia LISTICNE zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Kranj — sreda, 18. 4. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Ljubo Jasnič predsednik, Zdenko Mali sekretar republiške konference ZMS v soboto je bila v Ljubljani konferenca Zveze mladine. Slovenije. Na njej so izvolili novo predsedstvo republiške konference ZMS ter novega predsednika in sekretarja. V predsedstvu so trije Gorenjci, in SACei Ema Crnič iz Planike Kranj, Andrej Perko iz loške Kmetijske zadruge ter Miha Rozman iz Vezenine Bled. Za novega predsednika in sekretarja konference sta bila izvoljena Gorenjca, in sicer Ljubo Jasnič m Zdenko Mali. Ljubo Jasnič z Jesenic, rojen 1947. leta, po poklicu metalurški tehnik, ze več let deluje v organizaciji Zveze mladine in ZKS na občinski in republiški ravni. Se posebno se je izkazal pri delu v aktivu ZM v Železarni Jesenice, katere predsednik je bil in pn prizadevanjih, da bi se mladi želez arji čim bolje vključili v samoupravne odnose. Svoje izkušnje in pelo je znal prenašati v občinsko konferenco ZMS Jesenice in v re- publiško mladinsko konferenco. Od 1. januarja letos dela na republiški konferenci ZMS kot predsednik komisije za družbeno-ekonomske odnose. Zdenko Mali iz Kranja, rojen leta 1949, študent Višje šole za organizacijo dela v Kranju, je od začetka letošnjega leta zaposlen na republiški konferenci ZMS kot sekretar komisije za pripravo 9. kongresa ZMS. Pred tem je deloval v kranjski mladinski organizaciji, kjer je bil nekaj časa profesionalni politični delavec, v aktivu ZMS Iskra, v organizaciji ZK itd. Predvsem ga je zanimala organiziranost mladih, družbenoekonomski odnosi ter področje splošnega ljudskega odpora. Zadnje čase je bil eden najaktivnejših članov predsedstva RK ZMS ter stalno stremel za čim boljšo povezavo republiškega mladinskega predsedstva z občinskimi mladinskimi organizacijami. J. Košnjek šPECEPina ALMIRA rj a vse, ki rade nosite pletenine, spletene po lastnih modnih zamislih, je pripravila tovarna razprodajo volnene in sintetične preje izbrane za modno sezono pomlad — poletje 1973 Strokovno sortirano predivo po kvaliteti in modnih desenih si lahko izberete v Radovljici v četrtek in petek, 19, in 20. aprila, od 12. do 18. ure. ALMIRA Obračun dejavnosti Centralni komite ZKS je sprejel poročilo o svojem delu in sklenil, da ga predloži na četrto sejo konference ZKS, ki bo 7. in 8. maja. V poročilu, ki bo predloženo na majski četrti konferenci, je obdelano dogajanje od novembra 1971 do marca letos. Na seji C K ZKS so za novega člana predsedstva ZKJ predlagali Vinka Hafnerja, za nove člane CK ZKS pa inž. Igorja Uršiča, Franca Šalija in Eda Pogo-relca. Izvoz vagonov Tovarna vagonov v Kraljevu bo žez nekaj dni poslala prvo serijo specialnih vagonov za neko nizozemsko družbo. To so vagoni za prevoz prhkega materiala in jih doslej v Jugoslaviji nismo izdelovali. Letos bodo izdelali 30 takšnih vagonov. Sicer pa je največji kupec naših vagonov Brazilija. Samo letos jih bodo tej državi dobavili 1050. V tujino bodo letos prodali 60 odstotkov proizvodnje vagonov. V zvezi rekli »ne« Poslanci zbora narodov, družbenopolitičnega zbora in gospodarskega zbora so bili proti, da bi delovni ljudje lahko osnovali delovno organizacijo. S tem pa še ni rečeno, da občani ne bi mogli ustanavljati podjetij, saj zvezni zakon omogoča republikam, da to določijo s svojimi zakoni. Rudarji spet delajo Rudarji v rudniku lignita v Velenju so prenehali delati in zahtevali, da jim povečajo osebne dohodke. Zaradi zveznega odloka o maksimiranju cen premoga se je namreč rudnik znašel v težkem položaju. Na izredni seji konference komunistov rudnika lignita so prekinitev dela ocenili kot nesprejemljivo obliko reševanja nastalih problemov, hkrati pa so predlagali, da se jamskim delavcem poveča dodatek za jamsko delo v višini 20 odstotkov. Republiški predstavniki pa so zagotovili, da bodo sprožili postopek, naj zvezni odlok o maksimiranju cen premoga, ki zahteva znižanje cen v tistih premogovnikih, ki dobavljajo premog termoelektrarnam, ne bi veljal za velenjski premogovnik in druge premogovnike, ki imajo sklenjene pogodbe s termoelektrarnami. Rudarji so se s tem strinjali in začeli spet normalno delati. Možna odjuga Republiški in pokrajinski iz' vršni sveti lahko dovolijo posameznim skupinam organizacij združenega dela, interesnim skupnostim in državnim organom, da zvišajo osebne dohodke za določen odstotek nad zamrznjenimi. Vendar povečanje ne sme prekoračiti rasti po predlogu letošnje resolucije in gibanj OD v gospodarstvu. Takšno dopolnilo zakona o zamrznitvi OD je bilo sprejeto na zboru narodov zvezne skupščine. Razpis nagrad za Avnoj Odbor za nagrade AVNOJ poziva zainteresirane znanstvene in druge delovne in samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti in druga združenja in občane, da skladno z zakonom predlože odboru kandidate za dodelitev nagrad AVNOJ. Predloge z obrazložitvijo je moč poslati do 31. maja letos. Ugodna bilanca V Zagrebu so zaprli mednarodni spomladanski sejem. Med tistimi, ki so na sejmu sklenili lepe pogodbe, je bil tudi Elan. Za Elanove čolne so namreč pokazali veliko zanimanje kupci iz Švice in Francije. J jesenice V prostorih škofjeloškega hotela Transturist je bila pretekli petek zvečer manjša slovestnost, na kateri so domači komunisti sprejeli medse 22 mož, žena, fantov in deklet, novih članov ZK. Izkaznice je slavljencem izročil sekretar občinske konference Tine Kokelj. Na ta enkratni dogodek bodo mlade partijce spominjale tudi knjige pisatelja Toneta Svetine »O boju, porazih in zmagi«, darilo občinskega komiteja ZKS Škofja Loka. Naj povemo, da je dvaindvajseterica slavljencev že druga večja skupina Ločanov, ki so v zadnjem letu pomnožili vrste zveze komunistov. Krajevna organizacija kot celota se je namreč v minulih 12 mesecih povečala za 10 odstotkov, torej za 77 ljudi, do konca maja pa namerava odpreti vrata še petindvajseterici kandidatov. Velja pristaviti, da sedanja »ofenziva« nosilcev socialističnih idej ni odsev zgolj enkratnih kampanjskih akcij, marveč plod dolgotrajne in načrtne dejavnosti, v katero so pritegnili vse lokalne in tovarniške aktive na območju loške komune. Bistveni element dopolnjevanja kadrovske strukture v ZK nedvomno predstavljajo tri enotedenske politične šole, ki jih je obiskovalo nad 100 mladih slušateljev. Sole sta pripravila občinski komite in delavska univerza Škofja Loka. (-ig) — Foto: F. Perdan Razgibana kranjske Ugotovitev, da se je dejavnost kranjske mladinske organizacije po 21. seji predsedstva ZKJ, 2. konferenci ZKJ, ki je obravnavala položaj naše mladine, ip po pismu predsednika Tita ter izvršnega biroja razgibala, je povsem na mestu. Aktivnost se je kazala še posebno ob razpravah in pripravah na 2. konferenco ZKJ in na konferenco kranjskih komunistov novembra lani, na kateri so prav tako temeljito obravnavali položaj mladih v kranjski občini. Družbenopolitične organizacije se že dolgo niso lotile tako celovite obravnave mladinske problematike, kot prav ob omenjeni novembrski konferenci. Še posebej plodno je bilo sodelovanje med organizacijo ZMS in organizacijo ZKS. Takšno oceno smo slišali na volilni konferenci kranjske mladine. Razen tega so mladi na njej ponovno opozorili na nekatere probleme, ki jih bo treba nujno hitreje in učinkoviteje reševati. To so težave na področju šolstva, vzgoje in izobraževanja. Kranjski mladinci so jasno zahtevali, da je treba slehernemu mlademu človeku omogočiti izobraževanje, ne glede, iz kakšne in kako materialno močne družine izhaja. Ne moremo se namreč sprijazniti z ugotovitvijo, da je poklicna šola mnogokrat »zadnja postaja« pri izobraževanju delavske in kmečke mladine. Ob tem so mladi opozarjali dejavnost mladine na pomanjkljivo idejnost pouka ter pomanjkljivo zastopanost družboslovnih in družbenoekonomskih predmetov v šolskih predmetnikih. Zato se je število izobraževalnih akcij mladinskega komiteja v zadnjem času podvojilo, tudi po zaslugi pomoči občinskega komiteja ZKS in Delavske univerze. Ob tem je bila tudi vsebina izobraževalnih programov bogatejša. Ob tem kaže napisati ugotovitev, da pa pomlajevanje ZK z mladimi člani lani ni bilo najboljše, saj je dobila organizacija le 38 novih članov! Slovensko mladino (in z njo tudi kranjsko) so prav tako politično razgibali zbori mladih sa-moupravljavcev, na katerih smo slišali glasne zahteve po hitrejšem uresničevanju ustavnih dopolnil ter borbi za stabilizacijo gospodarstva. Kranjska mladinska organizacija je pred novo organiziranostjo. Na občinski ravni naj bi delovale specializirane konference, in sicer konferenca mladih v izobraževanju, konferenca delavcev, konferenca zadružnikov, konferenca mladih v krajevnih skupnostih in, konferenca mladih v mladinskih specializiranih organizacijah. S tem bo dosežena tudi večja strokovnost pri razreševanju problemov, ker sedanja konferenca ne more biti »doma« na vseh področjih, specializirana konferenca pa je temu lahko kos. . * . , K J J. Košnjek Sreda — 18. aprila 1973 Stabilizacijska nejasnost Na podlagi zveznih in republiških stabilizacijskih ukrepov in ustreznih predpisov so konec minulega meseca tudi v občinah sprejemali kriterije za oblikovanje proračunskih dohodkov in izdatkov. S tem v zvezi so določali tudi dohodke in izdatke za izobraževanje in kulturno dejavnost v občinah. Finančni načrti za proračun in posamezne dejavnosti so torej sprejeti, vendar ta hip še vedno ni jasno, ali dovoljena povečanja dohodkov temeljijo na lanski porabi ali na lanskih proračunskih dohodkih; Prav zaradi te nejasnosti lahko nastanejo čez čas precejšnje težave. Zakaj? Letošnje povečanje dohodkov kranjskega proračuna na primer temelji na doseženih lanskih proračunskih dohodkih. Predlog republiškega dogovora pa predvideva, niu bi letošnje povečanje proračunov temeljilo na lanski porabi. Ce bi bil takšen družbeni dogovor v republiki tudi sprejet, bo to pomenilo, da bi se kranjski predračun moral zmanjšati za okrog 500 starih milijonov dinarjev. To pa pomeni, da bi bilo treba ustrezno zmanjšati že odobrena sredstva za posamezne porabnike. Vendar problem ni v tem, komu in za koliko bi zmanjšali sredstva, marveč v osnovni opredelitvi glede letošnje porabe. Kranjčani se strinjajo, da je letošnjo porabo glede na lanske zmogljivosti oziroma položaj treba omejiti, menijo pa, da to ne more veljati za dejavnosti, ki se bodo letos povečale. Letos je bilo namreč v občini odprtih več vrtcev do konca leta pa bodo odprte tudi nekatere nove osnovne šole. Zato je razumljivo, da bo letos na tem področju v primerjavi z minulim letom treba zagotoviti več sredstev. Z drugimi besedami to pomeni, da bi ob sprejetju sedanjega predloga družbenega dogovora o oblikovanju in porabi sredstev (na podlagi lanske porabe) zaradi letos povečane dejavnosti ponekod zmanjkalo denarja za redno delo. A. Žalar V železarni Jesenice vsako leto po pravilniku podeljujejo zlate, srebrne in bronaste značke za neprekinjeno delo v železarni. Vsako leto dobe člani kolektiva ob 1. maju tudi denarne nagrade za neprekinjeno delo v Železarni. Te nagrade in priznanja bodo podelili tudi ob letošnjem prvem maju. V skladu za gradnjo vzgojno-varstvenih ustanov se je do sedaj zbralo 192 tisoč dinarjev, ki so jih prispevala jeseniška podjetja namesto daril ob novem letu. V zadnjem času do prispevali tudi delavci Petrola. D. S. Kranj, 17. aprila — Popoldne je bila v Kranju četrta seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so člani razpravljali o uresničevanju XXI. in XXII. ustavnega dopolnila in o delavski kontroli. Uvodne misli na konferenci je imel republiški sekretar za delo Pavle Gantar. kranj radovljica Za danes (sreda) popoldne je sklicana seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, na kateri bodo razpravljali o delovanju in usmeritvi organizacij ZK po 29. seji CK ZKS. Na dnevnem redu je tudi razrešitev sekretarja medobčinskega sveta ZK in izvolitev novega sekretarja. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze bo danes popoldne razpravljal na razširjeni seji o nekaterih aktualnih nalogah socialistične zveze, nadalje o organiziranosti socialistične zveze in o kadrovski politiki v organizaciji. A. Z. Radovljica, 17. aprila — Popoldne je bila tretja redna seja občinske ____________konference zveze komunistov, na kateri so razpravljali o organiziranosti zveze komunistov na podlagi ustavnih dopolnil. Sprejeli so tudi poročilo o finančnem poslovanju občinske organizacije v minulem letu in načrt za letos. Izvolili so tudi delegata za četrto sejo konference zveze komunistov Jugoslavije. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je v ponedeljek popoldne na razširjeni seji razpravljal o novi organiziranosti socialistične zveze v republiki, občini in v krajevni skupnosti. Razen tega so obravnavali tudi naloge SZDL na terenu in potrdili kadrovske spremembe v republiški konferenci SZDL. Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo jutri dopoldne sestala žirija za podelitev občinskih priznanj OF. Razpravljali bodo o predlogih, ki so jih posredovale krajevne organizacije SZDL in interesne skupnosti in sklepali o predlogu kandidatov, ki jih bodo posredovali v potrditev občinski konferenci SZDL. A. Ž. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6 / V objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 1 pravnika za premoženjsko-pravne zadeve Pogoji: diplomirani pravnik 2. 1 geometra Pogoji: srednja strokovna izobrazba — geodetske smeri in po možnosti strokovni izpit 3. 1 knjigovodjo Pogoji: srednja ekonomska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 4. 1 snažilko Pogoji: nekvalificirana delavka. Za vsa delovna mesta je predpisan kot poseben pogoj tudi poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Na vsa prosta delovna mesta se sprejme delavec za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen na delovno mesto snažilke, kjer bo delavka zaposlena za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom. Prijave za zaposlitev s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V (splošni oddelek). veletrgovina bled razpisuje za ponedeljek, 23. aprila, ob 8. uri na Bledu, Kajuhova št. 3 javno licitacijo za prodajo a) tovornega vozila TAM 4500 v voznem stanju Izklicna cena je 30.000,00 dinarjev. b) peči za centralno kurjavo TRIKA. Izklicna cena je 2.000,00 dinarjev. Ogled je možen vsak dan ob 7. do 14. ure na Bledu, Kajuhova 3. Veletrgovina Živila Kranj PE Koloniale Bled razglaša za letno sezono naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodjo za bife v Zaki 2. več točajk in natakaric 3. več kuharic in pomožnih kuhinjskih delavcev 4. več prodajalk za področje Bleda Zaposlitev je možna v sezoni. Začetek dela in osebni dohodki po dogovoru. 5. več učencev za uk v trgovini in gostinstvu Interesenti naj pošljejo pismene prijave ali pa naj se osebno zgla-sijo na upravi enote na Bledu. Rok prijave je 15. maj 1973. »Joj, jeh, jih,« je zmigajoč z glavo pritarnal v bife Dule, »a le veš, a?« »Kaj naj vem?« je zabevskal nanj prijatelj Frenk, ii™11 ^ ne^ ^onec Je z mano! Moj honorarni zaslužek oo šel po gobe! Zašili me bodo in še za uboga dva deci ne bo več. Pokojnino mi tako ali tako zmeraj ona Pokojnina pobere!« je skoraj jokal in buljil v dva deci vina kot da ga zares vidi poslednjič. »Zakaj, ljuba duša cmerava, zakaj? Tak zini no te! Te je tvoj obrtnik napodil, a?« je vrtel v obupanega Prijatelja Frenk. »Kje pa, gospod Malar me ima še kako rad, saj mu nihče ne bi delal za ubogih 5 dinarjev na uro, razen tega pa čisto zastonj opral vse čopiče in pospravil ves pleskarski pribor ob koncu dela. Zakon, zakon, ljubi moj nevednež, zakon bo zašil mene in tudi tebe!« »Kakšen zakon neki! Zakon bo zasačil tvojega Malar j a, če te ni prijavil, in ne tebe!« »Nov zakon o pokojninah in honorarnem delu, Frenkec, dragi! Poglej, v ,cajtengah'piše,« je bil togo-ten Dule. In potem sta se zaskrbljena sklonila, prebrala članek dvakrat, si sposodila od Mare svinčnik in seštevala svoje dohodke: pokojnino in honorarni zaslužek. Ni in ni zneslo 387 jurjev, zneska, ob katerem se bo pokojnina predvidoma zmanjševala. »No, vidiš, ti vedno pretiravaš!« se je tudi Frenk oddahnil, kajti tudi njega je sprva malo stisnilo, ko je prebral predlog o zmanjšanju pokojnin. Potem, potem sta bila ob novem zagotovilu Mare, da njima pač res ni treba skrbeti, potolažena. In brž sta začela ugotavljati, za koga naj velja novi zakon in našla vrsto primerjav. Po prvo jima ni bilo treba daleč, za sosedovim plotom se je bila ponujala. »Ha-ha, Gustelj, ta kavelj jo bo skupil! Čedna po-kojninica, honorarno delo na vodilnem delovnem mestu in še honorarno delo doma. Pravi, da je v podjetju nenadomestljiv, da nihče ni tako sposoben itd. Sosedov študent Franček pa z diplomo fakultete prodaja karte na žičnici!« je modroval Frenk, Dule pa se je ves srečen, da niso določili nižje osnove, smehljal. In potem sta se spet malo zapila pri Mari, saj jima je honorarnp delo ostalo neokrnjeno, pokojnina pa enaka kot prej. D. S. Delo na osnovi programa Od 1. maja dalje bodo družbeno denarne pomoči v kranjski občini povišane. Tako bodo občani, ki jim je družbeno denarna pomoč edini vir preživljanja, dobivali sedaj po 500 dinarjev, prejšnja pomoč pa je bila 420 din. Razen teh denarnih pomoči pa se bodo letos zvišale še nekatere druge vrste pomoči občanom. V letošnjem programu centra za socialno delo se predvideva, da bodo kmetijske oskrbnine višje od lanskih za okoli 17 odstotkov, višja bodo tudi izplačila za ozimnice, ki jih vsako leto razdeljujejo socialno šibkim občanom v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Višje bodo tudi rejnine, in sicer za 14 odstotkov. Tako bodo rejnice letos dobivale za rejo otrok od 580 dinarjev do 690 dinarjev. Na Centru za socialno delo v Kranju ne skrivajo zadovoljstva, da se letošnji program dela ob zagotovljenih sredstvih za socialno varstvo v celoti izvaja. Ob takšnih Ppgojih dela se da probleme hitreje in načrtno reševati. Center se prav zdaj pripravlja na dve pomembnejši akciji: pripravili bodo analizo socialno ogroženih družin v občini, razen tega pa bodo navezali in Pa poglobili stike s socialnimi službami v delovnih organizacijah. Delavna . mladina oknfff™ ^ v Colorju zaposlenih le vnr^ijT. • Mladincev, imajo ti svoj to-2kl aktiv ZMS. Predsedstvo si šnnrt -Ua',da bi bili mladi Prvi P" liričnih akciiah F IP ^ ^ družbenoPr boli t ■ clJah> Prizadevajo se za še konferenco SOielovan^ s. terensko udelp*fr StlrJe člani so se moum-o i .P?svet°vanja mladih sa-moupravljalcev v Kranju. Udeležili ,.bodo tudi seminarja o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. -fr za vzdrževanje in oh?2V° • telesnovzgojnih objektov in naprav Kranj takoj zaposli uPokojenca Za del° na teniških igriščih. bitealvinlCi V Naklem lahko do-ure i„ Sak? sredo od 6. do 18. "'e dvVaSt°sob°tood6. do 12. jarČke^bele in^rjave^603 ^ J^etijska zadruga Naklo Akcija za kulturni dom Kmetje in vaščani Dovjega, Mojstrane, Radovne in Belce prispevali za obnovo svojega kulturnega doma na Dovjem Vaščani štirih vasi gornje savske doline so si pred več deset leti s popolnoma prostovoljnim delom in zbranim materialom postavili svoj kulturni dom. V njem so prirejali igre, se zbirali na vajah pevskega zbora in tudi na veselicah in dom je vse do sedaj rabil namenu. Zadnja leta pa ga je že močno najedel zob časa in tudi pretesen je postal za številne kulturne in družabne prireditve. Vaščani so se zganili in se trdno odločili, da ga ne puste na milost in nemilost propadanju in razpadanju. Najprej so zaprosili za pomoč Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij, ki je pomagala in namenila za obnovo precej denarja. Kmetje in vaščani pa so na pobudo KUD Jaka Rabič zbrali precej lesa in tako prispevali, da bo dom dostojno prenovljen. »Akcijo smo začeli marca letos,« pravi član odbora Peter Peter-nel, ki ima nemalo zaslug za uspešen potek in zaključek akcije. »V vaseh smo zbrali okoli 200 desk, iz katerih nam bodo pri Lipu v Mojstrani izdelali tla. Dom bo treba potem še preurediti, poskrbeti za ogrevanje. V domu redno vadi folklorna skupina, v njem so kino predstave, razne kulturne prireditve. Upamo, da nam bo obnovljeni dom kmalu v ponos,« zaključuje Peter Peternel, ki je obenem tudi že več kot deset let pri folklorni skupini, ki redno nastopa v domačem kraju in okoliških vaseh. D. S. Teren ne bo osiromašen Tržiški komunisti so na svoji konferenci sprejeli tudi predlog komisije za organizacijo in razvoj ZK o bodoči organiziranosti članov ZK iz trži-ške občine. Pokazalo se je, da odte-govanje komunistov iz organizacij po tovarnah in njihovo organiziranje na terenu ni rodilo zaželenih rezultatov. ZK po delovnih organizacijah ni bila vedno kos nalogam in prenekatere akcije so minile brez njene prisotnosti. To je zahtevalo spremembo organiziranosti tržiških komunistov. V prihodnje bodo komunisti angažirani tam, kjer so zaposleni (delovni princip), razen tega pa bodo morali delovati tudi v družbenopolitičnem življenju krajevnih skupnosti; Bojazen, da bo zaradi vključevanja in organiziranosti komunistov po delovnih organizacijah — v Tržiču se pripravljajo na ustanovitev sedmih novih osnovnih organi- zacij ZK, ki so bile prej stalni aktivi -- osiromašeno politično delo na terenu, je odveč, pravijo v Tržiču. Terenske organizacije bodo še vedno dovolj močne in akcijsko sposobne, razen tega pa so na terenu predvidene nove organizacijske oblike političnega delovanja, ki bodo veliko bolj prožne. To so zbori komunistov, sveti ZK krajevne skupnosti, politični aktivi predstavnikov družbenopolitičnih organizacij itd. Nova organiziranost komiinistov tržiške občine predvideva tudi odpoklic članov osnovnih organizacij ZK po podjetjih, ki nimaio večjih in pomembnejših zadolžitev ter nalog, ter njihovo vključevanje v organizacije na terenu. Odpoklic naj bi trajal dve leti. Jeseni bodo o tem sprejeli dokončen sklep, prav tako pa tudi seznam komunistov, ki se bodo na osnovi odpoklica bolj angažirali na terenu. -jk Polžje navade pošte na Golniku Tiringar (ne Finžgar) Martin, Strahinj 41 vam je poslal kritiko pod naslovom »Polžje navade pošte na Golniku«, kar ste objavili v soboto, 7. aprila na 7. strani. Ker smo bili prepričani, da je pisec pritožbe obdolžil pošto Golnik po krivici, smo se za ta primer posebej zavzeli, da ugotovimo, kje je vzrok, da sta dopisnici kasnili. Če bi šlo samo za eno dopisnico, bi še ne bilo tako čudno, če bi prišlo do nepravilne usmeritve in zaradi tega za zamudo v prenosu in dostavi do naslovnika. Ugotovili smo, da je pacientka Vončina Marija v bolnišnici na Golniku res napisala dve dopisnici prvo 22. 3. in drugo 23. 3. 1973. Dopisnici je točno naslovila na naslov Martin Tiringar in Vončina Marija, Strahinj 41, 64202 Naklo. Pošilja-teljica je dopisnici oddala v bolnišnici v poseben nabiralnik v oddelku. Take nabiralnike ima vsak oddelek in so last bolnišnice. Nabiralnike izpraznjujejo uslužbenci bolnišnice in pošiljke oddajajo na pošto. Mi sicer ne vemo, ali je uslužbenec oddelka, na katerem se zdravi Vončina Marija, dnevno opravil svojo dolžnost ali ne. Pošta Golnik se ne spominja, če so vsi oddelki v teh dneh prinesli pošiljke na pošto. Dejstvo je, in o tem smo se prepričali, ker nam je tov. Tiringer Martin odstopil dopisnici na vpogled, da sta obe dopisnici pri pošti Golnik žigosani s poštnim žigom 26. 3. 1973. Po 15. uri pošta Golnik odpravlja pošto Poštnemu centru Kranj kakor vse ostale pošte na Gorenjskem po zaključku dnevnega dela. Pošiljke Poštni center preusmerja na pošte in v jutranjih urah odpravlja poštam. Tako sta omenjeni dopisnici 27. 3. v sklepu prispeli na pošto Naklo, isti dan ju je dostavljač dostavil naslovniku. Pripominjamo, da pošta lahko ugotavlja pravilnost poslovanja samo pri pošiljkah, ki jih oddajajo pošiljatelji v poštne nabiralnike, ker o teh vodi vsaka pošta kontrolo o izpraznjevanju. Vsi poštni nabiralniki so praviloma tudi označeni z uro, v širših okoliših pa z dnevom, kdaj se nabiralniki nazadnje izpraznjujejo. V navedenem primeru torej ne pošte Golnik, ne pošte Naklo ne zadene nobena krivda in prosimo uredništvo Glasa, da objavi popravek. Porhočnik direktorja za PTTslužbo Jože Praprotnik Razpisna komisija Zavoda za vzdrževanje in gradnjo telesnovzgojnih objektov in naprav Kranj razpisuje delovno mesto direktorja (reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: da ima višjo strokovno izobrazbo in 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu, da ima srednjo strokovno izobrazbo in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Interesenti naj predložijo ponudbo z dokazili komisiji za razpis delovnega mesta v 15 dneh od objave razpisa. Ponudbe pošljite na naslov: Zavod za vzdrževanje in gradnjo telesnovzgojnih objektov in naprav Kranj, C. S. Žagarja 27 — razpisna komisija. tj ransiuris Dachau 28.—30. 4. 1973 Turistična agencija Transturist organizira v sodelovanju s taboriščno grupo Dachau pri komisiji za bivše politične zapornike, internirance in izgnance — ROZZB NOV Slovenije potovanje v Dachau v počastitev spomina umrlih tovarišev ob priliki 40. obletnice ustanovitve tega zloglasnega uničevalnega taborišča dne 29. aprila t.l. 1. dan, 28. aprila: Odhod avtobusa iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj s Trga revolucije (ob 5.30 iz Škofje Loke in ob 6.45 iz Radovljice) ter potovanje skozi Kranjsko goro in mejni prehod na prelazu Koren, pa mimo Beljaka v Spittal, kjer je predviden krajši postanek. Zatem nadaljevanje potovanja čez prelaz Katschberg in skozi Bischofshofen v Salzburg, kjer bo ogled zanimivosti mesta in nato odhod po avtocesti v Miinchen. Namestitev v hotelu, večerja in prenočišče. 2. dan, 29. aprila: Po zajtrku avtobusni ogled mesta in nato odhod v Dachau, kjer se bomo udeležili komemoracije ob 40. obletnici ustanovitve tega zloglasnega taborišča in se nato vrnili v Miinchen na kosilo. Popoldan prosto za ev. tovariško srečanje ali za individualne oglede. Večerja in prenočišče. 3. dan, 30. aprila: Po zajtrku prosto do 12. ure, ko bo kosilo in nato odhod po avto cesti do Kufsteina in skozi tunel na Felbertauernstrasse v Lienz, Spittal in skozi Podkoren v Ljubljano, kamor je predviden prihod v poznih večernih urah. Cena potovanja za osebo: 839,00 din V ceno je vključen avtobusni prevoz na navedeni relaciji, cestna taksa po Avstriji in Nemčiji, gostinske storitve navedene v programu (dva polna penziona) ter stroški vodstva in organizacije potovanja. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Transturist: v Ljubljani, Šubičeva 1, tel. 20-189, Škofji Loki, na Bledu in v Radovljici naj-kasneje-do 20. aprila t.l. Ob prijavi je obvezna akontacija v znesku 100 din, ki se vračuna v stroške potovanja in ki v primeru odpovedi po zaključenem roku prijav zapade v korist naše agencije. 4 dni po Italiji in njeni kulturni zakladnici Odhod: Z avtobusom ob 5.30 iz Škofje Loke in ob 6. uri s Trga revolucije v Ljubljani dne 29. aprila 1973 Kaj vse si bomo ogledali: Vse, kar je lepega v Padovi, Bologni, Firenzah, Sieni, Pisi in Ferrari. Po kakšni ceni? 866 din za osebo za avtobusni prevoz, cestno takso po Italiji, gostinske storitve (3 x polpenzion v Firencah) in vodstvo ter organizacije potovanja. Prijave: V vseh poslovalnicah Transturista Ljubljana, Šubičeva 1, telefon 20-189, Škofja Loka, Bled in Radovljica. Pogoji potovanja: Ob prijavi je obvezna akontacija 250 din za osebo, ki se vračuna v stroške potovanja in ki v primeru odpovedi zapade v korist naše agencije. Če se bo prijavilo premajhno število potnikov, bomo morali potovanje odpovedati, v primeru deviznih sprememb pa zvišati ceno potovanja, kar prosimo, da z razumevanjem sprejmete. Pohitite s prijavami in izlete svetujte tudi prijateljem! Pričakuje vas Turistična agencija Transturist nagrade kupcem od 10. aprila do 30. junija 1973 Težave v preskrbi s kruhom Glede? na pogosta ugotavljanja o tako rekoč nevzdržnih razmerah v pekarstvu hi lahko rekli, da je bil sporazum o ukinitvi nočnega dela v tej panogi zelo dobrodošel. Vsi, ki so ga razlagali, so ga hkrati tudi pozdravljali. Sporazum je začel veljati 1. aprila letos. Strokovnjaki so že naprej napovedovali, da bodo po uveljavitvi sporazuma nastale določene, vendar kratkotrajne organizacijske težave pri preskrbi s kruhom. Glavna težava naj bi nastala zaradi dosedanje navajenosti potrošnika, ko je le-ta hotel vedno imeti svež, še topel kruh. Prve izkušnje po uveljavitvi sporazuma pa kažejo še nekaj drugega. Nenadoma se je namreč pokazalo, da je v Sloveniji kar precej pekarn, ki ob sedanjih zmogljivostih in do kraja izpeljani organizaciji ne morejo ustreči zahtevam potrošnika. Ta zahteva pa se ne kaže v toplem oziroma vedno svežem kruhu, marveč v redni, vsakodnevni preskrbi še po predpisih svežega kruha. Potrošniki namreč ne negodujejo, če dobijo nekaj ur star kruh, marveč so nezadovoljni, ker ga v določenih dnevih sploh ne dobijo. To se je pokazalo na ponedeljkovem sestanku v podjetju Živila v Kranju, ki so se ga udeležili predstavniki posameznih trgovin tega podjetja, predstavniki pekarne kombinata Žito iz Kranja in tržne inšpekcije. Ugotovili so, da zmogljivosti kranjske pekarne ne ustrezajo več zahtevam in potrebam po kruhu Mladi zadružniki v Kranju V hotelu Creina v Kranju je bil pred kratkim dvodnevni seminar za kmečke fante in dekleta o organiziranju kmečke mladine v aktive mladih zadružnikov. Na seminarju so sodelovali tudi predsednik republiške konference ZMS Zivko Pregl, vodja službe za kmetijstvo pri republiški gospodarski zbornici inž. Rado Dvoržak, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Milovan Zidar in predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin. Na seminarju so poudarili, da bi moralo biti čim več kmečke mladine organizirane v aktivih mladih zadružnikov, le-ti pa naj bodo čim tesneje povezani z zadrugami, ki se bodo morale iz pretežno trgovskih organizacij spremeniti v prave kmetijske zadruge, njihovi pospeševalci pa bodo morali kot mentorji pomagati aktivom mladih zadružnikov. Na seminarju v Kranju so se slovenski mladi zadružniki dogovorili, da bodo njihovi aktivi delovali pri posameznih kmetijskih zadrugah ali obratih za kooperacijo, da bodo povezani z Zadružno zvezo Slovenije, prav tako pa tudi z občinskimi mladinskimi konferencami. Aktivi mladih zadružnikov imajo pomembne delovne naloge, in sicer organiziranje različnih tečajev in predavanj, tekmovanj v teoretičnem in praktičnem znanju, organizacija strokovnih ekskurzij itd. Pri vsem tem pa jim bodo morali pomagati mentorji — predstavniki kmetijskih zadrug ali obratov za kooperacijo oziroma njihovih pospeševalnih služb. -jk v občini. V delovnem času, določenem v sporazumu, v Kranju ne morejo speči vseh vrst kruha, ki so jih pred nedavnim še pekli. Prav tako nimajo ustreznih skladišč za kruh, ki se v sedanjih neustreznih prostorih hitro stara in tako prihaja v trgovine sicer še svež kruh (star komaj nekaj ur), zaradi neustreznih skladišč tako v pekarni kot v trgovinah pa kvalitetno star. Z drugimi besedami to pomeni, da bi bila v kranjski pekarni čimprej potrebna rekonstrukcija. Potrebna bi bila še ena nova tračna peč in ustrezno skladišče, ki ga danes ni. Tako je sporazum o ukinitvi nočnega dela nenadoma postavil na dnevni red pekarstva dolgoročno reševanje te problematike. Lahko bi rekli, da se je problem pokazal prej kot bi ga lahko pričakovali, saj je jasno, da pekarska podjetja ta hip nimajo sredstev, ki bi jih lahko vložila v nove investicije za rešitev nastalega problema. Prav zato so na ponedeljkovem sestanku v podjetju Živila menili, da na doslednem uveljavljanju sporazuma ne bi smeli vztrajati v primerih, ko gre to v škodo potrošnika. Hkrati pa so sprejeli dokaj zahtevne sklepe oziroma dogovor. Poudarili so, da se v kranjski pekarni zaradi drugačnega delovnega časa ne sme zmanjšati izbor različnih vrst kruhov, ki so jih pekli pred uveljavitvijo sporazuma. Prav tako se ne sme zmanjšati kvaliteta in količina kruha. Hkrati pa so zahtevali od predstavnikov pekarne, da izdelajo natančen urnik dobave kruha posameznim prodajalnam v občini in da ga objavijo. Predstavniki tržne inšpekcije pa so obljubili, da bodo prihodnji ponedeljek zjutraj kontrolirali kvaliteto kruha v kranjski občini- A. Zalar Kakršna setev, takšna žetev Pripravam na spomladansko setev in druga poljska opravila je treba posvetiti veliko skrbi, pravijo kmetovalci. Po svojih močeh in možnostih so to storili, vendar jih ovirajo nekatere pomanjkljivosti, za katere smo vedeli že pretekla leta, vendar jih nismo odpravili oziroma načrtovali tako, da jih letošnjo pomlad ne bi bilo. Če lahko uvozimo toliko potrošnega blaga, ki ga niti ne prodamo niti nujno ne potrebujemo, zakaj ne bi mogli uvoziti tudi nujno potrebnih količin umetnih gnojil in surovin ter semen, katerih doma ni dovolj, se sprašujejo kmetovalci. Pomanjkanje tega, za kmetijstvo prepotrebnega blaga, je največja ovira pri letošnji spomladanski setvi, čeprav smo pretekla leta ob podobnih situacijah zatrjevali, da se v pri- hodnje kaj takega ne bo več dogajalo ... Tako kot v drugih predelih Slovenije so tudi na Gorenjskem spomladanska poljska opravila v polnem teku. Zal jih je prekinilo slabše vreme, deževje, veter in ponekod celo sneg. Pri Kmetijsko živilskem kombinatu v Kranju so na primer začeli saditi krompir že sredi marca. Semenski krompir je namreč njihov najpomembnejši pridelek. Na obratu za kmetijstvo pravijo, da ga bodo letos posadili na 147 hektarjih, kar je približno toliko kot lani. Do zadnjega poslabšanja vremena so ga posadili skoraj polovico, drugo polovico pa ga bodo »zasuli« sedaj. Pri kombinatu so pri sajenju krompirja na boljšem zaradi tega, ker veliko semena pridelajo sami in ga bodo morali uvoziti le okrog 40 ton. Drugje predstavlja namreč pomanjkanje semenskega krompirja velik problem, KŽK pa- je že vrsto let znan kot eden najboljših pridelovalcev semenskega krompirja. Pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj so že posejali ječmen na 186 hektarjih, površine, posejane s koruzo, pa bodo dosegle 180 hektarjev. Razen tega bodo 107 hektarjev posejali s pšenico, 37 hektarjev pa z ržjo. Kranjskemu kombinatu torej setev ne povzroča večjih težav prav zaradi tega, ker se je pravočasno oskrbel z gnojili, semena pa tako in tako precej pridelajo sami. Težava je le s semenom jare graščice, ki ga že lani ni bilo mogoče dobiti. iJ. Košnjek 50 milijonov v poslovni sklad Zaradi devalvacije so v Savi morali narediti rebalans letošnjega gospodarskega načrta Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju je minulo poslovno leto zaključila ugodno. Naredili so za 580 milijonov novih dinarjev izdelkov in ustvarili 70 novih milijonov dinarjev ostanka dohodka za sklade. Precej ostanka dohodka so namenili v sklad skupne porabe, ker mislijo letos posvetiti vso skrb stanovanjski gradnji. 50 milijonov dinarjev pa bodo namenili v poslovni sklad. m w m. Sreda — 18. aprila 1973 Kar 35 milijonov dinarjev bodo letos sami vložili v izgradnjo avto-pnevmatikarne in za izdelavo radialne pnevmatike. Ta investicija bo gotova prihodnje leto in 1975. leta bodo v Savi izdelali 2000 radialnih gum na dan. Načrtujejo pa tudi že proizvodnjo tovornih radialnih pnevmatik. Trenutno se srečujejo s precejšnjimi težavami. Proizvodnja v Savi je namreč močno vezana na uvoz repromateriala. Zadnje monetarne krize in devalvacija pa so jih še bolj prizadele. Zato so morali narediti rebalans gospodarskega načrta za letos. Prvotno so predvidevali 60 milijonov dinarjev ostanka dohodka, zdaj pa so takšen program morali zmanjšati na polovico. Računajo, da bodo do konca leta z različnimi izboljšavami in drugimi notranjimi rezervami lahko ustvarili največ 45 milijonov dinarjev dohodka, za preostalih 15 milijonov dinarjev pa so menili, da je rešitev edino v cenah. Član predsedstva SFRJ inž. Marko Bule je med nedavnim obiskom rekel, da ne bi smeli računati na pokritje manjkajoče razlike zgolj z novimi cenami. Strinjal se je, da se te uskladijo s cenami tujih tovrstnih izdelkov, sicer pa je predlagal, naj bi se Sava povezala z nekaterimi azijskimi državami, kjer je dosti surovin za njihove izdelke in kjer so med zadnjim obiskom predsednika zveznega izvršnega sveta pokazali veliko zanimanje za poslovno tehnično in drugo sodelovanje z Jugoslavijo. slavile alar Plamenu manjka delavcev V tovarni vijakov Plamen v Kropi predvidevajo, da bodo letos proizvedli 8200 ton izdelkov. Nad 70 odstotkov celotne proizvodnje bodo izvozili v Sovjetsko zvezo, Poljsko, Madžarsko, Zvezno republiko Nemčijo, Ameriko in še nekatere druge države. S surovinami nimajo težav. Za 100-od-stotno izkoriščanje zmogljivosti pa jim manjka prek 50 delavcev. Pravijo, da dokler samoupravni sporazum ne bo upošteval težkega dela, ki je v Plamenu, in ne bodo mogli povečati osebnih dohodkov, najbrž ne bodo mogli dobiti delavce. V zadnjih nekaj letih so namreč imeli v Plamenu nekoliko višje osebne dohodke kot v drugih podjetjih z lažjo proizvodnjo. Zdaj, ko so se osebni dohodki izenačili tudi drugje, pa delavci iz Plamena raje odhajajo dru- f;am. Tako se je na primer ani število zaposlenih zmanjšalo za 30 delavcev. A. Ž. Schiede/- Yu-kamin Dimnik št. / v Evropi Schiedei dimnik je okrogel, kar daje tele prednosti: odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten, varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine, enostavnost pri čiščenju Schiedei dimnik ima šamotni vložek, odporen proti kislini, zaradi česar je: odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in plinotesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev Schiedei- Yu-kamin s šamotnim vložkom je montažni dimnik in je: varčen zaradi hitre in enostavne montaže varčen pred ognjem, ker je večplastna konstrukcija s tesnilnimi fugami varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 c/r boljše izgorevanje Schiedei- Yu-kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža Gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: Gradnja Žalec, Kovinotehna Celje, Gramex Ljubljana, Smreka Maribor, Dom Maribor, Potrošnik Murska Sobota, Trgovsko podjetje Sevnica, Agraria Brežice in Gramex Jesenice. Predstavništvo v Ljubljani: Inž. Janez Sraka, Herberšteinova 15, telefon (061) 316-234. Turistično prometno podjetje Creina Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. pravnega referenta 2. organizatorja 3. referenta za notranjo kontrolo 4. referenta za investicijsko izgradnjo 5. vodjo strežbe 6. materialnega knjigovodjo 7. sobarico 8. NK delavca v hotelu Pogoji: pod 1.: dokončana II. stopnja pravne fakultete. V poštev pridejo tudi kandidati brez delovnih izkušenj, pod 2.: zahteva se najmanj višja šola organizacijske, tehnične ali splošne smeri. Zaželena je poklicna predizobrazba in 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu ali izkušnje v pripravi in organizaciji poslovnega proizvodnega procesa. Potrebno je temeljito poznavanje organizacijskih sistemov, metod in tehnik ter metode analize organizacije: industrijske psihologije, analize delovnih mest in metod analitične ocene delovnih mest ter sistemov nagrajevanja. Od kandidata se zahteva pripravljenost za dodatno izobraževanje, ki je potrebno na tem delovnem mestu, pod 3.: zahteva se najmanj višja šola pravne, upravne ali ekonomske smeri. Zaželene so delovne izkušnje na področju računovodstva in analiz ali na področju organizacije, pod 4.: dokončana višja šola gradbene smeri in dve leti delovnih izkušenj v gradbeni operativi, pod 5.: srednja šola gostinske smeri s poklicno predizobrazbo natakarske smeri. pod 6.: srednja ali nepopolna srednja šola, zaželena je praksa na področju knjigovodstva ali podobnem delu. pod 7.: priučena delavka v gostinstvu, zaželene so praktične izkušnje na enakem ali podobnem delu. pod 8.: nepopolna osnovna šola in veselje do splošnih pomožnih del. \ Prijave sprejema kadrovsko organizacijski oddelek v splošnih službah v podjetju 15 dni po objavi. Kandidati naj se po možnosti javijo zaradi obširnejših informacij na osebni razgovor. Informacije po telefonu št. 210-81. Visočani in mladi Preddvorjani pri Kernjakovih na Koroškem Gorenjska poje Pevski zbor železarjev Jeklar z Jesenic V soboto, 14. t. m., je kulturno-umetniško društvo »Valentin Ko-kalj« z Visokega nad Kranjem priredilo za svoje člane in za mlado folklorno skupino iz Preddvora lep izlet z dvema avtobusoma »po Prešernovih stopinjah« na Koroškem. Obiskali so najprej Blatograd, kjer je Prešeren skupno s Slomškom v pomladi 1. 1832 obiskal tamkajšnjega župnika, slovenskega pesnika in jezikoslovca Urbana Jarnika. V blatograjski cerkvi je govoril Slomšek šest let pozneje (1838) svojo pridigo »o dolžnosti, svoj materin jezik spoštovati«. Izletniki so se nato še ustavili v Osojah, kjer je pokopan poljski kralj Boleslav II. Smeli (1058—1084), Slovencem znan iz Aškerčeve balade »Mutec osojski«. Potem je skupina počastila še spomin na Prešernovo mater, ki je umrla (1. 1842) in bila pokopana v Št. Rupertu ob Osojskem jezeru. Pevski zbor z Visokega in mladi folkloristi iz Preddvora so zapeli ob grobu pesnikove matere dve pesmi in prižgali številne sveče. Najlepše pa je bilo doživetje pri znanem skladatelju mnogih že po-narodelih koroških pesmi (Mojcej, Katr'ca, Jaz pa moj gvažek, Rož, Podjuna, Žila, Pojdam u Škufiče idr.) 72-letnem Pavletu Kernjaku in njegovih trinajstih vnučkih, ob katerih je najmlajša Mojcej. Naj-•prej so mladi folkloristi zaplesali pred hišo. Ko pa so se potem zgrnili okrog skladatelja, ki je sedel za harmonij, vsi mladi Preddvorjani v prelepih gorenjskih nošah, je bil mož čustveno kar presunjen. In ko so sveži in svetli obrazki z njim vred zapeli pesem Rož, Podjuna, Žila, je Pavle Kernjak izjavil, da mu je bil to doslej najljubši obisk. Kaj tako lepega, da še ni doživel. Potem so pritegnili še pevci z Visokega in nastal je na Trebinji ob Dravi, kjer Kernjakovi žive, pravi pevski praznik. Zal, prekratek. Za zaključek izleta je skupina obiskala še Ukve v Kanalski dolini in spet so mladi folkloristi zaplesali in zapeli na trgu sredi te še vedno slovenske vasi. C. Z. Osnovna šola bratov Žvan Gorje razpisuje delovno mesto učitelja II. razreda za čas od 20. aprila do 25. junija (za določen čas). ,Je med naJbolj znanimi na gorenjskem, je pa tudi zbor, ki se je O k3®"?. razmeroma še največ pisalo. ^ Kvaliteti sproti pišejo ob koncernu ln rleS JG pa tudi> da Je Jeklar-po-ES predvsem zaradi članov; ooaočih, sedanjih in bivših železar-Ju ln navsezadnje tudi zaradi mno-gin gostovanj doma in v tujini. , ,Imf zbora Jeklar je znano štiri jeta, k0 so se po(j tem }menom zdru_ zui pevci razpuščenih zborov Marti-parja Prosvete in Svobode, kot je piTVpredsednik društva Alojz Z.b(\r je sedaj stabilen, je še fin »n • ' ^obro organiziran, saj jih sinXV,n tudi druSače P^a za iJnK *eleza™e. oziroma komisija za izobraževanje in kulturo. Razveseljivo je tudi, da pevci-sami zahtevajo večjo kvaliteto in da tudi sami -delujejo pri izbiri pesmi, ki n^b jih vadili Veliko več si želijo izvajat tuXTnSki in borbenih Pesmi/pa tudi pesmi drugih narodov. V zboru je trenutno petintrideset članov, od štirinajstega leta starosti do triinsedemdesetletnega Staneta "odlesnika iz Hrušice, ki je najstarejši član zbora, kjer je poprečna starost petinštirideset let. Najstarejši član je tudi najbolj reden član. {■tedno je na vajah, kjer je mnogokrat »ozmerjan«, pa ima vendar veselje do petja. 2e zato, pravi, ker je pevovodja izvrsten in so vaje zanj KaVs ,UŽitekl Najmlajši Leon Le-sKovsek, učenec jeseniške osnovne TpIi' J® prešel iz zbora svoje šole k takn .zaradi mutacije, sicer je pa an tako v obeh primerih njegov zborovodja isti-Polde Ulaga. Jeklar ima nekaj vsakoletnih stalnih koncertov; na primer izmenjavo s trboveljskim Slavčkom, gostovanje v železarskih krajih, predvsem v Štorah in na Ravnah, pa letni koncert na Jesenicah, če^-že ne omenim raznih proslav, kjer seveda tudi sodelujejo. Poleti bodo nastopili v Šentvidu pri Stični, pozimi so bili v Italiji, konec januarja so posneli nekaj pesmi za televizijo, konec marca pa za radio. Repertoar je izredno širok, saj obsega domala vse slovenske avtorje, pa še ljudske pesmi, partizanske in borbene, črnske duhovne pesmi, nemške in italijanske, starejše pesmi in krstne skladbe. Omeniti moram, da je zborovodja Polde Ulaga znan skladatelj in da svoje pesmi »krsti« večinoma s svojim zborom. Poleg njega so zastopani predvsem še Li-par, Mirk, Jakob Jež, Gustav Ipavec, Aljaž, Kernjak, Prelovec, Gobec, Adamič, Venturini in drugi skladatelji. Največje težave pa povzroča zboru dejstvo, da nimajo priliva, zlasti mlajših pevcev. Ob tem pa so tudi ugotovili, da občinska konferenca ZMS sploh ne kaže nobenega zanimanja za pevsko dejavnost, čeprav je Jeklar skušal z njimi navezati stike. Redkokje je drugače, petje, zborovsko petje preglašajo razni lažno-narodni ansambli, še bolj pa popev-karstvo, tako da so mladi pevci zares že redkost pri gorenjskih — in tudi slovenskih nasploh — pevskih zborih. Tudi veliko učencev v mladinskih zborih komaj čaka, da zapuste šolo in z njo tudi zbor. Za vse to pa Homo eroticus Režija: Marco Vicario jj: vtoge: Rossana Podesta, Lando Buzzanca, Luciano Salce zam f1 Je m°ral zapustiti rojstni kraj na Siciliji, ker se je šel eJ}ekaterim družinam. S kovčkom in zavojem z malico se je zna-gosnrf1 8ama> kJer mu Je neki sorodnik našel zaposlitev. Novi in tak Pa za^teval vsakega služabnika zdravniško spričevalo da im J**m Je bil° Pred družbenim centrom v Lescah ocenjevanje čistokrvnih psov. Na ocenjevanje so lastniki vodili ponosne S?*!5e ovčarje, lepe in ponižne škotske ovčarje, prisrčne pudle in oruge najzvestejše človekove prijatelje Vsem se je pretakala po žilah najžlahtnejša kri, vsi so bili na moč dostojanstveni kot da bi se bili zave- dali svojih cenjenih prednikov in svojega čislanega porekla. Ob tej priložnosti smo v zanimivem pogovoru s sodnikom Vladom Gerbecem iz Ljubljane zvedeli precej o šolanju psov, o samem ocenjevanju ter o delu klubov za vzrejo športnih in službenih psov. »V Sloveniji je devet takih klubov, ki so združeni v Zvezo slovenskih iii hodnik Gerbec iz Ljubljane ocenjuje: nemška ovčarka Pega, last Leona ene,ja iz Most, je prejela visoko oceno 4: — Foto: D. Sedej klubov,« je dejal Vlado Gerbec, »v te klube je vpisanih 2500 članov, lastnikov okoli 5000 čistokrvnih psov. Zanje organiziramo posebna ocenjevanja ter tečaje, medtem ko lastniki lahko oddajo svoje pse tudi v šolanje. Šestmesečno šolanje stane okoli 7500 dinarjev, medtem ko so cene tečajev, ki trajajo 3— 4 mesece, nekako do 500 dinarjev. 8. maja bo začel svoj tečaj blejski klub in cena tega je 350 dinarjev. Psi se šolajo v vajah poslušnosti, iskanju izginulih predmetov, v vajah obrambe in po izpitu pred sodnikom dobe spričevalo.« »Kako ocenjujete pse in kateri pes je najbolj priljubljen?« »Pes mora biti star več kot 9 mesecev in takrat dobi prvo oceno. Ocenjujemo službene in športne pse posebej. Pri najbolj razširjenem psu, nemškem ovčarju na primer, je važna višina, barva, razvitost, glava, zobovje. Danes smo z ocenjevanjem zadovoljni, saj smo opazili, da se je kvaliteta zboljšala. Najbolj pogost je še vedno nemški ovčar, ki je zelo uporabljiv, saj se dobro uči, je vodnik, lavinski pes. Bil sem že na razstavi nemških ovčarjev, bilo jih je okoli 2500, in tedaj so izbirali najlepše na svetu. Tedaj smo tudi kupili Rolfa, plemenjaka, ki je igral v filmu Volk samotar in smo tedaj odšteli zanj okoli 2000 nemških mark. Drugi pes, ki je pri rias zelo priljubljen, je škotski ovčar, ki mu prija gorenjska klima, vendar še vedno -ostaja, da je to pastirski pes, na tretjem mestu pa so boksarji in za njimi pudli. Mnogi se ogrevajo tudi za šarplaninskega ovčarja, ki je obramben pes, primeren za čuvanje in imata z našim kraškim ovčarjem verjetno iste prednike. Vendar so ti psi zelo samosvoji in smo menda do sedaj izšolali le dva šarpla-ninca. Drugače pa je okoli 230 različnih pasem psov.« »Kako je z nego in nakupom čistokrvnega psa?« »Pes mora imeti dovolj hrane ter zahteva redno nego. Mora se dovolj gibati, praviloma uživati dve tretjini mesa in eno tretjino ostalega. V Sloveniji imamo letno okoli 1500 mladičev, ki ostanejo 6 do 8 tednov pri materi. Nakup mladiča velja okoli 1000 dinarjev ali več.« q ^ (30. zapis) V spomine na oba nekdanja markantna šmartinska učitelja — Alojza Račiča in Franca Rojino — moram vplesti še znamenit podatek: šola je bila ustanovljena že 1. 1812! Torej je minilo od tedaj že 161 let. Tako častitljivo staro tradicijo pa ima le malokatera šola na Slovenskem. »SPRIČEVALO VEDENJA« Ker smo v pogovoru o mladem šmartinskem učitelju Račiču omenili, da so bile podeželske šole tedaj, sredi prejšnjega stoletja, še popolnoma pod cerkveno oblastjo, naj sledi v ilustracijo še primer »Spričevala vedenja«, kakršnega je dobil učitelj Račič na pot v Vipavo, kamor je bil iz Šmart-nega po koncu šolskega leta 1871/72 službeno premeščen. Spričevalo — danes bi listine take vsebine imenovali kar »karakteristika« — je napisal lastnoročno tedanji šmartinski župnik Jurij Krašovec, ki je v fari pod Šmarjetno goro služboval od 1. 1863 do svoje smrti v 1. 1884. »Spričevalo vedenja«, ki je potovalo z učiteljem Račičem v Vipavo, pa je bilo takole: Podpisani spričujem, da je gospod Alojz Račič, kot izšolani učiteljski pripravljenec mesca Novembra 1866 še zlo mlad v fari s. Martina v Šmartnem per Kranji svojo pervo službo učitelja in organista nastopil, in se v času do danes, zlasti posle-dne leta priljudno, omikano in nravnim postavam katoliške vere primerjeno obnašal. Kot organist je razodeval nenavadno skerb za podučevanje pevcev in pevk, in si je izverstni pevski kor napravil. Ima zmožnosti in vede, ktere obetajo, da bo pri pridnim napredovanji prav verli učenik in organist postal iz njega, ker je že zdaj vredin mnogo-stransko pohvaljen in priporočen biti. Fara Šmartno per Kranji, 18. julija 1872. — Juri Krašovic, fajmo-šter. Tako napotnico je mlademu učitelju napisal šmartinski župnik kljub temu, da je že pred tremi leti (t. j/l. 1869) pričel veljati novi šolski zakon, ki je šole postavil pod izključni nadzor države in laičnih (svetnih) šolskih nadzornikov. Očitno takratne cerkvene oblasti niso tako rade izpustile ljudskih šol izpod svojega vpliva. Mimogrede omenim še zabeležko o starem in že kar bolj samosvojem šmartinskem župniku: »Fajmošter Jurij Krašovec si je že več let pred smrtjo dal napraviti krsto pa tudi mrliško obleko.« GRABRIJANOV SODELAVEC Naključje je hotelo, da je bilo drugo službeno mesto šmar-tinskega učitelja Alojza Račiča v Vipavi — torej v kraju, kjer je tačas živel in gradil šolski entuziast (navdušenec) Jurij Grabrijan (1800 — 1882). Mož je bil sicer belokranjski rojak iz Adlešičev, v ljubljanski gimnaziji pa je bil Prešernov sošolec in pesniku dober in zvest prijatelj še v poznejših letih. Celo to vemo iz literarne zgodovine, da je Prešeren Grabrijanove nemške pesmi prevajal v slovenščino. Grabrijan je celih 42 let služboval v Vipavi, sprva kot župnik, kasneje kot dekan. V slovensko zgodovino je njegovo ime vpisano z vso. častjo: ni bil le buditelj v smislu narodnega preporoda, pač pa je deloval tudi v smislu novih političnih idej, vsekakor naprednejših, kot so naš narod dušile v onih časih. V »Kranjski. Sloveniji« je Grabrijan 1. 1823 objavil izza Vodnikove »Ilirije« prvo znano izrečno naro-dnoagresivno formulacijo kranjskih Slovencev, v kateri prosi, da pomagaj Večni in Dobrotni popisat jezik mi sirotni, ki mater 'ma — je ne pozna, a brž, ko uma kaj .dobiva, ga precejptuji duh zaliva in potuji veter mu pihlja ... Bil pa je Jurij Grabrijan po svoje tudi arhitekt. Gradil je cerkve in šole po lastnih načrtih. Osnoval je med drugim kar osem enorazrednic v svoji dekaniji. Mož je bil zaslužen tudi po tem, da je v Vipavo privabljal znane slikarje, ki so mu krasili cerkve (Wolf, Goldenstein, Stroy idr.). Grabrijan je tudi sam učil v šolah, prevajal igre za oder Narodne čitalnice, napisal je celo libreto za opereto »Prepir o ženitvi« (glasbo zanjo je oskrbel Avgust Hribar). Vseslovenski tabor v Vipavi (dne 14. avgusta 1870) je prav-tako pripravil naš Jurij Grabrijan. Vinarska šola na Slapu pri Vipavi, ki je delovala še do nedavnega, je bila tudi ustanovljena na Grabrijanovo pobudo. Torej je bil stari Jurij Grabrijan zares pravi slovenski velmož. Talentiran in delaven. Zato si je mladi učitelj Račič res lahko štel v srečo, da je prišel za nekaj let v kraj, kjer je deloval človek takega formata kot je bil Grabrijan. In res, našla sta se dva idealista, oba prav zagnana za šolsko in ljudsko-prosvetno delo. (Naj omenim, da je Grabrijan tudi avtor številnih člankov o šolstvu, ki jih je objavljal v »Novicah« in da je bil ne le ustanovitelj vipavske Narodne čitalnice, pač pa tudi njen predsednik do svoje smrti!) Moral sem se tako razpisati o vrlem Juriju Grabrijanu že tudi zato, ker se je mladi, nekdanji šmartinski učitelj Alojz Račič prav pri njem navzel naprednih političnih in gospodarskih idej, ki so ga potem spremljale na vsej njegovi nadaljnji življenjski poti. Črtomir Zoreč IVO ZORMAN 3 Draga moja Iza »Bolje bi bilo, da bi ostala doma,« sem jo učil. »Zakaj?« »Saj vidiš.« »Jim verjameš?« »O tem nič ne vem.« »Verjameš jim ... zato tako praviš.« . NaŠobila se je v spogledljivi užaljenosti, ki je brž priprav-jena popuščati, jaz pa sem se skoraj zmedel, ker se mi je zdelo, ,se J1 v očeh nabirajo solze. Kaj pa sem vedel takrat o ženskih b°izah, kaj pa sem vedel o ženskah? »Zavidajo mi, zato me sovražijo,« je rekla. Povedala, kaj ji zavidajo, to sem moral vedeti sam... Samo Pogledati jo je bilo treba. v nekdaj so mi bile nevoščljive... ko smo hodile še v solo...,< je rekla nism zasledovali pod hrasti? Zaradi drugih se Inl, pl,az;ili za tovarniškim zidom, zaradi drugih nismo dolbli 'UKenj v les. rekla^eC*a^ me do^že za grehe, ki so jih najbrž same krive,« je Jaz pasem se branil: »Uve leti me ni bilo doma.« lahko dejaflegl0 "" SVa SG bližala naši hiši> sem ^ »Naprej boš šla sama.« je g or ril8 86 nič se ^ ni dal°' da bi se Poslovila. Rahlo mi gube ki.e!a P0 zavihih pri suknjiču, kakor da naravnava J1" ni, in iskala pravih besed in nazadnje rekla: oamo ti si bil prijazen z menoj...» Ke° 7 "J- sem zamrmral. Poslovim M • n'sem vedel, kaj naj rečem, kako naj se »T\!k aj sežem v roko • • • ali naj se kar obrnem ... IjJ e še kaj videla?« je vprašala, v dlani Je fama prijela za roke. Z obema rokama mi je segla "n'„i za hlP Podržala v svojih in me vabila: . »Oglasi se ... vesela bom.« »Najprej moram pogledati domov,« sem se opravičil. In sem stopil med kostanje. Tišina, ki je ležala okoli hiše, je bila nedeljska. Tako je, kadar še reči počivajo, ko se zdi, da brenče čebele okoli grozdastih cvetov samo zaradi veselja nad pisanimi barvami. Dvorišče se je kopalo v soncu. Vhod med obema kamnitima stebroma je ležal v senci, hiša pa je bila oblita s slepečo lučjo. Na kamniti klopi pri vratih je sedel oče, pri nogah pa mu je ležala psica Bara. Ne spominjam se, da bi bil kdaj v življenju poljubil očeta... seveda ga nisem. Morebiti sem mu nekajkrat segel v roko ... kakor v tistem majskem dopoldnevu, več ne. Mama je poskušala s temi rečmi, ko smo bili še majhni, a smo se ji, brž ko smo dorasli šoli, uprli. Zavedeli smo se možatosti Novakov in nas je bilo solzavosti Heisingerjev sram. Dve leti se nisva videla z očetom, ko sva se srečala, pa sva se pozdravila, kakor da sem se vrnil s krajše poti, s sejma ali z romanja. Psica me je prva začutila. Dvignila je glavo in bevsknila, potem pa me je bržkone spoznala. Ali pa se ji ni ljubilo vstati, ker je položila smrček na šape in spet obmirovala. Oče je pogledal po poti in zamežikal v sonce. Prvi hip se mi je zdel nespremenjen, potem pa sem videl, da se je postaral. Lasje so mu še bolj osiveli, postali so skoraj beli, in med koščenimi koleni je stiskal palico. »Si le prišel nazaj,« je rekel oče. Prikimal sem in vprašal: »Si kar sam?« »Sam.« »Sem mislil, da je Ana ...« »Danes vse mlado nori po cestah.« »Nič je nisem videl.« »Kaj pa vem, kam jo je neslo. »Pa Stane?« sem vprašal. »Ta je šel.« »Kam?« »Z njimi... če je še živ.« »S kom ... z njimi?« »Z domobranci,« je rekel oče. So novice, ki jih ni mogoče kar sprejeti, ker so preveč nore ker so v nasprotju z vsem, kar je veljavnega. Sonce in donenje zvonov iz farnega zvonika in zastave z oken ... in Stane z domobranci. »So ga ... kar vzeli?« sem neumno vprašal. Še zmeraj si nisem maral priznati, da mi je brat podstavil nogo, kakor mi jo je tolikokrat, ko sem še tekal čez dvorišče. »Sam je šel,« je rekel oče. »Zakaj?« »Je že mislil, da je tako prav.« »Kako si mogel...« »Ni me spraševal za svet, kakor me nisi ti, ko si odhajal.« »... že zaradi Antona.« »Tudi Anton je hodil po svojih potih.« Nekaj mrzlega, nekaj sovražnega je vstalo okoli mene, bilo je večje in močnejše, kakor sem bil sam, bilo je v vonju, ki je prihajal od hleva, bilo je v očetovih velikih koščenih rokah, ki so se oklepale palice, bilo je celo v hrupu, ki je prihajal s ceste. Stal sem pred domačo hišo in gledal in vonjal in poslušal in sem bil kakor bolnik, ki ve, da so drugi srečnejši od njega. Zdelo se mi je, da mi je ves ponos v črepinjah obležal pri nogah ... samo s čevljem še lahko dregnem vanj in poslušam, če bo še zažvenke-talo ... »Kako naj tovarišem pogledam v oči?« sem rekel očetu. »Tudi Stane je tako govoril.« »O kom?« »O svojih. Zaradi tebe so mu očitali.« »Zagovarjaš ga?« »Kolikor sem tebe pred njim.« »Ampak jaz ...« »Oba sta Novakova,« je rekel oče. Stal sem pred domačo hišo kakor izgubljen in za trenutek me je obšla želja, da bi se kar obrnil in odšel in da bi se nikoli več ne vrnil. Zmotilo me je očetovo vprašanje: »Ne boš stopil v hišo?« »V tako hišo ...« »Zrasel si v njej.« Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno 8 Kaju-hovo nagrado. JSli 7 Sreda— 18. aprila 1973 prodam Prodam MIZARSKO CIRKU-LARKO. Naslov v oglasnem oddelku 2283 Ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 8 in 12 mm in nekaj CEMENTA. Sajovic, Veleso-vo 24, Cerklje 2305 Prodam 1400 kosov STREŠNE OPEKE »krampar«, dvozarezna, rdeča, dobro ohranjena. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon Ljubljana 24-020 (dopoldne) 2306 Prodam sobni KAMIN z rost frei vrati. Britof 237, Kranj 2307 Prodam 7500 kg CEMENTA. Sp. Duplje 48 2308 Prodam dva meseca stare PSIČKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 2309 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Giacomeli, Manjdelčeva 9, Kranj 2310 Prodam MARMOR za oblogo (co-kelj), 200 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 10 mm in obžagan LES za ostrešje. Osterman Ivan, Britof 120 2311 Prodam domače ŽGANJE in strešne LATE 5x4. Naslov v oglasnem oddelku 2312 Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec teletila. Kokrica, Cesta na Brdo 32, Kranj 2313 Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Gregoriče-va 36, Cirče, Kranj 2314 CVIČEK se dobi na Jezerski c. 8, Kranj 2315 Prodam devet mesecev starega BIKA. Tenetiše 13, Golnik 2316 Prodam motorno GNOJNlCNO ČRPALKO. Velesovo 44, Cerklje 2317 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 kg. Predoslje 7, Kranj 2318 Prodam srednje težko KRAVO s teletom. Jama 26, Kranj 2319 Prodam KRAVO s teletom. Blažič Vinko, Vodice 99 2320 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS 127. Potočnik Andrej, Rov te 7, Selca 2321 Prodam gradbeno BARAKO 4x3 \ metre. Naslov v oglasnem oddelku 2322 Prodam hlevski GNOJ, 2,5-tonski GUMI VOZ in ŽlCNE BRANE (za po krompirju). Zg. Brnik 74 2323 Prodam TRAKTORSKI KULTI-VATOR za pasquali. Velesovo 44, Cerklje 2324 Prodam PRIKOLICO ?a osebni avto. Sp. Brnik 11 2325 Prodam KULTIVATOR z »valar-jem« in enega z »ježem« ter jedilni KROMPIR. Bukovica 20, Vodice 2326 Poceni prodam navadno SLAMO-REZNICO, »PAJKELJ«, ČRPALKO za gnojnico na električni pogon in ELEKTROMOTOR 4 KM. Naslov v oglasnem oddelku 2327 o v Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. n Jfl^ || m 0 J^ik Sil Sreda — 18. aprila 1973 Prodam KRAVE, dobre mleka-rice, ali zamenjam za BIKCE. Ogled vsak dan po 15. uri. Javornik Viktor, Trstenik 45 2328 kupim Kupim 5 do 7 kub. metrov suhih, lepih BOROVIH PLOHOV. Franc Hrenko, Ljubljana, Kamnogoriška št. 67 2329 Kupim mlado KRAVO, 5 do 6 mesecev brejo. Rozman Viktor, Križe št. 72, Tržič 2330 Kupim konzolno DVIGALO. Ura-nič Ivan, Pšata 4, Cerklje 2331 vozila Ugodno prodam TAUNUS 17 M, model 1965/66. Informacije popoldne. Peternelj, Zupančičeva 15, Kranj 2332 Prodam FIAT kombi, po generalni, še nerabljen. Potrebna manjša kleparska dela, cena po dogovoru ali zamenjam za fiata. Partizanska cesta 43 a, Kranj 2333 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970, prevoženih 27.000 km. Bitenc, Hraše 3, Preddvor Prodam karamboliran NSU 1200. Sp. Duplje 43 2335 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1970, prevoženih 40.000 km. Rezar Tina, Hraše 6, Radovljica 2336 Prodam NSU 1000 C, letnik 1972, prevoženih 12.000 km. Možnost plačila s kreditom. Mokič Feliks, Gorenjska cesta 88, Lesce 2337 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Križe 7, Tržič 2338 Po ugodni ceni prodam FIAT 750, letnik 1969. Luže 58, Šenčur 2339 Prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 40.000 km. Perat Oto, Cesta revolucije 8, Jesenice 2340 Poceni prodam karamboliran FIAT 750, letnik 1964. Naslov v ogl. oddelku 2341 Nujno poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Andolšek Blaž, Kranj, Valjavčeva 12, telefon 21-872 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1971, prevoženih 27.000 km, registracija plačana do aprila 1974, s štirimi zimskimi gumami michelin. Kranj, Šorlijeva 6, telefon 24-341 2343 Prodam FIAT 750 po generalni. Dvorje 60, Cerklje 2344 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Golmajer Jože, Valjavčeva 11, Kranj, telefon 24-802 2345 Prodam avto FIAT KOMBI 1300 po generalni. Košec Lado, Mestni trg 26, Škof j a Loka 2346 Prodam MOPED tomos automa-tic, letnik 1971, dobro ohranjen. Šolar, St. Žagarja 29, Radovljica 2347 Prodam dobro ohranjen avto RENAULT 8 de lux, letnik 1967. Grad št. 33, Cerklje 2348 Prodam VW, starejši letnik za 8000 din. Informacije od 14. do 16. ure na telefon 23-564 2349 Prodam AMI 8, prvič registriran avgusta 1971, rumen, francoske izvedbe, z gumami michelin, registriran, tehnično brezhiben in garaži-ran. Kregar Marijan, Srednje Bitnje št. 87, p. Žabnica 2350 Prodam FIAT 750 in 850 coupe„ letnika 1970. Ogled v gostilni Gaštej na Laborah od 16. do 18. ure 2351 posesti Kupim nedograjeno HIŠO, večjo ZAZIDLJIVO PARCELO ali manjšo kmetijo za gotovino. Peter Tre-bar, Pševo 8, 64000 Kranj 2352 zaposlitve Iščemo gospodinjsko pomočnico, lahko z družino. Stanovanje preskrbljeno. Kalan, Poljšica 4 A, Pod-nart 2353 MAJERJA, ki bi že po naravi imel veselje in s tem kratkočasje ob živini, išče planina Pun grad za Tržičem. Prijavite se na PAŠNI ODBOR 64243 BREZJE 2354 obvestila ŠIVANJE ZAVES — stilnih in modernih ter montaža karnis. Vinko Grilc, Mlaka 78 (Golniška cesta), Krani 2170 ZADNJI PLESNI TEČAJI za začetnike v delavskem domu Kranj so ob sobotah ob 18.30, nedeljah ob 9. uri ter ob sredah in petkih, z začetkom 20. aprila, ob 18.30 2355 ostalo Pozor! Poceni prodam OPREMO za GALVANSKO OBRT v Ljubljani. Nudim LOKAL in takoišnje delo. Naslov v oglasnem oddelku 2356 SREDA, 18. aprila, ob 19.30 v Prešernovem gledališču — Finžgar: DEKLA ANČKA; uprizori KUD Visoko; ČETRTEK, 19. aprila, ob 19.30 v Prešernovem gledališču — Labische: FLORENTINSKI SLAMNIK; uprizori PG iz Kranja; PETEK, 20. aprila, ob 20. uri v Savljah-Kleče - Partljič: TOLMUN IN KAMEN; uprizori dramska skupina Solidarnost iz Kamnika; ob 20. uri v Cankarjevem domu v Tržiču — Mangham: SVETI PLAMEN; uprizori KUD Tržič; Kranj CENTER 18. aprila amer. barv. film SMRTONOSNA STEZA ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma MACHO CALLAGAN ob 20. uri 19. aprila amer. barv. film MACHO CALLAGAN ob 16., 18. in 20. uri 20. aprila ital. barv. film HOMO EROTICUS ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 18. aprila amer. barv. film KAVBOJI ob 15.45,18. in 20.15 19. aprila nem.-sovj. barv. CS film GOYA ob 16., 18. in 20. uri 20. aprila amer. barv. film MACHO CALLAGAN ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. aprila amer. barv. CS film KONJENIKI ob 18. in 20. uri 20. aprila amer. barv. CS film KONJENIKI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 18. aprila amer. barv. film ROP IN PREVARA ob 18. in 20. uri 19. aprila amer. barv. film ROP IN PREVARA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 18. aprila amer. barv. film ZAROTNIKI ob 18. in 20. uri 19. aprila amer. barv. film PLAMEN NAD SMIRNO ob 20. uri 20. aprila amer. barv. film PLAMEN NAD SMIRNO ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 18. aprila amer. barv. film HER-BIE ob 17. uri 20. aprila amer. barv. film HER-BIE ob 20. uri Radovljica 18. aprila špan.-ital. barv. film POGREB TI PLACA SARTANA ob 20. uri 19. aprila franc. barv. film MORILEC TRKA OB ZORI ob 20. uri 20. aprila jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 20. uri Jesenice RADIO 18. aprila ital. barv. film ZLOČIN V TENIŠKEM KLUBU 19. in 20. aprila amer. barv. film ZADNJI BOJEVNIK Jesenice PLAVŽ 18. in 19. aprila franc. barv. film ŠUM NA SRCU 20. aprila ital. barv. film ZLOČIN V TENIŠKEM KLUBU Kranjska gora 18. aprila meh. barv. film ZVEZDA VARIETEJA 19. aprila ital. barv. film ZLOČIN V TENIŠKEM KLUBU Javornik DELAVSKI DOM 18. aprila slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU obilo informacij za vaš oddih karavana 0 posebna turistična številka 112 strani; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10.-din Nepričakovano nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric Anton Bajt Fabolov ata iz Srednje vasi pri Šenčurju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 19. aprila, ob 16. uri iz hiše žalosti Srednja vas št. 30 na pokopališče v Šenčur. Žalujoči: Žena Angela, sinovi Joža, Ivan in hčerka Rozka z družinami ter sin Franci Srednja vas, 17. aprila 1973 Zahvala Vsem, ki so se poslovili na zadnji poti od našega dragega moža, očeta, deda, tasta in strica Jožefa (Pepeta) Sepina se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo sostanovalcem, sosedom, kolektivu strojnih delavnic Železarne Jesenice, mehaničnima delavnicama Planike Kranj, vsem organizacijam, pevcem šenčurskega okteta in kranjskih upokojencev, godbi in govornikoma za poslovilne besede. Iskrena hvala darovalcem cvetja, za izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči Sepinovi Šenčur, 16. aprila 1973 Zahvala Ob prerani izgubi moža, očeta, brata in strica Franceta Tolarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, govornikom, posebno pa zdravniškemu osebju zdravilišča Golnik in zdravstvenega doma v Železnikih. Žalujoči: žena in otroci Vlada, Jožica, Zdenka, Miran in Fanika Zahvala V imenu vseh sorodnikov pokojne Marije Mrak naše ljube mame, stare mame, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, jo spremili na zadnji poti ter pokrili njen zadnji dom z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za zadnje spremstvo in lep pogrebni obred. Žalujoči domači Hrastje, 16. aprila 1973 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Janeza Baseja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč ob težkih trenutkih, sočustvovanje in izrečena sožalja, darovano cvetje ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala č. duhovščini za spremstvo in obred, GD Cerklje, Občinski gasilski zvezi Kranj, KS Cerklje in Poženik ter kolektivom Elektro Kranj, Iskra in Engineering Kranj ter Mercator iz Ljubljane. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena, sinova in hčerke z družinami ter sestra Vasca, 16. aprila 1973 Naš komentar Zakon čimprej v prakso Jutri, v četrtek, 19. aprila, bodo v Ljubljani na razširjeni seji republiške konference SZDL sprejeli družbeni dogovor o nadaljnjem razvoju telesne kulture v Sloveniji. To bo za šport in telesno vzgojo pomemben datum. Sprejet bo vsekakor zelo važen dokument, ki bo rezultat tez o aktualnih problemih telesne kulture v SRS, ki jih je izdala republiška konferenca SZDL, in številnih razprav po občinah in republiki ter pred enim tednom sprejet zakon o telesnokulturnih skupnostih. S tem pa vsekakor ne moremo pričakovati čez noč radikalnih sprememb v telesni kulturi, Pač pa je nujno, da novi zakon oziroma družbeni dogovor (dokument) o telesni kulturi čimprej uresničimo v praksi. Po vseh gorenjskih občinah bo potrebno preiti k bolj intenzivnim pripravam za ustanovitev telesnokulturnih skupnosti. Iniciativni odbori, ki so bili ustanovljeni s tem namenom, se bodo morali lotiti dela temeljito. Seveda pa so za to odgovorni tudi drugi družbeni dejavniki, kajti za telesno kulturo pomenijo sedanji in prihodnji dnevi začetek oblikovanja trajnejšega, seveda bolj pozitivnega odnosa do telesne kulture, kot je bil doslej. Kot je znano bodo temeljne telesnokulturne skupnosti po ob-čmah sestavljali delegati, katerih število bo opredeljeno v statutu, ki bo rezultat samoupravnega sporazuma vseh dejavnikov. Nujno bo treba upoštevati posebne pravice delegatov iz delovnih organizacij, ki bodo prispevale sredstva, in pravic delegatov iz telesnovzgojnih organizacij. Kaže, da bo morala imeti telesno-kulturna skupnost dva zbora: v enem bi bili delegati delovnih organizacij (predstavniki virov sredstev), v drugem pa predstavniki telesnovzgojnih organizacij (uporabniki — potrošniki sredstev). Delegati telesnokulturnih skupnosti se bodo organizirali na ravni občine v skladu z razvitostjo in perspektivami razvoja telesne kulture. Kljub temu pa bi kazalo prilagoditi organizacijo sedanjim področjem telesne kulture in v okviru skupščine ustanoviti posebne organe, ki bi bili odgovorni za dejavnost določenih področij. Zakon o telesnokulturnih skupnostih, čeprav še ni dokončno sprejet, pomeni velik korak naprej v razvoju telesne kulture pri nag Z njegovo vsebino smo lahko zadovoljni in mnogo zreleje gledamo v prihodnost. Nedvomno je zelo pomembna poleg ostalega dokaj jasna formulacija o virih sredstev. J. Javornik Gorenjska nogometna liga V soboto start članov I. razreda ™?adT ekiPfe- ki bodo startale za Pujske prvenstvo v nogometu, bodo č aru. I razreda. V soboto ji- aprila, se bodo v'prvem, spomladanskem kolu pomerili naslednii pan: Podbrezje : Plamen, Rateče3 Preddvor, Trboje : Sava Binvnl^ Jjo, 22. aprila, Primskovo : Kondor dInlStart^ Za prve točke spomladanskega dela prvenstva je lestvica naslednja: Plamen Preddvor Kondor Primskovo Reteče Podbrezje 5 0 wven konkurence Sava B 6 2 0 20: 7 1 15: 7 18:12 10: 8 8:16 6:27 0 4 17:19 4 Ljubljanska conska rokometna liga Šešir: Mokerc 20:13 (6 :4) ŠKOFJA LOKA - Igrišče v Pu-štalu, vreme hladno in vetrovno, gledalcev 100, sodnika Komel in Šetinc' iz Ljubljane. Šešir je povsem zasluženo premagal drugouvrščeno moštvo Mokerc z Iga in se tako oddolžil za jesenski poraz. V prvem polčasu so domačini nekoliko preveč spoštovali nasprotnika in plod take igre je bilo vse preveč izgubljenih žog in napačnih podaj. Tako je bil rezultat ob polčasu le 6:4. Po odmoru pa so se domačini razigrali in neusmiljeno polnili mrežo nasprotnika. Najlepši zadetek na tekmi je dosegel Bregar. Po hitrem samostojnem prodoru je ostro streljal, dosegel zadetek in v naslednjem trenutku mimo presenečenega vratarja še sam priletel v mrežo. Pohvaliti je treba še Oblaka in vratarja Debenca, ki je izvrstno branil. Zadetke za Šešir so dosegli: Bregar 4, Kalan 1, Kužel 1, Oblak 5, Podnar 7, Pokorn 2. I. Novosel Jesenice:Alples 6:2 V tretjem spomladanskem kolu članske gorenjske nogometne lige ni bilo presenečenj. Rezultati: Lesce : Britof 2:5, Jesenice : Alples 6:2, Bohinj : Tržič 2:4, Korotan : Šenčur 1:3. V mladinski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Sava : Triglav 3:2, Tržič : Jesenice 2:2, LTH : Lesce 0:3, Alples : Bohinj 1:5. V vodstvu je Triglav s 14 točkami pred Savo 10 in Jesenicami 9. V pionirski A skupini so se tekme končale takole: Lesce : Britof 5:0, Jesenice : Alples 1:0, Bohinj : Tržič 3:0, Naklo : Šenčur 1:0. Tekma prejšnjega kola Naklo : Lesce se je končala 1:1 in ne 0:1. V vodstvu so Lesce pred Jesenicami. V B skupini so pionirji v sobolnem kolu tekme zaključili z naslednjimi razultati: Preddvor : Triglav 3:8, LTH : Sava 1:6, Primskovo : OŠ L. Seljak 7:1. V vodstvu je Sava pred Triglavom, ki imata vsak po 10 točk. vic do vica brunarica brunarica Takoj zaposlimo raznašalca(ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš «ranj-Primskovo jn raznašalca naročnikom na dom za dostavni okoliš Zaposlitev primerna za gospodinje, upokojence in študente. Slefon^l 280ejema podrtlžnica CGP Del° Kranj' Koroška 16' Lestvica — člani: Tržič 11 7 3 1 35:10 17 Jesenice 11 8 1 2 35:16 17 Šenčur 10 5 2 3 22:17 12 Britof 11 5 1 5 32:28 11 Alples 11 4 2 5 25:25 10 Lesce 10 3 2 5 19:26 8 Korotan 11 3 2 6 16:26 8 Bohinj 11 3 1 7 15:43 7 Naklo 10 2 2 6 16:24 6 P. Novak Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah Ob jubileju v drugo zvezno košarkarsko ligo Košarkarski klub Triglav letos vstopa že v dvajseto leto. V vseh teh dvajsetih letih so pri Triglavu vzgojili veliko dobrih košarkarjev in košarkaric, saj so jih črpali in vzgajali iz domačega članstva. To se jim je obrestovalo, saj so od začetka pa do danes dosegli nekaj odličnih uspehov. Tako je ženska ekipa Triglava leta 1965 osvojila republiški naslov in uspešno prebrodila kvalifikacije za vstop v prvo zvezno ligo v Banja-luki. Tu pa se je zataknilo. V Kranju namreč takrat niso mogli zbrati dovolj finančnih sredstev, da bi njihova ekipa lahko nastopala v najvišjem zveznem tekmovanju. Po odhodu reprezentantk Kodekove, Komacove in Prezljeve k Olimpiji je ekipa vztrajala še par let, nato pa je ženska košarka v Kranju zamrla. Moška vrsta je v letih 1960 do 1962 uspešno nastopala v hrvaško-slovenski ligi. Po ustanovitvi druge zvezne lige pa v slovenski ligi. Člani so si s solidnimi uvrstitvami že dvakrat na kvalifikacijah v Pulju in Trbovljah potegovali za uvrstitev v drugo zvezno ligo. Niso uspeli, toda v jubilejnem letu računajo, da bodo osvojili eno od prvih dveh mest in s tem spet pravico za ponovne kvalifikacije za vstop v družbo najboljših drugoligaških ekip. Omenili smo že, da pri Triglavu sami vzgajajo igralce. Res je! Na vseh osnovnih šolah v občini imajo pionirsko košarkarsko šolo, ki jih vodijo profesorji telesne vzgoje in njihovi aktivni igralci. Skupaj s šolskimi športnimi društvi organizirajo pionirsko košarkarsko ligo, ki pa je razdeljena v dve starostni skupini. Na vseh šolah tako tekmuje nad 300 mladih pionirjev in pionirk, ki že poznajo osnovne veščine košarkarske igre. Menda je ta primer skoraj edini v Sloveniji. Vso skrb pa so spet posvetili ženski košarki, saj bodo po vsej verjetnosti že v jeseni Startali v tekmovanje z mlado ekipo. Začeli bodo spet s pionirkami. Upravni odbor s predsednikom Martinom Koširjem na čelu skrbi, da v klubih delajo v normalnih pogojih, tare pa jih edinole samo eno razsvetljeno igrišče na stadionu Stanka Mlakarja, saj je zasedeno od jutra pa pozno v noč. Menimo pa, da bodo tudi ta problem rešili, saj so košarkarji Triglava lahko za zgled ostalim klubom v kranjski občini pri vzgoji lastnih igralcev. -dh Kranjski republiški ligaš je v nedeljskem srečanju s Slavijo zamudil izredno priložnost za zmago. 5MREKH GORNJI GRAD jnvsak teden 10 NAGRAD V PAS/LIHI Šport med vikendom Tudi minula sobota in nedelja nista bili naklonjeni športnikom, ki tekmujejo na odprtih igriščih. Kljub dokaj lepemu vremenu pa je močno pihalo, toda to jih ni motilo, da se ne bi z vso zagrizenostjo borili za prvenstvene točke. NOGOMET — Kranjski slovenski ligaš je pred praznimi tribunami na stadionu Stanka Mlakarja proti vevški Slaviji dokazal, da pomlajeno moštvo zna igrati nogomet. Vse kaže, da nogometaši Save v ZCNL bolje igrajo na tujih igriščih kot doma. Z vročega igrišča v Litiji so namreč prinesli točko, medtem ko je loški LTH moral v gosteh priznati premoč Primorju. Rezultati: Triglav : Slavija 1:1 (1:0), Litija : Sava 0:0, Primorje : LTH 2:1 (1:1). Pari prihodnjega kola: Železničar : Triglav, Sava : Primorje, LTH : Tolmin. ROKOMET — Tržiški republiški ligaš je v spomladanskem kolu prvič klonil. V Piranu ga je premagal za Tržičane vedno neugodni nasprotnik domači Piran. V ženski ligi je jesenski prvak Alples v Kopru brez težav premagal domačinke, igralke kranjske Save pa so doma klonile v igri z Gorenjem. Rezultati: Piran : Tržič 9:8 (3:4), Koper : Alples 9:17 (4:11), Sava : Gorenje 11:21 (6:10). Pari prihodnjega kola: moški: Tržič : Radeče, ženske: Alples : Slovan, Sava prosta. ODBOJKA — Kamničani so v drugi zvezni Iigi-zahod na domačem terenu oddali dve pomembni točki. Tokrat jih je odpravil Karlovac. Jeseničani pa so doma osvojili obe točki v igri z zeniškim Metalcem. V slovenski moški ligi je Plamen doma izgubil proti Izoli, v ženski pa so bile Jeseničanke tokrat proste. Rezultati: Jesenice : Metalac 3:1, Kamnik : Karlovac 0:3, Plamen : Izola0:3. Pari prihodnjega kola: moški: Spačva : Kamnik, Interplet : Jesenice, Novo mesto : Plamen, Bled : Trebnje, ženske: Jesenice : Novo mesto. PLAVANJE — Zimska bazena v Trbovljah in Ravnah sta bila prizorišče letošnjega zimskega republiškega prvenstva za mlajše in starejše pionirke in pionirje. V ekipni razvrstitvi je med starejšimi pionirji in pionirkami kranjski Triglav zasedel peto mesto, med mlajšimi vrstniki pa četrto. Boljše uvrstitve kranjskih plavalcev v Trbovljah: pionirji: 100 m delfin: 2. Zmi-tek, 200 m mešano: 2. Zmitek, pionirke: 100 m kravi: 2. Sladoje: Ravne: pionirji-A: 100 m hrbtno: 2. Sladoje, 50 m prsno: 2. Jerman, 50 m delfin: 1. Jerman, 50 m kravi: 3. Pet-rič, 100 m mešano: 2. Petrič, pionirji-B: 50 m hrbtno: 1. Sali, 50 m prsno: 3. Mihelič, 50 m delfin: 2. Sali, 100 m mešano: 2. Petrič; pionirke-A: 50 m prsno: 2. Stumberger; pio-nirke-B: 50 m prsno: 3. Skubic, 50 m delfin: 3. BradaSko. ATLETIKA — Na otvoritvenem atletskem mitingu v C d ju je v hladnem in vetrovnem vremenu nastopilo nad 100 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi predstavniki kranjskega Triglava. " Rezultati: moški: 100 m: 1. Ravnikar (Triglav) 10,9, 300 m: 1. Kavčič (Triglav) 35,6, kladivo: 1. Pristovnik (Kladivar) 54,80, 3. Satler (Triglav) 41,40; ženske: 1. Pap-ler (Triglav) 42,70. "dh Trim steza tudi v Kranju Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Kranj in nosilca izgradnje zavoda za izgradnjo športnih objektov Kranj so začeli pripravljati TRIM stezo tudi v Kranju. Le-ta bo potekala od Ovčana do Ilovke in nazaj. Na 2300 metrov dolgi krožni progi s 120 metrov višinske razlike, na kateri bo postavljeno dvajset postaj, se bodo vsi občani lahko rekreirali brezplačno, saj bo objekt dejansko telovadnica v naravi. Predvidoma pa naj bi bila otvoritev rekreacijskega centra že maja. Po okvirnem proračunu naj bi vanjo vložili 50.000 dinarjev. Od tega je občinski sindikalni svet namenil že 15.000 dinarjev. Mladina in taborniki so se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom opravili vsa terenska in montažna dela. Gozdno gospodarstvo Kranj pa je ponudilo pomoč pri odstranjevanju dreves. Gradbeno podjetje Projekt bo pomagalo s strokovnimi nasveti in opravljalo nadzor nad deli. Tako je že do sedaj zbranih 35.000 dinarjev. Ostalo pa naj bi prispevale osnovne organizacije sindikata in odbor za splošni ljudski odpor pri skupščini občine Kranj. Obenem pa so soglasje pri izgradnji dali vsi lastniki zemljišča, Gozdno gospodarstvo Kranj in svet za urbanizem pri skupščini občine Kranj. Upamo, da bodo vsi z zadovoljstvom uporabljali novo progo, saj smo jo vsi v Kranju pogrešali, posebno pa še, ko jo bomo lahko uporabljali tudi pozimi. -dh 11 li Sreda — 18. aprila 1973 Finalna tekmovanja šolarjev o prometu V soboto je bilo v Kranju medobčinsko šolsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. V znanju prometnih predpisov in spretnostni vožnji se je pomerilo 40 tekmovalcev gorenjskih občin. V tem finalnem tekmovanju se je kosalo 20 tekmovalcev iz tretje skupine (to so 5. in 6. razredi) ter 20 tekmovalcev iz 4. skupine (7. in 8. razredi). Najboljši iz četrte skupine so se uvrstili v ekipo za republiško šolsko prometno tekmovanje, ki bo 21. aprila v Celju. Najboljši v tretji skupini so bili: 1. ekipa Kranja, 2. ekipa Radovljice in 3. ekipa Tržiča. V četrti skupini pa so bili najboljši: 1. ekipa Kranja, 2. ekipa Tržiča in 3. ekipa Jesenic. Istega dne je bilo v Kranju prvič tudi občinsko srečanje pionirjev prometnikov. Udeležilo se ga je 13 ekip iz 8 centralnih kranjskih osemletk. Pionirji prometniki, bilo jih je 39, so se pomerili v orientacijskem pohodu po mestnih ulicah, točke pa so nabirali še z opisovanjem prometne signalizacije, kulturno zgodovinskih spomenikov, streljanjem z zračno puško itd. Največ točk so dosegli pionirji prometniki osnovne šole France Prešeren. Najboljše ekipe bodo sodelovale na republiškem srečanju pionirjev prometnikov, ki bo 5. maja v Ljubljani. Takrat bo v Ljubljani tudi, kot že vemo, zvezno šolsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. Pozicijske luči so bele! Nemalo zmede in nevšečnosti je povzročila med vozniki motornih vozil pred nedavnim objavljena nepreverjena radijska vest o barvi smernih kazalcev in pozicijskih luči. V Avstriji je namreč pred kratkim začela veljati odredba, po kateri morajo imeti avtomobili prednje smerne kazalce rumene barve ter da jih je, če je vozilo starejšega tipa, treba zamenjati. Nekateri naši vozniki osebnih avtomobilov so na osnovi takega obvestila, ki je med drugim vsebovalo tudi opozorilo, naj naši državljani, ki potujejo v Avstrijo, to opozorilo upoštevajo, da ne bo nevšečnosti, že zamenjavali stekla. Bela stekla pozicijskih luči, ki so pri več avtomobilih, tako kot na primer pri zastavi 750, tudi smerni kazalci, so zamenjali za rumena ali oranžna ali pa prejšnja bela le prebarvali. Inšpektor za prometno varnost pri UJV Kranj Mirko Derlink pa je o tem zamenja-vanju luči povedal tole. Uredba o rumenih pozicijskih oziroma smernih kazalcih je le avstrijska zadeva in ni v skladu z nobenim mednarodnim dogovorom s prometnega področja. Torej za tuje državljane ne velja, tako kot na primer naš predpis o obveznih zavesi-cah velja le za jugoslovanske voznike. Avstrijski prometni in pa mejni organi so zagotovili, da od naših voznikov in sploh od vseh tujcev ne zahtevajo upoštevanje omenjene odredbe. Vozniki, ki so že zamenjali bela stekla pozicijskih luči za rumena, oranžna ali rdeča, pa utegnejo imeti težave pri tehničnih pregledih vozil. Tako opremljena vozila bodo namreč na pregledu zavrnili, ker vozilo pač ne bo opremljeno v skladu z našimi predpisi. Predpis o oranžni barvi prednjih smernih kazalcev bo veljal šele za novo izdelana vozila, ki bodo v prometu od 1.1.1974 dalje. L. M. Novem mestu. Na srečo sem šel tri dni prej v prekomando in zato sem ostal živ. Po vojni sem se spet zaposlil pri železnici. Menim, da brez koles ne morem živeti. Tudi dva moja brata in oče so bili zaposleni pri železnici. Ne zdi se mi pravilno, da pri železnici marsikoga izšolamo, mu damo štipendijo, potem pa nam uide drugam. Železnici bi morala dati družba več pozornosti, posebno pa mladim, ki se zanjo odločajo.« Nepravilno prehitevanje V ponedeljek, 16. aprila, popoldne se je pripetila na cesti drugega reda v bližini odcepa ceste za brniško letališče prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Frido Klemene (roj. 1944) iz Olševka je vozil proti Mengšu. Ko je začel prehitevati neki kombi, je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Jože Zabjek (roj. 1939) iz Ljubljane. Voznik Klemene je zaviral, da bi preprečil nesrečo, pri tem pa je njegov avtomobil zaneslo v levo v Zabjekov avtomobil. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 15.000 din. Zapeljala s ceste V ponedeljek, 16. aprila, ob 22.50 se je na cesti tretjega reda med Kamno gorico in Lancovim pripetila prometna nezgoda. Jože Svetina (roj. 1940) iz Lancovega je dovolil Valeriji Beguš (roj. 1955) iz Krope voziti svoj avtomobil, čeprav je vedel, da nima vozniškega izpita. V blagem levem ovinku je voznica zaradi neprimerne hitrosti izgubila oblast nad vozilom. Avtomobil je zaneslo na travnik, kjer se je večkrat prevrnil in zadel ob kozolec. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. Utrujen voznik V soboto, 14. aprila, ob tretji uri zjutraj se je na cesti prvega reda v Dovjem pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in zaradi utrujenosti voznika. Voznik osebnega avtomobila Stjepan Pavlikovič (roj. 1943) iz Zagreba, začasno na delu v Zah. Nemčiji, je vozil od Mojstrane proti Jesenicam. V Dovjem je pri hiši št. 7 zapeljal na desno stran s ceste, trčil v mostno ograjo in se nato prevrnil v potok. V nesreči sta bila voznik in njegova žena lažje ranjena, sopotnik Vilko Jameršič iz Zagreba pa težje. Vse tri so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode je za okoli 30.000 din. V nedeljo, 15. aprila, je bila v Ljubljani osrednja proslava ob dnevu železničarjev. Na njej so podelili zlate, srebrne in bronaste značke za 30-letno, 20-letno in 10-letno službovanje pri Združenem železniškem transportnem podjetju Ljubljana. Med nagrajenci so bili tudi Gorenjci, in sicer so gorenjski železničarji dobili dve zlati, dve srebrni in eno bronasto značko. Ker je dan železničarjev za našo družbo pomemben praznik, smo tri gorenjske nagrajence izbrali za današnjo rubriko. Jože Dolinar, 56 let, doma iz Križev, avtodisponent na kranjski železniški postaji: »Do železnice sem imel vedno veselje in zato sem se 6. januarja 1942 pri njej tudi zaposlil kot pragovni delavec v Kranju. Po smrti skladiščnika v Tržiču sem prišel na njegovo delovno mesto. Na sedanjem delovnem mestu v Kranju se ukvarjam s prevzemom in prevozom pošiljk za razne stranke in delovne organizacije. Na dan odpremim in sprejmem tudi od 12 do 15 kamionov blaga. Pri tem imam zelo veliko blagajniških poslov. Čeprav so se osebni dohodki in razmere pri železnici menjavali, sem vztrajal. Menim, da je sedaj naša železnica na poti k izboljšanju. Izogibamo se administrativnih mer in želimo, da dostavimo blago potrošniku ali naročniku do vrat. Blago od vrat do vrat je naše načelo.« Srečko Kokalj, 50 let, doma iz Podnarta, transportni komercialist: »K železnici sem prišel 3. marca 1942. Najprej sem bil v brzojavnem uradu kot telegrafist v Ljubljani. 9. septembra leta 1943 sem Šel v partizane. Bil sem borec 4. bataljona Cankarjeve brigade, katerega borci so popadali v Javorici pri Jože Kuhelj, 45 let, iz Tržiča, zaposlen kot blagajnik na izpostavi železniške postaje Kranj v Tržiču: »Doma nas je bilo veliko otrok, zato sem si poiskal kruha pri železnici. V Žužemberku, od koder sem doma, me je vodila pot v Ljubljano, nato pa v Tržič, kamor sem prišel leta 1959. Menim, da pomeni železnica v mojem življenju vse. Pri njej ser, začel in pri njej hočem ostati. Nimam se kaj pritožiti. Mislim, da so se tudi osebni dohodki izboljšali in da je železnica še vedno pomemben člen v našem prometu. Na svojem delovnem mestu v Tržiču (čeprav je bila do tja železnica 1967. leta ukinjena) sprejmem še vedno tudi do 13 kamionov blaga dnevno. To pomeni, da smo železničarji še vedno pomemben člen v naši transportni verigi.« J. Košnjek Moški pevski zbor tovarne Iskra Kranj, ustanovljen pred dvema letoma, se je minulo soboto, 14. aprila, zvečer v koncertni dvorani delavskega doma prvič predstavil širšemu občinstvu. Njegovi člani so ob sodelovanju gostov, barito-nista Janeza Majcenoviča in basista Roka Lapa ter godbe milice iz Ljubljane, zapeli 17 narodnih in umetnih pesmi. Dirigiral je zborovodja Janez Močnik. Čeprav so Iskrin ansambel sestavili z namenom, da bi povzdignil slovesnosti ob praznovanju petindvajsetletnice podjetja, pa kasneje ni razpadel. Škoda bi ga bilo razpustiti, so menili odgovorni. Škoda zato, ker bi se lahko s pridom vključil v kulturniška prizadevanja komune. Jeseni lani je začela skupina trdo vaditi. Na številnih manjših nastopih in na letošnji proslavi dneva žena je dokazala, da trud ni bil zaman. Prav do podobnih mnenj so v soboto prišli poslušalci v dvorani delavskega doma. Očitno je, da bo zbor v sedanji zasedbi dosegel še velike uspehe, (-ig) — Foto: F. Per dan Koncert moškega pevskega zbora Iskra