Ąo\ mT,I i?n KATOrBKlMI Policaj postal duhovnik. Bivši vojak v svetovni vojni in potem policlst v Čikagi Daley Je bral dne 22. marca t. 1. prvo slovesno sv. mašo. Za mnoge njegove tovariše, ki so služili z njim od 1. 1919, je bilo razumljivo presenečenje, ko jim je povedal. da y kratkem izsto- pi iz policijske službe, ker bo dne 21. marca posvečen v duhovnika. Da je prišel do ta stopnje, je ve&krat med svojo službeno dobo jemal daljše dopuste, ki jili je uporabil za to, da je študiral v seminai*ju sv Bonaventure. »Oddal bom svojo zvezdo in vam dal svoj duhovniški blagoslov istočasno.« je delaj Daley svojim tovarišem policistom. Salezijanski misijonar postal gobav. V Borbecku pri Essenu na Nemškem živi v mali hišici ločen od ostalega sve ta, salezijanslii pater, ki se je pri strežbi gobavcev v Kolumbiji sam okužil in obolel. K njemu prihajajo samo tri ose be: zdravnik, dušni vodnik in strežuica, ki se je za to službo prostovoljno javila. Pater je prebil že dve leti v izolirni baraki hamburškega instituta za tropske bolezni. Sedaj so oblasti salezijancem dovolile, da gobavega patra sami negujejo v posebni, ločeni hiši. Dcber nank. Pod tem naslovom piše belgrajsko glasilo ruskih izseljencev: »Novoje Vremja« o volilnem pismu dunajskega nadškofa kardinala Piffla, ki je ob priliki avstr. parlamentarnih volitev dne 9. januarja vernike opozarjal na nevarnost boljševiških na ukov za družino in Cerkev ter priporoča »krščansko in Cerkvi zvesto katoliško stranko«. List izvaja: »To pismo nekam čudno doni na naša ušesa. Ruski izobraženci so bili prepričani, da mora Cerkev ostati izven politike in strank, da ne sme v politiko poseči tudi takrat, če grozi slednja uničiti vse moralno, splošno človeške temelje in torej Cerkev saino. Zapadnoevropski katolicizem ne pozria tega predsodka. Odkrito in ne da bi se zmenil za očitke o strankarstvu, povsod, na prižnici in v parlamentu, se bori zoper javne struje, ki nasprotujejo Kristusovim naukom. Ta borba je uspešna. Katoliške stranke igrajo v Evropi velepomembno vlogo, ker zajezujejo naval protikrščanskih naukov in ščitijo osnove kulturne človeške družbe ...« Ruski list priporoča pravoslavnim naj posnernajo katoliški zgled. Policija moderne afriške zamors-ke države Liberija je našla v gozdu pred kratkem še-st zastrupljenih zamorcev, ki so po&tali žrtev božje sodbe, kakor je bila to splošna navada v srednjem veku. Osumljeni &o bili tatvine in &o se morali podvreči preizkušnji z zastrupljenjem. S pravo novodobnostjo je civilizacija Liberije prav na tenko po-barvana. Najbolj temna babjevernost je Mružena tesno 3 krščanskimi navadami. V pravnem oziru niso božje sodbe pri Liberijcib. nikaka redkost. Priljubljen je tudi poskus z ogT-jem. Obdolženemu nadl-gnejo spodnji del desne roke z oljnato mažo iz palmovih koščic in perja. Nato razgrej&jo v železnem loncu palmovo olje do vretja in vržejo na dno pi&kra kamen. Obtoženi mora z namazano roko dvigniti iz vrelega olja kamen Ako ga je res prinesel, ga mora položiti še y. usta. Ako se pri tem poskusu obžge, ]e kriv. Če pa prestoji srečno to preizkušnjo, kar se tudi večkrat zgodi, ga oprostijo obdolžitve. Mnogo opasnejša nego opisana pa je preizkušnja 3 strupom, katero je mogoče izvesti na zunaj ter na znotraj. Obdolženca prešibajo do krvi s šibami od strupenega grmovja in čakajo, ča se koža vname. Ali pa zaprejo za preizkušnjo določeno žrtev čez noe v kočo, kjer se mora postiti in zjutraj jej dajo izpiti med vodo namešani strup. Ako obdolženi strup izbruha, je nedolžen. Če se mu pa to ne posreči, ga prepustijo majki smrti, ki obračuna z njim kje na samem v gozdu.