12. štev.
V Kranju dne 21. marca 1908.
IX. leto.
Političen in gospcdarskj lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poiti za celo leto i K, aa pol leta i K, za druge drŽave stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi».
Izhaja vsako soboto - zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 9,0 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 viu., če se tiska enkrat, za vačkrat znaten popust. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Po volitvah na Gorenjskem.
i.
Upamo, da so se sedaj duhovi že toliko pomirili, da lahko izpregovorimo par besedi o volitvah za deželni zbor v mestni skupini na Gorenjskem sploh po znanem receptu: dokazi jasni, dobri prijatelji.
€ Slovenska ljudska stranka* na Kranjskem bila si je vsled svojega večletnega doslednega delovanja v političnem oziru skoraj gotova zmage na celi črti v kmetiških občinah. Da pa niso bila sredstva, ki se jih je ta stranka ravno pri tej volitvi posluževala, povsem zakonita — o tem bi se dalo pisati mnogo, mnogo. Oa je bilo glavno sredstvo pri tej agitaciji zloraba vere — je umevno. Dokazov bi lahko navedli na stotine.
In ta vapeb, ki ga je ljubljanski osrednji volilni odbor »Slovenske ljudske stranke* imel že davno kakor nekaj gotovega, je naravnost opijanil gotove .politične taktikarje» in izdali so parolo, nekaj mestnih mandatov moramo dobili v svojo pest, veljaj kar hoče. Zadnji čas je, kajti sedaj — ali pa nikdar več ne. Razni pojavi v vodstvu .Slovenske ljudske stranke*, kakor tudi obča nezadovoljnost med volilci «Slovenske ljudske stranke* — to vse je vplivalo tako na .politične taktikarje*, da so poskusili zadnje sredstvo — da obdrže vsaj sedaj se za nekaj let moč v roki, da zdrobe zavednost meščanskih volilcev. A ravno ves manever, ki so ga napravili ti »politični taktikarji* za mestne volitve, je jasno pokazal, da so bili ti .politični taktikarji* slabi politični voditelji, kajti vzgojeni so ti voditelji prav enostransko in slabo, ker mislijo, da so mestni volilci čisto enaki volilcem kmetskih občin in sli so na delo po znanem geslu:
Postavimo jim kandidate in volili jih bodo.
Id čez noč so zrastli ti kandidatje na slovenskem političnem polju, oziroma na papirju .Slovenca* pod firmo .neodvisni kandidatje*. Edino izjemo sta delala ljubljanska dva .neodvisna kandidata*, ker ima stranka, ki ji pripada eden teh kandidatov lastno glasilo — oglasila sta ta dva kandidata svojo željo tudi v tem glasilu.
.Neodvisnost* je sicer lepa lastnost, a mora biti v resnici neodvisna, a ne samo krinka, kjer se skrivati kar dve čudni cvetki, želja po lastnem dobičku in želja uničiti svojega političnega nasprotnika.
Na Gorenjskem v mestnih skupinah se je ta manever docela ponesrečil, akoravno so bili resnični povzročitelji teh dveh kandidatov popolnoma uverjeni, da zmagajo, če ne v obeh skupinah, vsaj v eni, to je v radovljiški - trf iški - kamniški skupini. V* tem nas potrjuje dejstvo, da se je mnogo stav napravilo na prej imenovano kandidaturo.
•Slovenska ljudska stranka* je dolgo, dolgo iskala kandidata, ki bi hotel nesti svojo kožo v mestni skupini Radovljica, Tržič, Kamnik v politični ogenj zanjo. Slednjič se je iztuhtala v politično brihtnih glavah troperesne deteljice Piber in kompanija. Ta trojica bohinjskih bogov si je v svoji bohinjski omejenosti mislila, da so volilci mestne skupine Radovljica-Tržič-Kamnik takih lepih lastnosti, kakor so bohinjski. Menda je upala ta trojica, aa bodo volilci te mestne skupine kar klicali, da jim popiše glasovnice, kakor se to praktična po kmetih.
Slednjič so našli vendar kandidata v osebi c. kr. oki. glavarja radovljiškega O. pl. Detele. Ne motimo se preveč, da se je dal O. pl. Detela zapeljati tej trojici edino le radi preintimnega
prijateljstva do te trojice in nam seje mož takoj zasmilil, kakor hitro se je udinjal .Slovenski ljudski stranki*, ker smo takoj vedeli, da je mož, ki je sicer kakor zasebna oseba vsega spoštovanja vreden, zgubljen in kakor politik za večne čase ubit.
Ako je mislil O. pl. Detela v istim nastopiti kakor neodvisen kandidat vsled lastnega nagiba, naj bi bil nastopil, a ne smel bi poslušati sladkih besedi omenjene politično nezrele trojice, temveč mož naj bi raje sklical zaupne shode c kr. uradnikov in merodajnih izobraženih meščanov ter na podlagi teh zaupnih shodov storil oni usodni korak, korak na politično bojno polje. In prepričani smo, da bi O. pl. Detela ne doživel take blaraaže, kakor jo je doživel.
In da je bil kandidat O. pl. Detela v resnici kandidat združene koalicije klerikalcev, c. kr. vlade in kranjskih psevdo-Nemcev, o tem nas prepričuje vsa agitacija, ki se je razvila njemu v prilog. Vse «Slovenčevo> bobnanje, ki se je culo one dneve o kandidatu pl. Detel % je bilo naravnost smešno, da ne rečemo otročje. In višek politične naivnosti je bila zaupnica, ki je krožila oni čas med kmetskimi župani radovljiškega okraja. Ako so imeli voditelji .Slovenske ljudske stranke* v resnici čiste namene z osebo O. pl. Detele, bi ga gotovo postavili v onem okraju kandidatom deželnega poslanstva, kjer kraljujejo oni župani, ki so podpisali ono usiljeno zaupnico, ki se je itak skuhala v pre-modri glavi omenjene trojice. Uverjeni smo, da O. pl. Detela duSevno vsaj doseza, ako že ne nad-kriljuje poslanca Pogačnika.
Naravnost čuino, da ne rečemo kaj hujega, je bila zloraba, ki jo je .Slovenec* uganjal na račun O. pl. Detele s častno diplomo radovljiškega obč. zastopa. Menda je krvava dolžnost vsakega
PODLISTEK.
Brodkovskl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Beneš-Sumavsk^; poslovenil Avgust Petrič. Dalje.
„Ako ne bode ničesar, kar bi nasprotovalo moji dolžnosti kot občinskega pravnega zastopnika, prav rad varujem vaše tajnosti," je obljubil doktor.
.Oprostite tedaj," je nadaljeval doilec, upi* raje svoj pogled na mladega odvetnika, »da vam povem, kar si mislim. Citam v vaših očeh, da vaša častiželjnost hrepeni po mnogo višjem, nego da bi do smrti ostali tukaj-le odvetnik. Mlad, krasen mož ste, izboren družabnik in dober govornik. Višjo vlogo hočete v istini igrati, postati politik. Ne jezite se, da govorim tako smelo," se je opravičeval priklonjeno gost, gladeč si redke m osivele lase nad čelom. .Poznam nekoliko ljudi in razmere. Ne razumel bi vas, če ne bi hoteli enkrat zastopati našega okraja v zbornici. Vendar da postanete poslanec, postaviti se morate najprej občini na čelo. Sedanji župan bi mogoče dopustil, ako bi stopili v ožjo zvezo z njegovo rodbino —- ali ustavljal bi se vašim naklepom zopet Kanjak, in nasprotno, ako bi se spoprijateljili s njegovo rodbino, zvalite nase jezo • Pejčobovc strani, Verujte mi, gospod doktor,
s sedanjimi strankami v mestu izhajate lahko dotlej dobro, dokler se ne odločite za eno izmed njih. Kakor hitro pa napravite to, se vrže druga na vas in uniči najlepše vaše namene. To je moje prepričanje."
Doktor se je presedal na stolu pri Albrechto* vem govoru. Vendar gost se ni dal motiti od njegove nestrpnosti in njegove besede so zvenele tem lepše in tem bolj prepričevalno in se kradle s svojo logiko naravnost v njegovo mišljenje, ko mu je razkladal, da se pri dosedanjih razmerah ne more pri vseh svojih izvanrednih lastnostih nadejati, da bi prišel v kratki dobi v ospredje.
„S sedanjimi strankami ne gre," je kočal z naglasom. »Na svojo roko morate delali in polastiti se sam tega, česar vam ne odstopi nobena stranka prostovoljno."
Izpremenil je glas in dostavil gorko: »Tako bodete, gospod doktor, ravnali najbolje v pro-speh občinstva." £
Prijel ga je za roko in dostavljal, gledajoč mu zaupljivo v oči: »To sem smatral, gospod doktor, za svojo dolžnost, da Vam povem."
.Mogoče, da imate v marsičem prav," je rekel doktor resno, »vendar jaz nočem prinašati sem boja, in upam, da se najdejo druga pota, da napravim mestu usluge."
»Mislim, da ne pojde tu brez boja," je odgovoril Albrecbt in začel znova razkladati, kako težko stoka mesto pod tiranstvom župana in
prvega svetovalca, ki merita vse koristi občinstva po svojih lastnih dobičkih.
To ni bila gola izmišljotina.
Vedno sta se borila med seboj, vedno vohunila, vedno sta bila pripravljena k odločilni bitki na katerem polju. Župan, ki je imel mehkejšo naravo, je trpel pri tem neprijateljstvu bolj nego prvi svetovalec, dasi je bil tudi on pod vplivom svoje žene in moral v občinskem odboru delati po njeni volji. »Naj se trgajo," je pravil Kanjak, »saj se lahko vedno, kedar bode treba, zedinimo s Pejčohom. V takih razmerah sta mesto župana in prvega svetovalca vladali v mestu njuni ženi in ker je navadno ena stranka ovirala drugo in ji kazila njene dobre naklepe, se ni moglo izvršiti v Brodkovicah nič občekorist-nega. Uprava občine se je omejevala na najnujnejše zadeve. Nihče ni mislil na stavbo nove šole, dasi se je stara že skoro podirala, ali na tlakovanje glavnih ulic in trga, na popravo občinskih cest, na zgradbo novega mostu i. t d. Razumljivo je tedaj, da ni pri tej brezbrižnosti nikomur padlo v glavo, pobriniti se, kako bi se pomnožili občinski dohodki, kako bi se oživili tedenski in letni trgi, in kako bi se vzbudila v mestu obrt in se povzdignilo blagostanje prebivalstva.
Mladi advokat je radovoljno priznaval, da Albrecbt presoja dobro stvari, in da je on mo#|
vestnega c. kr, okr. glavarja, da skrbi za okraj, ki mu je izročen po želji najvišjega glavarja v oskrb. In če mu je obč. zastop radi mesta izročil diplomo častnega občanstva, jo mu je menda izročil kakor človeku in ne kakor plačanemu uradniku. Ako je bil O. pl. Detela v resnici neodvisen kandidat, potem bi si sploh prepovedal vsako hvalisanje po .Slovencu* in vsako tako zlorabljanje osebnih stvari, kakršne je bilo ravno zlorabljanje one častne diplome. Vsaj bi moral vedeti, da ima .Slovenska ljudska stranka* v svojih bojnih sredstvih klic: .Namen posvečuje sredstva*.
In da slednjič ne more iti c. kr. uradništvo sploh s stranko, ki je klicala nekoč v ravno oni zbornici, kamor je hotela poslati O. pl. Detelo, da c. kr. uradništvo nič ne dela, temveč edino le žre, žre in žre — z ono stranko, ki stavi take, naravnost škandalozne interpelacije o slovenskih sodnikih, kakršna se je vložila po poslancih Jaklič in drogovi — je lahko umevno. In res, lahko rečemo, naraven odpor c. kr. uradništva napram tej kandidaturi je bil tako umesten in tako upravičen, da se more nad tem odporom zgražati le človek, ki mu je c. kr. uradniška suknja le sredstvo, da se preživlja, in tak Človek nima trohico stanovskega ponosa.
Da je bil O. pl. Detela dalje kandidat c kr. vlade, one vlade, ki ne da slovenskemu narodu niti najpotrebnejših stvari, ne šol, ne uradov niti drugega — bi lahko navedli tehtne dokaze. In da se je zavedno meščanstvo uprlo z vso odločnostjo nakani, iztrgati iz rok temu meščanstvu edini zastop, kjer se lahko pove v brk oni vladi, ki tako brezobzirno tepta najperečeje naše zahteve, je umljivo.
In da je bil slednjič O. pl. Detela kandidat ultranemske stranke, navajamo le suho dejstvo, da so dobili vsi pristaši nemške stranke — tako v Radovljici, Tržiču kakor tudi Kamniku — kakor se nam poroča — zadnji dan pred volitvijo sledečo značilno brzojavko: Prosimo: volite Detelo. —• (Er-suehen, den Detela zu wahlen. Deutsche Partei-leitung). — Da se je tu oživel čut domovinske ljubezni v vsakem čutečem Slovencu, je taka naravna posledica, da naravnejša biti ne more. In slab tak Slovenec, ki mu ne vzkipi pri takem postopanju kri in ne pograbi mokre cunje ter napodi onih izdajic, ki hočejo izročiti duševno in gospodarsko nenasitnemu nemškemu molohu. V očigled oni brzojavki priporočamo .Novi Dobi* in njenim duševnim voditeljem, da se potrudijo pri prvi priliki na ono mesto, ker dobe lahko vpogled v volit v ene akte, koliko nemških glasov je dobil narod no-napredni poslanec dr. Vilfan. Za vsak nemški glas darujemo f>0 kron za volilni dolg Novodobašem.
Boj, ki se je zbojeval v mestni skupini Rado vlj ica-Tržič-Kamnik, ni veljal osebi kandidata O. pl. Deteli, temveč klerikalno c. kr. vladni-nemški koaliciji.
o katerega osebnih lastnostih si je napravilo mogoče mestece napačno mnenje.
Končno se je pripravil bivši davkar k odhodu. Vstal je s sedeža in rekel podavši roko doktorju:
.No, a kako bode z mojo pravdo?"
.Pravil sem vam," je odvrnil doktor stanovitno, „ua je po mojem prepričanju popolnoma izgubljena za vas."
.A kaj, če dokažem s pričami," je hitro iz-pregovoril Albrecht, .da si je že moj tast lastil ta travnik, da se je občina poravnala ž njim o njem in da stvar ni bila rešena le vsled njegove smrti?"
Odvetnik je ostrmel.
»Pred koliko leti je umrl vaš tast?" je vprašal za trenotek.
.Pred dvanajstimi leti," se je glasil odgovor,
.A kdaj je prevzel to posestvo?"
.Tri leta pred svojo smrtjo, tedaj pred petnajstimi leti."
.Občinska cesta pa je bila zgrajena pred dvanajstimi leti," je vskliknil odvetnik. ..Iz tega vidite, da so tudi za ta slučaj slabo podprte vaše zahteve."
.Mislite, gospod doktor?" je vskliknil Albrecht, pogladil si je brado in rekel: .Torej, ker se je lotil te zadeve tako izboren pravnik kot ste vi, bodi ji hiter konec. Odstopim od te pravde. Vendar povem vam," je dodal s poklonom, .da ne bi kapituliral pred nikomur drugim tako lahko."
List za preprosto ljudstvo.
(Dopis.) .
V zadnjem času se razpravlja v našem časopisju, kako izdajati list za preprosto ljudstvo. Cuje se nekaj o fuziji manjših listov. Zopet drugi se poganjajo, naj se privzame oficijelno ta ali oni list, ki bi imel vodilno vlogo.
Ni mi znano, kako stoje šanse in mnenje «za kulisami» ter kako bode izpadla odločitev. Dovoljujem si pa priobčiti svoje osebno mnenje in to mnenje vlada tudi pri ljudstvu na deželi, kar mi je prav dobro znano. V mislih imam seveda list, ki bi bil namenjen našemu kmetu.
Privzeti kak dosedaj izhajajoč list in istega toliko preustrojiti, da bi bil pisan v kmečkem smislu, bi bil ponesrečen poizkus, kajti ne eden, ne drugi ni bil dosedaj tako urejevan in pisan, da bi mogel na kmetih pridobiti tal. Smer in vsebina listov se ravna po naročnikih in to so v večini po mestih in trgib, zato so pisani v meščanskem, buržoazijskem smislu in duhu.
List, namenjen kmečkemu ljudstvu, da si pridobi naročnikov in bralcev, mora biti pisan in urejen na strogo kmečko razrednem stališču. Tak list, ki bi bil skupno glasilo kranjske kmečke stranke, bi prišel mnogokrat v resen konflikt in navskrižje z meščanskimi listi in tudi z onim, ki bi spravili radi vse sloje prebivalstva v eno vrečo. Na ta način bi postal vsaj odkrit boj brez vsake umetne hinavščine. Da imajo čahi močno agrarno stranko, to delajo njih stanovski listi, predvsem «Venkov». Tudi Goričani se imajo veliko zahvaliti listu «Naš glas*.
List bi moral stati tako odločno na kmečkem stališču, da se iz vsake vrste, celo iz vsake črke vidi cel kmet, kot bi prišel ravno od svojega tru-dapolnega dela, magari čeprav z gnojnimi vilami v rokah.
Trebalo bi skrajne odločnosti. Kakor hitro smo culi, da so sedanji zastopniki le samo zastopniki meščanstva, yerno pri čem da smo. Klerikalizern s potuhnjenim imenom .Slovenske ljudske stranke* se bode pa v teku par let tudi popolnoma razkrinkal. Da ga slečemo do golega, temu bi služil ravno tudi novi list. Tako bi bil napravljen začetek sedanjemu slepomišljenju in medsebojnemu varanju.
Pri novem listu bi morala biti takoj zunanja oblika prikupna in ne tako okorna, kakor je v navadi pri sedanjih. Na finost papirja se ni ozirati. Kmet gleda bolj na kvantiteto vsebine, nego na kvaliteto. Dolgost in širokost .Kmetovalca* ugajata.
Trebalo bi mu risane glave z alegoristično-kmečkim značajem, htočako naj bi imel primerne podobe pri oddelkih: politika, dopisi, novice i. t. d. Glede vsebine je omeniti: Krepko pisan uvodni članek (»Domoljubu* veljaj v tem ozira vsa časti), zanimiv pripovedni del, v katerem bi pa sanjavi modernisti ne smeli imeti prostora, dopisi iz cele dežele, tudi labko zanimivosti iz sosednjih dežel
Doktor je bil prijetno presenečen vsled te odločitve. Pri razhodu sta si oba uljudno stisnila roki.
Albrecht je bil zadovoljen z izidom pogovora, prepričan, da je napravil dober vtis. Doktorja je veselil prvi njegov vspeh, ki ga je dobil tako lahko. Bil je uverjen, da se nemalo povzdigne njegov glas, ko izve ljudstvo, da se je Albrecht umaknil pred njim. O tem gospodu je sodil sedaj mnogo ugodneje, kakor pred svidenjem. V.
Mirno je teklo življenje v Brodkovicah, mirno, enostavno, brez prememb, in ta mir kakor bi vspaval duha. Dogodki, ki so drugod vznemirjali silno misli ljudi, so dospeli sem kakor slab odmev oddaljenih prigodkov. Tu se ni zgodilo ničesar, kar bi razjarilo misli ali razburilo kri. Danes je bilo kakor včeraj in jutri. Zlasti kdor je bil zapit, bodisi uradno ali vsled drugega poklica, le za svoje štiri stene, se je komaj vedel na dolgo ubraniti učinkom enostavnih tega malomestnega življenja.
Kubala seve ni občutil doslej duhomornega dolgočasja, ker je Karla vedno bolj prevladovala njegov duh in srce, a vsakdanji jutranji izprehodi v bližnji gozd, so ga osveževali tako, da mu ni niti prišlo v glavo premišljati, bi-li moglo življenje v malem mestu imeti tudi svoje dolgočasne, senčnate ali nevesele strani.
Nekega jutra je šel zopet v gozd. Bilo je po kratkem ponočnem dežju, ki je namočil ponekod
ali držav, novičar naj bi bil razdeljen po okrajih, imel bi lahko raznovrstna vprašanja in odgovore, smešnice, uganjke, od časa do časa rebus, ter bi dobivali rešila za nagrado kako knjigo. Tako bi imel raznovrstno .tvarino in bi so sčasom zelo priljubil radi ugank in rešitev posebno pri mladini, na katero je treba polagati vso pozornost. Saj up je le na mladini, na starejšo generacijo ni misliti radi pridobitve; kar je napredno, je že; za pridobitev teh se ni treba truditi.
Izhajati naj bi pričel prav ponižno, podobno prvo vsklilim pomladanskim cvetkam. Čeprav na 14 dni enkrat; pogosteje bi se prikazoval, ko je gmotno popolnoma osiguran in mu obstoj zagotovljen, ter bi razširil svoje korenine po celi deželi. Dobro bi vplivale razne pridejane podobe k spisom.
Seveda bi bilo rešiti vprašanje, kje naj so tiska; da pride uredništvo v prave roke in kako dobiti stalnih sodelavcev. Gotovo pa je, da bi v7gojil v najkrajšem času po deželi obilico poro-čeva'cev in dopisnikov.
Najtežje bi bilo z vprašanjem, pridobiti takega finančnika, da bi izkazal vsak dan dobro gmotno stanje, v dolg bi se ne smel spuščati. To je umetnost, katere bi se ne smelo prepustiti vsakemu kričaču. ki bi znal bolj podirati, nego zidati.
Oblika izpeljave bi bila najprimernejša: zadružni način. Čisto sigurno se dobi takoj prvi dan 100 članov, ki bi vplačali delež po 10 K z eno- ali dvakratnim poroštvom. Delež ostane itak last člana, toraj bi pričel list izhajati lahko iz lastne moči, brez vsake pomoči od kod drugod.
Jožef Jenko.
_Gospodarski del, g
□□□□□ -
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
Preden razpravljamo o eskomptnem poslu, ki splošno pri bankah zavzema prvo mesto, hočemo se še nekoliko pomuditi pri merodajnih bankovnicah posameznih držav.
Najstarejša bankovnica na svetu, ki je zado-bila večji pomen, je angleška banka (Bank of England). Ustanovljena je bila leta 1694. po načrtu Škota VVilliama Pattersona. Njena prvotna glavnica je znašala 1,200.000 funtov šterlingov, katera glavnica se je posodila državi, za kar je banka dobila pravico izdajati bankovnice. L. 1697 je banka zvišala svojo glavnico na 2,201.i 71'/?, pozneje na 9 8 funtov šterlingov. Čeprav so v osemnajstem stoletju nastopili večkrat kritični časi za banko, vendar je mogla vedno zamenjavati svoje bankovce. V februarju leta 1797. pa je vsled revolucijske vojske njen zaklad v gotovini padel na 1,086.170 funtov šterlingov, dočim so znašali njeni bankovci v obhodu (obteku) 9,674.780 funtov šterlingov; zato jo je država odvezala dolžnosti,
prašna tla. Žarki ranega solnca so s soparo, ki se je dvigala iz zemlje, tkali modrosivo tančico, ki je pokrivala celo pokrajino. V gozdu je bilo prijetno, drevesa, grmovje in gozdna tla so iz-hlapevala razkošen vonj, tiči so prepevali za stavo in vrhovi dreves se pripogibali v lahkem šumu ranega vetriča.
Kubala je vdihaval s pohnimi dihi gozdni vonj in čut, ki je napolnjeval njegove prsi z mladeniško svežostjo, ga je silil, da bi zavriskal v jutranji vzduh za stavo s krilatim svetom. Začel se je oglašati in se vdal petju, da je odmevalo po gozdu.
Pevajoč je stopil iz smrekovega mladičja na pot, hoteč se vrniti v mesto. V tem je zapazil, da stopa proti njemu neka neznava deva. Bila je ogrnjena z lahkim, elegantnim plaščem pepelnate barve in na glavi je imela slamnik. Stopala je polagoma, drže v roki knjigo; ko je zagledala doktorja, je dvignila glavo nekoliko, a jo takoj zopet sklonila nad knjigo. Kubala je umolknil in obstal lik poleg steze, po kateri je morala priti neznanka mimo njega.
Že se je bližala. Krasna blondinka je bila, ki mu je bila docela tuja. K brodkovski honoraciji gotovo ni pripadala. S pogledom, vprtim v knjigo, je prihajala elastičnih, elegantnih korakov vedno bližje. Že je bila le tri korake od njega. Uljudno se je odkril. Pogledala ga je, in on je videl nenavadno krasen obraz. Vonj z njene obleke ga je obdajal. Bil je to nežen in lahek vonj, ali
priloga »Gorenjcu" it. 12 Iz I. 1908.
bankovce zamenjavati v gotovini. Posledica temu je bila, da so bankovci padli v kurzu na 75 in celo na 71 odstotkov imenske vrednosti. Ta doba takozvane bančne omejitve (Bank-restriction) je trajala do leta 1821., ko je banka zopet prišla v položaj, zamenjavati bankovce v gotovini, in sicer v zlatu. Leta 1816. se je bančna glavnica zvišala na 14,553.00J funtov šterlingov.
V dobi bančne omejitve so nastale razne druge bankovnice na deželi, ker je bila prosta izdaja dovoljena, toda velik del teh bankovnic je uničila gospodarska kriza, ki je nastopila leta 1814.
Leta 1825, je banka prenehala z izdajanjem bankovcev pod 5 funtov šterlingov in pričela ustanavljati podružnice; tudi je dobila v tem času pravico, da sme v Londonu in obkrožju 65 milj okoli Londona le sama izdajati bankovce, sicer so se pa smele ustanavljati bankovnice, če so štele več nego 6 udov.
Leta 1833. je banka dobila pred pravico, da imajo njeni bankovci pri vseh plačilih veljati za postavna plačilna sredstva (legal tender), dokler se pri banki morejo zamenjati v gotovini.
Velevplivni državnik Robert Peel je 1. 1844. korenito uredil bančne razmere v Veliki Britaniji (Peels Bankakte). Najprej se je postavno določilo, da mora biti množina nepokritega denarja absolutno kontingentovana in ne sme znašati več nego 14 milijonov funtov šterlingov. Število drugih bankovnic je Peel s tem omejil, da po omenjeni postavi ni bilo več dopuščeno ustanavljati nove bankovnice, za podlago množine bankovcev, ki jih smejo izdati te deželne bankovnice, naj bi pa služilo število bankovcev, ki je bilo poprečno v obhodu zadnjih 12 tednov, predno je stopila postava v pravomočje. Ako kaka bankovnica na deželi ustavi izdajo bankovcev, se kontingent pri angleški banki poveča za dve tretjini bankovcev, katere je smela izdajati ta banka. S tem je število v gotovini nepokritih bankovcev pri angleški banki do konca leta 1902. naraslo na 18,175.000 funtov šterlingov, ki so bankovno pokriti z vrednostnimi papirji. Angleška banka je razdeljena v dva oddelka. V enem oddelku (banking depart-ment) se izvršujejo bančni posli, depozitni posli ineskompt, drugi oddelek (issue department) pa izdaja bankovce na ta način, da jih izročuje prvemu oddelku po potrebi; toda kakor hitro je število doseglo 18,175.000, sme nadaljne bankovce izročiti le proti gotovini ali dragim kovinam v šibikah. Angleška banka je imela;
Na Škotskem je bila leta 1695. ustanovljena škotska banka na podoben način kakor an-leska banka. Poleg nje je nastalo več zasebnih bank. Peelova postava je tudi na Škotskem preprečila nadaljno ustanavljanje bankovnic. Sedaj jih je še 10, ki smejo izdati bankovcev za 2,676.350 funtov šterlingov.
Francosko banko (Banque de France) je ustanovil Napoleon I. dne 13. februarja 1800., ko je bil še konzul. Njena prvotna bančna glavnica je znašala 30 milijonov frankov, od leta 1857. sem pa znaša 182y2 milijonov frankov. Pravico izdajati bankovce je dobila šele leta 1803. in sicer začetkoma samo za Pariz in ona mesta, v katerih je ustanovila podružnice. Sicer se je pozneje tudi drugim bankam izdala taka pravica, toda leta 1848. so se vse te bankovnice spojile s francosko banko, ki ima sedaj izključni privilegij za izdajo bankovcev. Ta privilegij se obnavlja vsakih trideset let in velja sedaj do leta 1820. Banko vodi guverner in dva podguvernerja, ki jih imenuje država; delničarje zastopa odbor, obstoječ iz 15 oseb (regents). Razven tepa volijo delničarji tri pregledovalce (censeurs), ki si izbero odsek 12 mož za nadzorovanje diskontnega posla (conseil d' escompte). Banka sme izdati od leta 1897. sem kvečjemu za 5000 miljonov frankov bankovcev. Tudi francoska banka je morala leta 1848. in v dobi od 1870. do 1877. začasno ustaviti zamenjavo bankovcev v gotovini. Od leta 1870. naprej so njeni bankovci postavna plačilna sredstva. Francoska banka je imela največ
depozitov m«nk
bankovcev
v obhodu
gotovine depozitov
Leta 1844 „ 1901
vred. papirjev
2187 44-60
21-49 1531 1214 2957 .„_3577 62-59
milijonov funtov šterlingov.
Država nima nobenega vpliva glede bančne uprave. Vso upravo vodi nadzorstvo, ki je volijo delničarji in ki obstoji iz 26 članov. Njim na čelu stojita guverner In podguverner.
Ko se je izdala Peelova postava, je bilo na Angleškem 207 bankirjev in 72 delniških bank, ki so smeli izdati bankovcev za 8,648.658 funtov šterlingov. To število se je sčasoma izdatno skrčilo. Leta 1895. je znašal kontingent njihovih bankovcev le še 4,194.000 funtov šterlingov.
Na Irskem štejemo poleg irske banke (Bank of Ireland), ki sme sama izdati veliko nad polovico določene množine nepokritih bankovcev (0,354.444 funtov šterlingov), še 5 manjših bankovnic.
Leta
1848. 1901.
bankovcev v obhodu
407 4446
gotovine
249 3575
106 712
303 1018
milijonov frankov.
Na Nemškem obstoji državna banka (Reichs-bank), ustanovljena s postavo z dne 14. marca 1875. z delniško glavnico 120 milijonov mark. Banka ima namen, uravnati denarni promet po vsi državi, olajševati plačilne izravnave in skrbeti za izkoriščenje razpoložljive glavnice. Delniška glavnica se je polagoma zvišala na 180 milijonov mark. Čeprav so ta denar zbrali zasebniki, vendar ima vso upravo in vodstvo banke v rokah drŽava. Dobiček iz bančnega poslovanja se razdeli med delničarje in državo na ta način, da dobe delničarji predvsem 3 72% osnovne glavnice, od ostale svote pa država a/4, delničarji pa l/v Banka sme izdajati po potrebi bankovce v najmanjšem znesku po 100 kron, tretjina teh bankovcev mora biti pokrita z zlatom, nemškimi ali inozemskimi zlatimi novci ter državnimi blagajničnimi listki, ostanek pa z menicami, doteklimi kvečjemu v 3 mesecih. Vendar nepokriti bankovci smejo znašati več nego 450 milijonov le tedaj, ako se od bankovcev nad to svoto plačuje državi 5% davek na leto (posredno kontingentovanje). Dalje prih. * * *
Tedenski sejem t Kranja dne 16. marca
1908. Prignalo se je — konj, 196 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 6 domačih telet, — hrvaških telet, 23 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K II*— proso K 750, rž K 9 50, oves K 850, ajda K 9*—, fižol ribničan K 9 —, mandalon K 7-—, koks 9— in krompir 230 za 50 kg.
V Kranju, dne 21. marca 1908.
Državni zbor bo sklican dne 26. marca, ako resi proračunski odsek do tedaj naučno in finančno mini sir sivo. Če se to ne zgodi, bo pa prva seja pozneje. Dne 9. aprila se začno velikonočne počil-nicr; zato ima državni zbor pred Veliko nočjo rešili samo zakon o rekrutih. Proračunski odsek ho imol večerne seje. Po Veliki noči bodo sklicani de2rln> zbori.
Dopusti sa žete? bodo letos dovoljeni za poskus. Ce=ar je ukazal, da se v vseh zborih vrine v vaje za leto 1908 tritedenski orožni pokoj in da se dovoli v tem času vojakom dopust za žetev.
Na Hrvatskem poskušajo z absolutizmom. V soboto jo bila druga seja sabora, a končala se je takoj ob začetku s tem, da je bil starostnemu predsedniku Erazmu Barčiču izročen reskript, s kater.m se odgodi sabor na nedoločen čas. Torej se je zgodilo, kar se je pravzaprav pričakovalo na prvi seji in kar je tembolj presenetilo vse, ker se ni zgodiio že v četrtek. Madžarska klika s svojim odposlancem baronom Rauchom hoče po sili streti hrvatski odpor, če bi se bilo to zgodilo pred dvema letoma, bi se bilo bati, da se peStanskim oli-garhom posreči načrt. Takrat je bilo opozicionalno navdušenje med narodom še mlado in žalostni spomin na Khuenovo tiranstvo še preživ. Toda sedaj se je to mišljenje utrdilo in veter, ki ga se-jejo Madžari, porodi najbrže vihar. Sabor ni dal Rauchu nobenega povoda za odgoditev. Prva seja je bila, izvzemši nekoliko starčevičanskega brezpomembnega hrupa, povsem mirna. Rauch ni niti poskusil, stopiti v dotiko s saborom. On hoče torej po nalogu Wekerla terorizirati Hrvate. Govori se, da bo ustava suspendirana in da bo Rauch vladal kot kraljevski komisar. Toda suspendiranje ustave je dandanes nevarno sredstvo. Fejer-vary je na Ogrskem z dobrimi nameni vladal proti večini, a moral se je umakniti. Cesar Fejcr-vary v Budimpešti z dobro voljo ni mogel doseči, tega tudi Rauch s slabimi nameni ne doseže na Hrvatskem. Ampak lahko se zgodi, da bo dražje plačal svojo pustolovščino, nego bi jo, če bi storil, kar bi moral, namreč umaknil se iz banskega gradu.
V Berollnn je bilo dne 18. marca 20.000 delavcev na grobu marčnih žrtev iz leta 1848. Govorniki so pozivali delavce na boj za splošno in enako volilno pravico za praski deželni zbor. Mt se ni kalil.
Generala Stetlja, ki je bil obsojen na smrt, je car pomilosttl na deset let trdnjave in na izgubo vojaških časti.
Med Japonsko in Kitajsko je bilo v zadnjem času zelo > apeto razmerje, ker so Kitajci na morju zaplenili japonsko lsdijo Tatsumaru. Sedaj je ta konflikt končan. Kitajci izroča ladijo Japoncem.
Na otoku Halti je prava strahovlada. Pod pretvezo, da jo odkrila zaroto, zapira vlada ljudi in jih strelja.   Po ameriških poročilih je bilo v nedeljo devet, v pondeljek zjutraj pa 27 ljudi ustreljenih.
Pozor, Pavšlarjevi volilci!
Gospod Tomaž Pavilar še vedno ni razkril velike tajnosti, katere Je obljubil svojim volileem razodetl 1. marca. Primite ga za ušesa, »zavedni" volilci, in zahtevajte pojasnila.
tako ljub in razločeval se je od močnega gozdnega vonja, kakor vonj eksotične cvetlice.
Zahvalila se mu je z lahkim, prevzetnim naklonom glave in stopala dalje.
Kubala je čutil, kako mu naglo stopa kri v glavo, dasi ni opazil v devinem pogledu ničesar drugega nega prevzetno nepozornost.
Stal je kakor prikovan in gledal za njo, kdo bi pač bila. Potem se je spomnil, da bi ji moral slediti in izvedeti, kam pojde. Prišlo mu je pa tudi na misel, kaj bi rekli o njem v mestu in kaj bi si mislila Karla, ko bi izvedela, kako naglo vzplamti, ko ima vsaka dekliška prikazen nanj tako privlačno silo. Pomišljal se je nekoliko. Ali vabljiva devina postava in pikantnost gozdnega dogodka so že zopet premagala v njem vse pomisleke srca in razuma. Uprav ko je neznanka, stopivša na vrh griča, zavila na novo pot in mu izginjala izpred oči, se je podal za njo, pospeševal svoje korake in se podil brez pomisleka naprej. Ali ni je došel več, izginila mu je popolnoma in zaman je gledal v gozdu za njo na vse strani.
Zaman je prišel tudi drugega dne v gozd z namenom, da zopet zagleda tujko. Bila je tam, a izginila mu je kakor vila v pravljici.
Za nekoliko dni je pozabil na ta dogodek tem bolj, ker je zopet videl večkrat Karlo in je ona pridobivala njegovo srce s svojo ljubeznjivo nežno naravo.
In zopet je teklo življenje v Brodkovicah mirno, enostavno naprej, Nazadnje pa je vendar
prebudilo nekaj njene prebivalce iz miru. Dijaki so se vračali na počitnice. Ni jih bilo mnogo iz Brodkovic in okolice, ali vendar jih je bilo opaziti takoj povsod. Dekliški svet se je pomladil ž njihovim prihodom, plave in temnolase glavice so česteje pogledavale z oken in se pojavljale na trgu. A kadar so se srečale s kakimi znanimi dijaki, to je bilo pozdravljanja, smeha in veselega ščebetanja.
In potem so se pričeli plesni venčki in izleti. Najveselejša doba je bila to za brodskovsko mla-dež. Mladenke so se veselile celo leto na te zabave, pri katerih se je marsikako srčece spoznalo z ljubeznijo in je bilo sklenjeno marsikako ljubezensko razmerje, nekatero za celo življenje.
Tudi takrat niso bili dijaki leni. Koncem počitnic so priredili veliko slavnostno veselico s koncertom in predstavo na korist zgradbi narodnega gledališča v Pragi.
Dijaški odbor je imel vsak dan seje, pri katerih se ni varčevalo s prihranki darežljivih mamic in po dolgih, živahnih debatah se je sestavil zabavni program in izvolil Kubala častnim predsednikom veselice. Edino medicinec Svozil, oskrbnikov sin, se je upiral trdovratno njegovi izvolitvi. Ugovarjal je, da mora biti izvoljen kak zasluž-nejši mož in ne doktor, ki je prišel šele nedavno v mesto. Vendar je bil preglasovan od svojih kolegov, od katerih mogoče ni slutil nihče, da sovraži mladi Svozil odvetnika — iz ljubosumnosti.
Mudra je pomagal kakor vsako leto z vso gorečnostjo dijakom. Zvečer po pisarni je vadil ž njimi zbore, prepisoval vloge, vodil izkušnje, pre-skrbel uradno dovoljenje, zgotovil vstopnice, skratka dijaki so imeli v njem neprecenljivega pomočnika, ki je bil srečen, da je mogel biti s Čim na uslugo. Imeli so tudi radi „emigranta" in naprtili na njegove rame vse, kjer si niso vedeli sami pomagati, ali kar je zahtevalo večjega truda.
Končno so bile končane priprave. Iz prostrane dvorane v gostilni .pri slovanski lipi" je pričarala Mudrova skrb precejšno glediščece. V ospredju dvorane je bil zgrajen oder, in dijakom je dobro došlo staro zagrinjalo z opraskanimi figurami boginje Talije in ostalih miz in nekoliko pobarvanih kulis, katero šaro je pustila tu potujoča gledališka družba, ki je v Brodkovicah hirala ves minuli pust na jetiki, dokler nista v neki noči zmanjkala ravnatelj in ravnateljica, pustivši gostilničarju mesto plačila teh par cunj. Mudra je bistroumno napravil iz teh ostankov s pomočjo tesarja in mizarja oder, da so bili dijaki nemalo presenečeni nad nepričakovano krasoto. Za igralce je bil napravljen na dvorišču iz plaht šotor namesto toaletne sobe in skozi okno se je stopalo na oder.
Po stenah so bile razobešene draperije rdeče barve z zlatimi resicami ter rdečebele in črnožolte zastavice Po kotih dvorane so bile postavljene skupine cvetic in sredi njih so stale sobice naj-odličnejših čeških in moravskih domoljubov« Na
Dopisi.
Radovljiške novice.
— Na« gledališki odsek združenih podružnic sv. Cirila in Metoda vprizori, kakor smo te omenili: saloigro «C i g a n i». Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, temveč na igro se opozori le s lepaki, ki se pošljejo posameznim društvom in znanim gostilnam, naj se blagovolijo gorenjski rodoljubi na to ozirati. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, zato je pričakovati obilne udeležbe. Dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer vsi v Radovljico.
— Društvo za privabite? tujcev za Radovljico, Begunje, Lesce in okolico ima dne 28. t. m. ob 6. uri zvečer svoj običajni letni občni zbor, in sicer v gostilni V. Hudover-nika v Radovljici s sledečim vsporedom: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, volitev predsednika, slučajnosti.
— Dne 4. julija 1.1. imamo v Radovljici lepo slovesnost Ta dan je okrajna učiteljska konferenc ija, in sicer slavnostna v proslavo GO-letnega vladanja našega presvetlega vladarja. Dnevni vspored bo menda tale: ob 10. uri dopoldne slovesna sv. masa, kjer poje učiteljski pevski zbor. Nato je slavnostno zborovanje v risalni sobi ljudske Šole v Radovljici in sicer slavnostni govor govori starosta radovljiškega učitelj -stva g. nadučitelj A. Grčar. Poleg tega so Se sledeče točke: Pouk gluhonemih, spisje v I. in II. Šolskem letu kakor tudi običajne točke, ki se nahajajo pri vsakoletni taki skupščini. Po skupščini je skupni obed.
— Okrajna bolniška blagajna ima dne 22. t. m. svoj redni občni zbor, in sicer ob 3. uri popoldne v gostilni «Bastl». Na dnevnem redu je menda tudi volitev predsednika. O občnem zboru poročamo prihodnjič.
— Dne 26. L m. ima pa naSa krepko se razvijajoča posojilnica svoj letni občni zbor. O podrobnosti tega obč. zbora prihodnjič obširneje.
— N a S mestni zastop iSče občinskega tajnika. Kadar bo izbiral tega moža, svetujemo mu blagohotno, da bi se oziral na tako moč, ki bi bila kolikor toliko izvežbana v godbi in petju. Kako krvavo potrebna bi bila taka moč pri raznih prilikah, a konečno bi tudi neslo nekaj postranskih zaslužkov, posebno tedaj, ako bi hotel poučevati otroke raznih uradniških rodbin.
— Radovljica se narodno probuja. Vrl narodnjak R. Kunstelj je opustil ultranemSko pivovarno Gdssovo in toči sedaj priznano izborno pivo Češke meščanske pivovarne Budjejovice. Cuje se, da prevzame obenem tudi generalno zastopstvo te pivovarne. Tako je pravi Svoji k svojimi — Dobro bi bilo, ko bi pričeli dosledno izvajati geslo svoji k svojim in opozoriti vse one gostilničarje, ki točijo pivo uitranemSkim pivo varen, da opuste te pivovarne.
— Samo nemški pečat ima radovljiška železniška postaja. Županstvo, gani sel
Kamniške novice.
- KerKamničanji sedaj nimamo lokalnega lista, obračamo se do si. uredništva «Gorenjčerega>,
podiju za zagrinjalom je stal piano, ki so ga posodili radovoljno Kanjakovi.
Razsvetljava dvorane je bil najtežji problem, vendar Mudra ga je tudi rešil dosti dobro s tem, da je dopolnil s stropa viseče petrolejne svetilke z nekoliko dvoranimi svečniki, ki jih je pritrdil tako na stenah, da je bil oder razvetljen od vseh strani.
V prostoru za gledalce so bili postavljeni v prednjih vrstah sedeži in naslonjači najrazličnejše oblike in barve, sposojenih po hišah, za njimi so se stiskali zeleno pobarvani gostilniški stoli in zadaj so prav nič sramežljive pokale dolge pri-proste klopi.
Občinstva je bilo dosti; prišlo in pripeljalo se jih je iz mesta in iz okolice. Dekliški svet v toaletah, večinoma svetle barve, se je oziral veselo in podjetno po dvorani, meneč se največ za to, da bode po koncertu plesna zabava.
S ponosno vzravnano glavo in z lahnim nasmehom na ustnicah je vstopil doktor Kubala v dvorano in se priklanjal na vse strani. Prepričan je bil, da je predmet občne pozornosti in da marsikaka izmed navzočih mladenk pogleduje nanj z veseljem, da, s koprnečim srcem.
Gospod Kanjak je že sedel z rodbino v prvi vrsti. Marica in Milka sta imeli novi obleki sive barve s svetlejšim nakitom in zopet je bilo na njih vse enako do najmanjše podrobnosti. Gospa Kanjakova je tudi umela ukusno se oblačiti; lična obleka se je prilegala njenemu nežnemu telesu, a živejša barva trakov je zakrivala njeno nezdravo polt. Dalje priti.
da nam prepušča nekaj prostora (Se priporočamo. Op. uredništva), da se moramo braniti in zagovarjati i. L d.
— Zadnjo nedeljo se jo * naši Narodni čitalnici uprizorila stara igra «Na Osojah», a priznati se mora, da je bila skrbno in vestno pripravljena, tako da je dosegla popolen vspeh. Glavne uloge so bile v rokah gospodi čen in gospodov, kojih sigurnost v nastopu in govoru je napravila najboljši utis. Ponosna kmetica (gdč. Hočevarjeva), otožno-mila Ana (gdč. Tominčeva), ljubka Micika (gdč. Novakova) in jezična, a dobrodušna Meta (gdč. Cebuljeva), nadalje vražji kovač (g. Koželj), šaljivi kotlar (g. Janezič) in Se drugi so bili podobe in značaji, vzeti iz resničnega življenja. Čestitati moramo na lepem vspehu Se posebej g. režiserju J os. Steletu, kojega zasluge za naš oder so občno znane.
— Letoinjo leto se vrSe temeljiti popravki na našem društvenem domu, kajti ni dvombe, da bodo kmalu plačani vsi obljubljeni in zaostali prispevki, in delo se potem takoj prične. Ta dom bo potem pravi ponos naših narodno - naprednih društev.
— Minulo sredo je nam nemila smrt ugrabila iz vrst čilih naSih <Sokolov> občespoštovanega g. Avgusta Hermana, kojega so spremili k večnemu počitku vsa naša društva in mnogoštevilno meščanstvo. Slava njegovemu spominu 1
— Zadnja deželnozborska volitev je doprinesla dokaz, da je ogromna večina našega meščanstva v narodno-naprednem taboru. To peče naše klerikalce, ki dajo svojemu srdu duška v laž-njivih in žaljivih dopisih zlasti v »Domoljubu«, dobrovedoči, da bo ostala ta častikraja brez kazni. Dobro jih je pa zavrnil tukajSni trgovec g. J. Kle-menčič z odgovorom, katerega je v svoji izložbi razstavil. To je prava klofuta za klerikalnega 1 a ž -n j i v c a, a kaj jetakemu nepridipravu poštenost mar! Lagal bo naprej in lagali ž njim njegovi pajdaSi, ki slepijo svet celo z gorostasno lažjo, da so dr. Vilfana volili vsi tukajšnji Nemci. LavrenčiČ in Žanri, ali ni vaju sram, da trpita takšne laži v svojih listih, ko morata kot bivSa člana volilne komisije vendar vedeti, da so vse nemške glasovnice bile oddane za nemčurskega kandidata!
— Bližajo se naše občinske volitv in gotovo je, da dožive klerikalci letos Se drugi poraz, kajti meščanstvo je v svoji veliki večini solidarno in napredno. Upanje klerikalcev na zmago s pomočje zahrbtnih spletkarij je jalovo, ker jim noben pameten meščan ne pojde na limanice. S poštenimi sredstvi pa oni sploh prodreti ne morejo 1
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden.
22. marca: — 1471. f Juri Podčbrad, kralj češki. — 1599. » Slikar Van Dyck. — 1805. Skladatelj Juri Mihelec v Ljubljani.
23. marca: 1754. * Juri baron Vega v Zago-rici pri Moravčah. — 1801. Ruski car Pavel I. umorjen. — 1849. Radetzky zmaga pri Novari.
24. marca: 429. Ustanovitev mesta Benedek.
— 1401. Mongoli zažgo in oplenijo Damask. — 1835. * Slavni fizik dr. Jožef Stefan v Št. Petru pri Celovcu. — 1844. f Znameniti kipar Thor-waldsen. — 1904. f Znani francoski romanopisec Julius Verne.
25. marca: 1330. Albrecht Modri in njegova svakinja z jedjo zastrupljena. — 1792. Avstrija in Pruska se združita v prvi koaliciji proti Francoski.
— 1799. Nadvojvoda Karel premaga Francoze pod poveljstvom Jourdana pri Stockachu. — 1815. Čveterozveza Avstrije, Ruske, Pruske in Angleške proti Napoleonu. — 1845. * Narodni pisatelj Jožef Podmilšak (Andrejčkov Jože) v Krašnji.
26. marca: 1791. f Dr. Juri Starovasnik, profesor medicine v Fieiburgu. — 1812. Strahovit potres v Caracas. — 1827. f Skladatelj Ludovik van Beethoven na Dunaju. — 1884. f Pesnik Janez Vesel-Koseski v Trstu.
27. marca: 1443. * Matija Korvin, kralj ogrski.
— 1813. Pruska in Ruska napovesta vojno Napoleonu. —■ 1845. * Slavni fizik Konrad Röalgen.
28. marca: 1483. — Slikar Rafael Santi. — 1521. Slavnostni vhod Ferdinanda I. v Pragi. —• 1592. * Vzgojeslovec Jan Arnos Komensky. — 1749. * Astronom Laplace. — 1824. * Naravoslovec L. Büchner. — 1849. f Botanik Endlicher.
Godovi prihodnjega tedna:
22. Miiojka, Borivoj; 23. Viktorijan, Dražislav ; 24. Gabrijel, Jaroslav; 25. Marijino ozn., Vida; 26. Emanuelf Srdan; 27. Rupert, Stanimir, Srdana, Lidija; 28. Janez Kap., Prosegoj.
Novičar.
Deželni ibor kranjski bo sklican že čez kakih osem dni na kratko zasedanje, najbrž samo, da se konstituira, ker gg. Detela in Grasselli nista več člana deželnega zbora in je treba« da se čimprej izvolijo prvi deželni odborniki.
Kompromisna pogajanja liitran volilne reforme za deželni zbor kranjski so se vršila te dni pri deželnem predsedstvu v Ljubljani, a niso
imela uspeha. Zdaj so zastopniki vseh treh de-želnozborskih strank poklicani na Dunaj k ministrskemu predsedniku Becku.
Klerikalna hranilnica in poaoiilnica se je zasnovala v Kranju minulo jesen.   Rodila je ni potreba, kajti v Kranju že itak poslujeta dva uzorna denarna zavoda, « Mestna hranilnica* in »Kreditna društvo », v okolici pa životari nebroj hranilnic in posojilnic. Novo društvo je poklicala v življenje le strankarska strast, da se napravi konkurenčno podjetje v mestu že obstoječima zavodoma. Ker je pa »Kreditno društvo* popolnem nezavisno od vlagateljev, ki stoje morda pod farovško komando, in ima na razpolago poljubne kapitalije in odjemalce v trgovskih krogih in pri različnih bankah, bi novoustanovljena hranilnica in posojilnica mogla delati občutno konkurenco le mestni hranilnici. K sreči je mestna hranilnica tako dobro fundiran zavod, da ji izdatno ne more škodovati tudi kako večje podjetje, kakor je klerikalna hranilnica in posojilnica v Kranju. Ali tu se ne gre toliko za efekt kakor za  namen.   Hotelo   se   je oškodovati mestno hranilnico, ki je popolnem nepristranska občinska naprava in ki bo že po preteku enega ali dveh let, ko bo rezervni fond znašal 5% vseh vlog, mogla prispevati lepe svote v občeko ristne namene. To dejstvo smo poleg d nizih naveli v predzadnjem » Gorenjcu » v dokaz, da je žalostni  »samostojni* kandidat Tomaž PavSlar največji škodljivec kranjske občine, ker sedi ravno na sramoto kranjskega meščanstva v upravnem odboru konkurenčnega klerikalnega denarnega zavoda. V svesti smo si bih, da bomo s to svojo trditvijo dregnili v sršenovo gnezdo in da bodo nasprotniki takoj prišli s kreditnim društvom, češ, da se je tudi to ustanovilo pred petimi leti na škodo mestni hranilnici. V »Slovencu* od 13. t. m. vprašujejo, če niso tisti najhujši škodljivci v Kranju, ki vodijo obenem hranilnico in njen konkurenčni zavod « Kreditno društvo*, ki mu je na čelu sam g. Ciril Pire. V odgovor naj Se enkrat povemo nasprotnikom, ki imajo kosmata ušesa, kar smo glede te zadeve že pojasnili pred petimi leti.   Denarni zavod, ki se bavi predvsem s posredovanjem osebnega kredita, je bil živa potreba za Kranj, ki ima razvito trgovino in obrt. Hranilnice s svojim kompliciranim poslovanjem ne morejo v tem pogledu vstrezati krajevnim zahtevam in mestna hranilnica v Kranju tudi ni smela zasnovati svojega kreditnega zavoda, ker v rezervni zalogi takrat ši celo nt imela predpisane svote na razpolago. Že nekaj lat popreje je hotela radovljiška posojilnica napraviti v Kranju svojo podružnico in ko se je ču'o, da se namerava pri nas vgnezditi fllijalka nekega ljubljanskega zavoda, ki bi delala tako lepo vspevajoči mestni hranilnici neizmerno škodo, so poklicani krogi smatrali za svojo dolžnost, ustanoviti kreditno društvo. Od takrat delujeta oba domaČa društva sporazumno roke v roke in to tem laglje, ker se vsi člani upravnega odbora in nadzorstva pri kreditnem društvu, ki so skoro vsi obenem tudi hranilnični ravnatelji, upravniki in občinski odborniki, skrbno izogibljejo vsega, kar bi moglo biti v škodo mestni hranilnici.  Računski zaključki mestne hranilnice kažejo dovolj jasno, da hraniln ca po kreditnem društvu ne trpi ni kake konkurence in že celo ne, ker stoji na čelu slednjemu zavodu ravno Ciril Pire, kateremu niti najhujši nasprotnik ne more očitati sebičnosti, nnjmanje pa ljudje à la Pavšlar, Kobiar e tutti quanti. Višak hinav-ščine in impertinence so pa dosegli nasprotniki s trditvijo, da njihova hranilnica ni ustanovljena zoper mestno hranilnico, marveč da hočejo konkurirali zoper kreditno društvo. Po njih delih jih bote spoznali 1   Komaj so otvoriii svoj zavod, že so vprizorili divji lov na vložne knjižice mestne hranilnice.  Namigavali so ljudem, kakor da ni varno v hranilnici nalagati,   nagovarjali  so  jih,  da naj dvignejo v hranilnici svoje prihranke, Koblarjev mežnar je prežal na trgu na hranilnične  vlagatelje in samo na en ponedeljek so poslali tega možica v hrani lnico realizirat krog 40 vi ož ni h knjižici Nadaljnega komentara ni treba. Odgovor na »Slo-venčevo* vprašanje, kdo so najhujši škodljivci mesta Kranja, prepuščamo mirno vestjo treznemu občinstvu.   Očigled navedenim dejstvom naj se sramuje vsak kranjski meščan, četudi klerikalec, ki ima sploh kaj stika z novozasnovano hranilnico in posojilnico, še v večji meri naj se pa  sramujejo  razni   Pavšlarji, Marenčiči, Windischerji i. t. d., ki bodisi iz neumnosti, osebnega nasprotstva ali častihlepja sede v upravnem odboru ali nadzorstvu imenovanega zavoda, kajti  ti  ljudje so sovražniki svojega rodnega mesta in pljujejo v svojo lastno skledo.
Občinski odbor kranjski je imel včeraj zvečer sejo. Po otvoritvi in verificiranju zapisnika zadnje seje naznani župan, da je gosp. Ivan MajdiČ daroval ubožnemu zakladu v Kranju svoto 20.000 K, dijaški kuhinji pa K 10.000, daljo poroča, da je ces. kr. deželni šolski svet prošnjo mestne občine za razširjenje tukajšne dekliške ljudske šole zavrnil, proti kateri razsodbi se je vložil rekurz na ces. kr. ministrstvo sa uk in bogočaatje, 1er končno na« znani, da je, rešuje ukaz tukajsn^ga ces. kr. okraj-nega glavarstva, določil pritlično sobo nove mesto s
ubožnice za bolnico za silo, kamor se v nujnih slučajih ponesrečenci ali bolniki lahko preneso. Odbor vzame ta naznanila odobrnjV na znanje, izreka darovalcu g. Ivanu Majdiču zahvalo in dovoljuje ubožnemu zakladu 60 K odškodnine za prepustitev sobe v občinski ubožnici. V jubilejski odsek v proslavo 60 letnice vladarja Njega Veličanstva pre-svitlega cesarja Franca Jožefa I. se izvolijo gg.: župan Karol Šavnik, dr. Ed. Šavnik, Franc Omersa, Ferdo Polak, Vinko Majdič, prof. Anton Zupan in Janko Sajovic. Na to se obširno in temeljilo pretresa pred'ozeni občinski obračun za 1. 1907, kateri izkazuje dohodkov K 52.920 06, stroškov K 35.23449, tedaj prebitka K 17.685*57. Občinski obračun se nato odobri in izreče poleg absoluto-rija tudi zahvala občinskemu predstojniku za njegovo uzorno in trudapolno delovanje. Or. Valentin Štempihar kot načelnik finančnega odseka poroča o predloženem računskem zaključku in bilanci mestne hranilnice za I. 1907, katera izkazujeta čistega dobička K 26.714'44, Tudi to poročilo vzame občinski odbor odobrujé na znanje ter izreče ravnateljstvu in uradnikom zahvalo za uspešno delovanje. Občinski odbor nadalje na predlog načelnika policijskega odseka Janka Sajovica pritrdi prošnjam Franceta Lukeža za koncesijo vinotoča čez ulico, Konrada Finka za gostilniško koncesijo in Franceta Verliča za koncesijo izvoščeka. Končno odobruje na znanje vzame poročilo gospoda profesorja Antona Zupana o računskem zaključku dijaške kuhinje za 1. tečaj šolskega leta 1907/8.
0 deielnozborskJ volitvi je objavil «Slovenec» od 13. t. m. plitev članček iz Kranja, v katerem se zrcaK vsa duševna revščina naših nasprotnikov. Tu seveda ne mislimo na prave klerikalce, kranjsko duhovščino, klerikalne profesorje in druge redko zasejane pristaši S. L. S., v Kranju, ki niso stopali na volišče iz navdušenja do smešnega »samostojnega» kandidata, marveč v interesu svoje stranke, koje m arij one ta je bil Pavšlar. V mislih imamo kranjske malkontente, te prave zastopnike malo-mestnega špisarstva. Tem ljudem se še danes ne sanja, da se je pri zadnji volitvi šlo predvsem zato, da se v deželni zbor izvoli poslanec, ki bo odločen zastopnik samostojnosti in interesov mest, ne pa kak privesek one stranke, ki je zakleta sovražnica meščanstva in ki hoče z volilno reformo spraviti mesta na deželi ob vsako zastopstvo in veljavo. Naši špisarski politikastri, kojih obzorje ne sega niti do savskega mosta, se sploh niso zavedali velikega pomena deželnozborsko volitve, marveč so šli na-hujskani v boj le zoper občinski odbor in za — Pavšlarjeve fabrke 1 Ta cvet kranjskega meščanstva je našel v «Si o vence vem > dopisniku vrednega tolmača svojega mišljenja. V »Slovencu* čitarao, da je « ne Odvisni* kandidat zbral v Kranju 84 »neodvisnih*, »poštenih« in »razsodnih* glasov, ki glasno pričajo, kako preseda meščanstvu sedanja komanda in kako «volivci* dobro poznajo sedanje gospodarstvo. Ta nezadovoljnost napram občinskemu odboru je bila tedaj tista gonilna sila, ki je Pavšlarjevim «zavednim* voliicem potisnila v roke bojno kopje 1 Vestni dopisnik navaja seveda tudi vzroke, zakaj se je Pavšlarjevih volilcev polastilo nepopisno ogorčenje. Sedaj vladajoči možje so sezidali bolnico in mestno klavnico, v kateri je ledenica popolnoma nerabna I Ker se je zadeva z bolnico — ki pa ni nikaka bolnica, marveč le sirotišnica — pojasnila vsestranski že pred volitvijo, preostaja kot kamen izpodtike le še klavnična ledenica. Čeprav se je s klavnico zgradila občinska naprava, ki je vir stalnih in lepih dohodkov in čeprav ledenica popolnoma zadovoljuje onega mesarja, ki največ kolje, usojamo si vendar novoizvoljenemu g. deželnemu poslancu polagati prav toplo na srce, da naj v deželnem zboru posveča vso svojo paznost tej ledenici. Ako ne zastavi zanjo vseh svojih moči, se utegne prihodnjič pripetiti, da bo klavnična ledenica ugrabila naroduo - napredni stranki mandat Kranj - Škofja Lokal Toda pustimo šalo. Stvar je kljub svoji uprav malomestni brez-pomembnosti vendarle za nas poučna, ker je tipična za postopanje naših nasprotnikov. Vsako še tako malenkostno zadevo pograbijo, jo z izmišljotinami nališpajo in ž njo begajo priproste volilce. Da je kaj takega sploh mogoče, smo večahmanj krivi tudi sami. Ze opetovano smo povdarjali, da smo pred volitvami, zanašajoč se preveč na razsodnost gotovih krogov, obračali premalo pozornosti na različne, časih naravnost smešne farbarije in zlasti na «delovanje* tribuna Tomaža, ki svoje nemogoče tovarne ubija malim obrtnikom tako pri-dušno v glavo, da že kar sam veruje svojim lažem. »Mož dela* menda vse ljudi presoja po svojih backih pri «Pijemontezarju». Sicer bi pač ne bil dal po svojem dopisniku objaviti v »Slovencu*, da svoje projekte plačuje iz svojega in je zalo samemu sebi odgovoren, občinska uprava pa da plačuje ponesrečene mestne naprave iz občinskih naklad in da je za to odgovorna javnosti. Nočemo se danes dotikati vprašanja, v koliko g. Pavšlar za svoje prismojene vodne orojekte prispeva samo iz svojega žepa in če ni glede zapravljanja odgovoren komu drugemu, ali mi sodimo tako, daje človek, ki tja vendan meče stotisočake v Savo, zadnji poklican izreči sodbo o gospodarstvu drugih, najmanj pa še o občinskem gospodarstvu, ki se mora imenovati naravnost uzorno, o čemur se lahko vsakdo prepriča iz poročila o včerajšnji občinski taji, «Ponesrečene* mestne naprave so vse \
dobičkonosne izvzemši gimnazijsko poslopje. Tega pa Pavšiarjev pisec pač ni imel v mislih, saj od tam je došla »samostojnemu* kandidatu vsa moralna podpora in 10 sigurnih klerikalnih glasov I Sklepamo s »Slovenčevim* člankarjem: »Ali se sedaj razumemo?*
Načelnikom kluba narodno-naprednih poslancev v deželnem zboru kranjskem je izvoljen dr. Tavčar, namestnikom Planfan.
»Slovenec* se zavzema za časnikarsko dostojnost — manjši duhovniški list kakor »Domoljub*, »Naša moč* i. t. d., pa hujskajo, blatijo in obrekujejo vse, kar je narodnega in naprednega. Iz tega se tudi vidi, koliko je duhovniški stranki na Kranjskem do — dostojnosti.
Deiet tožb je bilo vloženih proti duhovniškemu listu »Slovencu* radi žaljenja časti in raznih podtikanj. List sedaj »lojalno obžaluje* vsa ta katoliška in o globoki veri pričajoča sredstva duhovniške politike in plača zastopniške stroške, s čemur se tožitelji zadovoljujejo.
Občinski odbor nn Javornikn je izvolil soglasno za župana Antona Potočnika, za svetovalce pa Josipa H kavča, Melhijorja Svetina, Jerneja Erbežnika, Frana Verwe-gerja in nadučitelja Janka Baraga. Vsi izvoljeni so pristaši napredne stranke.
* Brat Martin*. Videli smo torej »Brat Martina* tudi ua našem odru in sicer celo kar štirikrat: 22. in 23. februarja ter 7. in 8. marca. Radovedni smo bili, ako se posreči našemu, takorekoč še mlademu dramatičnemu odseku spraviti to, posebno v sce-ničnera ozira, dokaj težavno igro na oder. In reči moramo, da nas naše nade niso varale. Tudi razdelitev ulog je bila kar najsrečnejša in prav lahko rečemo, da je bil vsak igralec na svojem mestu v osebi, kakor tudi v igri. Predvsem in naravnost rečeno nas je očarala gospa Anica Pirnatova. Njena Cilika je bila skoansfcoz umetniško dovršena. Z občudovanjem smo opazili, kako, rekli bi, igraje je reševala najtežje prizore. Tu ni bilo nič narejenega, vse je teklo gladko, naravno, skratka, videli smo na odru mlinarjevo Ciliko in ne gospe Anice Pirnatove. Prav posebno pa nam je še omeniti nje krasno petje v tretjem in četrtem dejanju. Dramatičnemu kakor tudi pevskemu odseku le čestitamo na tej pridobitvi. Prav dobra je bila tudi gdč. Mara Polakova kot jezikava, huda Urška, ki se mora naposled pokoriti svojemu Lipčetu. Igrala je prav naravno in v prizoru z Lipčetom v tretjem dejanju, je bila gotovo izvrstna. Kot debu ta ritko na odru smo imeli videti gdč. Hani Sajovi-čevo, a samo na odru; kajti igrala je tako dovršeno staro skopuhinjo Špelo, da ni govoriti o novinki, ampak o dovršeni igralki. Vse: maska, kostum in igra je bila harmonična celota. Prav dobra je bila tudi gdč. Katinka Ker če v a kot Lenka in gdč. Jelica Mavrjeva kot Nežika in pozneje kot kmetko dekle. Od gospodov nam je omeniti v prvi vrsti gospoda Zdravka Novaka kot redovnika brata Martina. Saj nam ni treba mnogo praviti o njem. Poznamo ga že dolgo kot eno prvih moči Tudi v tej ulogi je bil izvrsten. Posebno je ugajalo njegovo mirno in premišljeno igranje. Vredno se mu je priklopi! gosp. Janko Sajovic kot Lipče Grviček. — Le pokazati se mu je bilo treba in v parterju smo imeli smeh. Tudi on nas je razveselil s par prav dobrimi ku-pleti. Dober je bil tudi gosp. L. M i k u I kot mlinar Kremen. Obilo smehu je obudil gosp. Viktor Golob kot strugarski pomočnik Pepe. Prav dobri so bih tudi gg. Mak so Fock kot župan, A. De-poli kot Zelenec, A. Kovačič kot Debeljak, J. Dular kot mesar Sveder, M. Petek kot gozdni pristav, F. Jazbec in R. Celešnik kot mlinar-ska fanta. Prav posebno nam je še omeniti g. B. Šavnik a, ki je prav mojstrsko spremljeval pevske točke na glasovirju. Zelo so ugajali tudi kostumi in nove scenerije, ki jih je izdelal po načrtih gosp. A. Novaka slikar Soklič. Zlasti režijo nam je pohvalno omeniti. Obisk je bil razen tretje predstave vsdno jako povoljen.
Prav lep prijateljski leitanek smo imeli napredni Kranici z našimi vrlimi somišljeniki iz sosednje Škofje Loke. Okrog 100 oseb iz Kranja je šlo deloma peš, deloma z vlakom v Loko, da se osebno zahvalimo neustrašenim narodno-naprednim voliicem za njih izdatno pomoč pri zadnji deželno-zborski volitvi. Na škofjeloškem kolodvoru nas je pričakovalo mnogo Ločanov, ki so nam v svoji gostoljubnosti preskrbeli vozove, da smo se peljali v mesto. Ob polsedmih zvečer je priredil dramatični odbor tukajšnje narodne čitalnice predstavo »Zmešnjava na zmešnjavo* v prostorih škofjeloške čitalnice, ki so bih natlačeno polni. Igra se je predstavljala prav dobro in so vse igralke ter igralci želi viharno pritrjevanje. Po igri se je razvila prav animirana, neprisiljena zabava, pri kateri je otvoril podpredsednik čitalnice g. Ante Gaber prijateljski sestanek, na kar je pozdravil g. župan Niko L en ček drage goste iz Kranja in želel, da bi se prijateljsko razmerje med Ločani in Kranjci čimdalje bolj utrdilo in se vedno pokazalo v taki luči, kakor pri zadnji volitvi. Kar najpresrčnejše se je zahvaljeval deželni poslanec g. Ciril Pire, da se je ravno Škofja Loka tako vzorno držala pri zadnjih volitvah, in obljubil, kar bo v njegovi moči in če ho deloval deželni zbor, izkazati se neupogljivim Ločanom hvaležnega ob vsaki priliki. Govorili so nato še trgovec g. Leon Lavrič iz Loke, trgovec Jmko
Sajovic in odvetnik dr. Jos. Kušar iz Kranja, kateri slednji je v navdušenih besedah slavil Sokola kot prvohoritelja narodne in napredne misli. Škoda je le, da nam je bil čas tako pičlo odmerjen in smo se morali, dasi neradi, tako zgodaj posloviti od dragih, z nami enako čutečih prijateljev. Na svidenje pri zopetnem sestanku 1
Na adreio o. kr. okrajnega iolekegaga sveta v Kranjn. Meseca februarja je minulo Že leto, odkar niso prišli volilci za krajni šolski svet v Tržiču do zaželjenega izida. Prosili so, naj se volitev ponovi, okrajni šolski svet pa še do danes ni rešil dotične prošnje. Ker toraj vodi stari krajni šolski svet v Tržiču neopravičeno in nepostavno vse posle, čeprav mu je potekla funkcijska doba že pred enim letom, zato vprašamo: Ali sploh misli c. kr. okrajni šolski svet v Kranju po preteku celega leta rešiti tozadevno vlogo občine sv. Katarina in občne Kovor in kdaj namerava razpisati obnovitev volitve v krajni šolski svet v Tržiču P
Županom j Kranjski gori je bil minulo nedeljo izvoljen namesto dosedanjega odstopivšega župana, g. dr. Ti čar.
Jeseniški Slovenci so poslali deželnozborskim poslancem obeh Slovenskih strank spomenico, kjer je orisan slovenski položan in klavrno postopanje deželne vlade pri občinskih zadevah na Jesenicah.
Razširili bodo to pomlad šolsko poslopje v Ihanu, okraj Kamnik. Novi del poslopja bo namenjen za nadučiteljevo stanovanje ter v očne svrhe. V Mavčičah pri Kranju prično prihodnjo pomlad z zpradbo novega šolskega poslopja za d v o-, oziroma trPazrednico. Materijal bodo letos do vazali. Šolskih OtroV je zdaj 136.
Žnpnija Naklo šteje 1150 Hudi. Preteklo leto je bilo rojenih 20, umrlo pa je 26 oseb.
Železnica Kranj—Tržič se otvori meseca julija.
Društvo za potidigo prometa tujcev na Bledu je prejelo darilo od Henrika Steidla, hotelirja na Bledu, v znesku 20 K vsled neke sodnij-ske poravnave. Hvala se mu izreka tem potom.
Umrl je v Kamniku umirovljeni general Ho-lnček, poprejšnji poveljnik pri tamošnji smodniš-nici. Veterani so ga spremili na zadnji poti; ko so se po pogrebu zbrali, je zadela njih poveljnika Josipa Kecla srčna kap in je na mestu obležal mrtev.
Občina Oielioa je dobila državne podpore za po toči poškodovane v Novi in Stari Oselici 3600 K, katere ne morejo razdeliti ze ceh mesec. V resnici potrebne in zadolžene so izpustili in zavlačujejo razdelitev, zborujejo in pisarijo in hodijo ugovarjat! C. kr. okrajno glavarstvo se prosi, naj naredi že enkrat konec ter naj prouči, kako se časih pride do podpore.
Občni ibor podružnice sv. Cirila in Metoda za Bled in okolico bo v sredo 25. marca 1908 ob 5. uri popoldne pri J. Peterneiu v hotelu Triglav po navadnem sporedu. Ob 7. uri zvečer bo ravnotam v korist podružnice konoert ljubljanskega sek-steta na lok. Vstopnina h koncertu 1 krono. K obilni udeležbi občnega zboru kakor tudi koncerta vabi uljudno odbor.
Gorenjski čebelarji se sestanejo v sredo, dne 25. t. m. v Pod o ar tu pri županu, na Tabru in v Podbrezju pri Pavlinu. Tukajšnja čebelarska podružnica se odpelje tja z vlakom ob 7,1. uri popoldne in vabi vse bližnje čebelarje in prijatelje čebelarstva.
Koncert ruskega narodnega pevskega zbora pod vodstvom Dimitrija Slavjanskega Agrenjeva se vrši ponedeljek, dne 23. marca 1908. oo pol 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union*. Več razvidno iz vabil in lepakov.
Občni sbor pevskega društva »Lira* ¥ Kamniku se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 2. popoldne v društvenih prostorih »Narodne čitalnice* v Kamniku, h kateremu se vsi p. n. izvršujoči in podporni člani najuljudneje vabijo.
Noto veteransko društvo snujejo na Jesenicah.
*  • *
Domačina beračioe. V Michli na Češkem je umrla to dni beračica Genovefa Zvonkova. Pod njeno posteljo so našli človeško lobanjo, ovito s kito las. Lobanjo so pokopali na pokopališču, v ljudstvu so pa nastale o tem cele pripovedke in bajke. Ljudje so govorili o' nečuvenih zločinih, ki so baje v zvezi s to lobanjo. Policija je preiskovala stvar in napravila je konec vsej tej romantiki. Pokojnica se je pečala z metanjem kart, prorokovanjem in copranjam in da bi imela v svojih klijentih več zaupanja, se je posluževala tudi omenjene lobanje.
Planinske vesti.
Občni zbor kranjskogorske podružnice dne 12. januarja t,1. se je vršil na Hrušici v prostorih g. Vrgle za. Občni zbor je sklical osrednji odbor. Predsedstvo je prevzi l potem, ko ga je dosedanji predsednik g. Karel Višnar odklonil, vsled poziva odposlanca osrednjega odbora g. dr. Tičar. Ker so bili odborniki svoje funkcije odložili, je prevzel poročila odposlanec osrednjega odbora, blagajnik g. Anton dušteršič, ter je podal najprej tajniško poročilo na podlagi zapisnika zadnjega občnega zbora in sejne knjige. Navedel je, da je pri zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor imel samo dve seji, pri katerih se je sklepalo glede delovanja in osobito glede pobiranja Članarine ter stanja blagajne; pri drugi seji se je odbor vsled
medsebojnega ncsporazumljenja razsel. Vslcd tega odstopa je sklical osrednji odbor letošnji občni zbor. Iz blagajn skega poročila, ki ga je podal tudi g. Šustersie, je razvidno, da je imela podružnica ob koncu 1907. 1. dohodkov 1042-54 K, izdatkov pa 1010 30 K, torej prebitka 3224 K. Podružnica je štela 77 članov.
Med tem vstopivšega častnega člana g. župnika Jakoba Aljaža je predsednik pozdravil s prisrčnimi besedami ob burnem odobravanju.
Po poročilih g. Sušteršiča se je razvila živahna debata, ker je gospod dr. Tičar trdil, da je osrednji odbor samolastno prevzel oskrbo Kahlnikove koče na Golici. G. Sušteršič je pojasnil, da je mecen našega društva, gospod Franc Kadilnik, položil za Kadilnikovo kočo blagodušni dar 7000 K, s katerim so se dolgovi koče imeli poplačati, z izrecnim pogojem, da mora nje oskrbo prevzeti osrednji odbor, ker do tedaj javnost nikakor ni bila zadovoljna z podružničnim oskrbovanjem koče. Vsled tega je osrednji odbor v začetku 1. 1907. v sporazumu s tedanjim podružničnim odborom prevzel oskrbo koče in zato, da se tudi ugled podružnice pri ti m varuje, poveril upravo koče posebnemu odseku, obstoječemu iz treh članov osrednjega in iz dveh članov podružničnega odbora; tedaj je osrednji odbor obenem določil, da se porabijo, dohodki koče v prvi vrsti za potrebna popravila pri njej, katerih bode mnogo izvršiti, kaki preostanki pa se porabijo za planinske naprave v prvi vrsti ob Golici in v ujeni bližini, potem pa izključno za kranjskogorski sodni okraj. SJ. bate so se udeležili še gospodje dr. Tičar, Šmuc, Sslberger, Pavlin, nastopu pa je tudi g. župnik Aljaž, ki se je odločno zavzemal za osrednji odbor in njogovo premišljeno delovanje. Ko je končno predlagal g. župnik Aljaž, da se izreče osrednjemu odboru priznanje in zaupanje, se je to soglasno sprejelo.
Konec prih.
Zahvala.
Ilrain.itii ni odsek Narodne čitalnice v Kranju je imel v nedeljo, dno 16. marci L 1. v prusturib podpisanega društva predstavo • Zmešnjava na zmešnjavo • ter uameml ves cisti dohodek ljudski knjižnici nase Narodne (iitalnice.
Zahvaljujemo se torej s tem »davnemu dramatičnemu odseku, kakur tudi slavnemu pevskemu odseku bratske nam Na rodne čitalnice v Kranju za to povsem dobro uspelo prireditev, ravnotako izrekamo tem potom najiskre .ej^u zali.uk> vsem drugim gostom iz Klanja za njihovo udeležbo in podporo , pose. n.. pa vsem gospodom igralcem in gospicam igralkaui za njihov trud in delovanje, da je prireditev izpadla prav sijajno.
Odbor Narodna Čitalnice « škof jI Loki
dne 13 marca llKJb.
Več konj, vozov, kočij, ojnice ~ in landauer zzzzzzzz:
s« poceni proda.
Več se izve v utavnl 11-a t* i k J v Kadovljioi. 245
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejme takoj   240 4-3
Ivan Bonna, Škofja Loka 93.
Loterijska srečka dne 14 marca 1908
Trst   81   20   3   79 12
Parna mlekarna v Medvodah
I&oo 244
pridnega, zanesljivega
hlapca
tudi oženjenega, proti dobremu plačila. Službo lahko nastopi takoj.
Î Brata HLAVKA
4"
izdelovatelja kirurg, instrumentov atelje la ortop. aparate in bandaie
Ejubljana, Prešernove ul. S
i
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo iu bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacije s paro, sterilizirane obveze in bandaža, kakor tudi nogav.c za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklmtiraoje, najboljša kvaliteta gumijevih sUari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse ban-daže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—2 redbab p. n gg. zdravnikov. Zunanja  naročila se izvršujejo teono,
hitro in diskretno. Gal vaničnl ponikiovani zavod z obratom na motor. Popravila se izvršujejo točno In ceno.
I
1
1 52—1
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cent priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna poči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
J. Spreitzorjev naslednik
LJUBLJANA.
NlomSkove    ulice    **t. -t.
Stivoejo-ieetie u koistrokcilsko ključarlibrstro.
Žično omrežje na stroj, ojrrajo na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krite, štedilnike i. t. d
Špccijaliteta : 152—18
valjični zastori (Rollbulken).
G. Tônnies
122—39
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v Ljubljani
priporoča kot posebnost žago in Vso stroje za
obdelovanje lesa, Francis-turbine osobito za zagine naprave evezane
neposredno z vratilom. Sesalno - genera torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
îystem laike
IT). ^>odkr3]$ek
frizer za dame in gospode
loubljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka na-147 52-32   sproti hotela „Unionu
priporoča r.a gojitev las in za umivanje gL ve svoj zdravniško priporočeni   gorko in
mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloga vsaJcovrstitit vpieik sinleinn n
zffldauk las Oddelek sa duše s separatnim vhodom.
Kupujejo se zmešani in odstriženi lasje po najvišjih cenah.
Splošni rezervni zaklad
185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
obrestuje hranilne vloget po
26—4
**********************************
Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotovžn vsak delavni* od 8. do 12. ure dopoldne, on smanjih in tržnih dneh pa tndi od 2. 4o 4. ure popoldne.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obrest' pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici.
^^^^^^^f^^^^^At^^VVA^^V^^^rV^^Vr^M^r^i
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
^\r^'^» ^i^^V1 »j»*jeje^M> ii*>>JSjeosjs# >e*ejsae*a» * **** »e>n^a^>%d>v%^»av>
Hranilnica posoja na zemljišča po 5°/0 na leto in na amortizacijo v 36 letih/ tako da na primer dolžnik v tuku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
i
Nova kubična knjiga!
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi ni? ri,-. razvidno je iz sledečega kazala,"da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo i
1. Okrogli les, premer v colati, dolžina v čevljih; 2. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trarne vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Freračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Freračunjenje čevljev v metre; 8. Freračunjenje metrov v čevlje; 9. Freračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Freračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Freračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža les- ; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična
telesna mera. 233 52—5
Knjiga stane v močno celo platno vezana 5 K, po pošti 20 »I«, več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri rtounar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 6 K 20 vlit« Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
Mavrici} 5«olej
TTFfitT
ia taiga. Ule?. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prafana in verlalo«, po najnižjih oenah.
H  Popravila mm
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*41) K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
if
IMTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki Orarije niti izučeni niso. 17—59
Ludovik Borovnik
pnškar v Borovljah (Terlacb na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa- o vrstnih pni' za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—22 Uuatrovanl oenlld saatosij.
Za pomladno in poletno sezono
kompletno sortirana zalcaa ravnokar došlih 25.000 komadov damske, gosposke, dekliške in otroške konfekcije in sicer:
nad 5000 komadov najmodernejših suknenih obl« k      od gld. 4'—, 7*50, 10'— in višje 1500 svršnikov in raglanov v najmodernejših barvah  »   »   6*—, 9-—, 12'— • • 2500 otročkih in deških oblek »   »   190, 3*10 » »
1000 dolgih pelerin iz velblodove dlake in gumija   »   »   3"—, 5— » »
f>000 damskih jopičf.v.palelo-ov^svršnikov, kostumov »   »   3*—, 5*—, 10-— » » 10000 kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih čepic in perila.
Vodno v nalog;! pariški in borolintki modeli na damsko kenfekoijo kakor tudi pristno angleške iportne obleke ln ■vriniki.
Karottla po meri sc izgotoftjo niilicj*c is ujbitreje bi Doaajo.
"' ■ ■ ■ DopooHjatva na laber aa pošiljajo povsod tudi brea povzetja.    ■........■- —
mV" Čudovito nizke cene! 242 13-a
Angleško skladišče oblek &W£SSRR
m
§ Slaven
223 16—9
ker čuva prtenino,
vsled bleščeče beline, ki jo dobi prtenina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav nlkakeoa duha,
ker je zalo poceni in se pri pranju prihrani mnogo čaaa
j«
Absoluten neobhoJno potreben je za vsako dobro urejeno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgo-rajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto»brez vsake vrednosti.I— Dobiva oo v trgovinah z drogerljaml, kolonijalnlm blagom In miloml
Engros pri L. MlMiOS, PUHAJ, L MMterbasteL^ i
/ ' "7      mtim Šivalni stroji in kolesa
Zlate sfetisje: tcrli«. fsriz, s£
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstilno sredstvo
Jzdelovateij
0. Seydl
jCjub/jana, SP'fo/.-Sfntar.u/. 7
Tovarniška zaloga
130-36
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Vetu,« isbera
Velika isbera
glace in različnih dragih rokavic za dame in gospode!
Najnovejše kravate, ovratniki, manšete, svileni prtniki in najnovejše srajce, galoše in drugo. "gj&f   Modercl   najnovejše oolllace.
Krasni damtki pasovi.        58 62-51
Toaletni  predmeti, fina.  mila,  parfumi, dišave za perilo, Icalodont, odol i. t. d. Verižice za are, Donble, za dame in gospode, vratni kolirji' broški a la „Tudor", gumbi sa manšete, denarnice, listnice, taške za dame i. t. d. i. t. d. Dobiva  m&   po   znatno   nlacljcln   oenah nari
Antonu Adamiču v Kranju
([alanterljaka  ln  motlim trgovina.
Ha drobno in dobolol ======= »a drobno in dobolol
tyohfyV a no*
LjDbljana
9.
Ljubljana
3.
uljudno naznanjata^ da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za damef popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točnojn solidno postrežbo.
242 02
3217
Blme Trkat in »podaja
Krila Predpasnike Hoderce Šerpe Pasove Ovratnike Mašence Jabots Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave
#
■b
s i
o «9
m
.o
s
Cd
a> N
5
•r Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka is Ljubljane 196 62-is
A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU
na glavnem trgu v hiši g. Pavšlarja
Priporoča za pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo.
Zunanja naročila točno.
«4
* M
32 J* m    XS 53*
>o    a? o>
Oh «
s-*    O« >
09 — F -s
ca
ta.
T~? 53 >« «2      > ftí
o o.
ca
a.
Glace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garnitnre Milo Parfum
* ijriijiM (Xolizcj) \\m £an g Marije Ttrezije cesta
Bogata zaloga pohištva n&ks vrste r vseh oenah. Ogledala, allka r vseh velikostih.
2o 126-37 zalagatelj društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava /a rile. špecljaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz želaza, roške postelje In ' mi  po vsaki
cen),
HH-H-nniui
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Modreci Iz tlčna-taga omrežja afrl-danske trave ali Ume, prve trste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od
X 180 ild. naprej. i Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Špecljaliteta r nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In r /. nadstropju.
Za sobo; postal j s,
nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZobOtcbiKai sttljl
Oton Styd!
pri gf. dr. E. Globočnikia ▼ Kranju
ZOBOVJU, tudi na da bi ta odstranila korenine, t ali brez nebna plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJ-NOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi m ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 11140 tu 8PECIJALI8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna zaklada iznaša :
1 72.035
regiitrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
2 ¡0 ~<9tft||
Denarni promet v letu 1906.:
I 3,500.
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po IV/. ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan
od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. isvsemšl nedelje pop.
Poštno -hranilnicni račun centrale št. 4-5.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120—88
lui&ii kiAJSfjrdii 'fiarenjca*.
Odgovorni nredaik Ltvoilav Miku«.
Uttnina io ttok Iv. Pr. UmpraU v Kranj«,